371
Znanstvene stvari.
Poročilo
o XXIII. skupščini Matičinega odbora
2. novembra 1871.
Pod vodstvom gosp. dr. E. H. Goste pričela se je skupščina ob 5. uri popoldne. Pričujoči so bili naslednji ljubljanski gg. odborniki: dr. Bleiwei8, Jeran, Kandrnal, L^sar, Marn, dr.^Papež, dr. Pogačar, Praprotnik, dr. R. Razlag, Sovan, Šolar, Tušek, Vavru, Vilhar, dr. Von-čina, dr. Zupanec; baron Zois je svoj glas poslal tele-grafično; ^— izmed vnanjih gg. odbornikov pa sta svoje mnenje pismeno objavila gg, dr. Krek in dr. Ulaga.
1.  Potrdil se je XXIL skupščine zapisnik.
2.  Tajnik je poročal o važnejših stvareh tako-le: „Slavni odbor!    Od poslednje odborove skupščine,
ki je bila 31. avgusta 1871. leta, je Matici prirastlo 25 novih udov, in sicer: g. Orešek Janez, c. k. gimn. profesor v Celji, in g. Blaž Grča, kaplan v Rihenbergu, kot ustanovnika, in 23 letnikov, ako slavni odbor vse, ktere mu hočem našteti po imenu, sprejme v društvo. Ti so: (tajnik bere imena); ker pri nikomur ne nahajam pravilnega zadržka, da se ne bi imel sprejeti, zato predlagam:
Naj si. odbor blagovoli sprejeti vse. (Odbor odobri nasvet.) Matičini glavni knjigi je po tem takem zadnja številka 2116.
Važnejši dopisi, ki so došli odboru, so ti-le:
a)  Deželni šolski svet za Kranjsko odboru z dopisom od 12. septembra t. L, št. 1134, posebno zahvalo izreka za 200 odtiskov knjige „štirje letni časi", ktere je si. odbor v 22. skupščini podaril knjižnicam ovo-zemnih ljudskih šol.
b)  Prečastiti gosp. Ign. Mrak, marquetski škof v severni Ameriki z dopisom od 22. avgusta t. 1. srčno veselje izrekuje odboru, da mu je Matic, knjige poklonil v 20. skupščini.
c)  Gosp. dr. Fr. Rački v dopisu od 23. sept. t. 1. odgovarja, da in zakaj se jugosl. akademija ne bode udeležila „naučnega rečnika'*, kterega namerava izdati srbsko učeno društvo v Belemgradu.
č) Centralni in izložbeni odbor prve obče hrvatske učitelske skupščine v Zagrebu je Matici poslal „Prizna-nico, ovim se očituje slavnoj Matici pohvalno priznanje na tom, sto se je na izložbi odlikovala svojimi popu-larno-znanstvenimi knjigami i zemljevidi*'. — Ta pri-znanica se je v okvirji obesila v Matic, sobah. — Knjig/
poslanih na izložbo pa do današnjega dne še nismo prejeli.
d) Gosp. Stanislav Mikuckij, pomočnik bibliotekarja universitetskoj biblioteki v Varšavi z dopisom od 10. oktobra t. L poprašuje, imajo li Slovenci popolniši slovensko-nemški slovar, nego je Janežičev?
V odgovoru, ki se mu je poslal 18. oktobra, naznanilo se mu je, da se ravno pripravlja za natis.
(Odbor omenjene dopise vzame na znanje.)
Upravništvo je vsled pooblastila, danega mu od si. odbora, podarilo nekoliko Matic, knjig, in sicer:
a)  Slovenskemu katoliško-političnemu društvu v Globokem pri Brežicah 9 različnih knjig;
b)  ubogim   realnim  učencem   v   Ljubljani  10  mine-ralogij.
Naj si. odbor to vzame na znanje.   (To se zgodi.)
o) Došel nam je naslednji dopis od 18. okt. t. L: „Slavnom odboru Matice Slovenske! F. Paškal Vuicič, biskup i namestnik apostolski u Bosni čestituje i želi srStan uspieh namere i moli, da i Bosna u dioničtvo primise delah, kojase izdaju po Matici*^
Naj si. odbor pritrdi, da se apostolsko namestništvo v Bosni, in sicer sedaj na im^ preč. biskupa Paškala Vuicica, vpiše med one, kterim Matica daruje svoje knjige, ter da se mu poklonijo dosle izdane knjige. (Odbor soglasno pritrdi.)
Dalje naznanjam sL odboru, da je g. Zalokar privolil, da Matica prepusti njegov rokopis „imenik živali, rastlin in rudov" si. deželnemu odboru v ta namen, da se iz njega imena vzem6 v slovensko-nemški slovar. Kokopis se je tudi izročil in gg. bogoslovci že iz njega prepisujejo imena za omenjeni slovar.
O tiskanji Matic, knjig za 1871. 1. naznanjam tole:
a)  Schoedlerjeva mineralogija in geognozija je že dovršena.
b)  „Letopisa" je natisnjenega 18 pol.
c)  Zemljevidi so do imen izgotovljeni. — Koke mi 20. oktobra naznanja, da mu je g. Cigale za Avstralijo že poslal imena,   in da jih je koj dal   rezati v kamen.
Ker smo dospeli do tega, da se kmalu dovrše knjige, zato treba, da jim odbor danes določi ceno, ob enem pa tudi izreče, ali vse letošnje knjige dob6 vsi Matic, udje, toraj tudi letniki?
Kar tiče ceno knjigam, nasvetujem: naj si. odbor to določiti prepusti predsedniku in tajniku. (Odbor pritrdi.)
Kar pa tiče določbo, ali tudi letos vse Matic, knjige dob6 tudi letniki, moram si. odboru objaviti, da mi je te dni došel dopis, v kterem se en ustanovnik pritožuje in tudi ustmeni ugovori so bili slišati o tem , da se kakor ustanovnikom, tudi letnikom dajejo vse knjige, čeravno 5. §. Matičinih pravil izreka, da letniki po od-borovem sklepu dobivajo na leto vsaj po toliko knjig, da bodo po prodajalni ceni vredne vsaj polovico toliko, kolikor so po tej ceni vredne vse knjige, tisto leto izdane.
Po tem §. Matičinih pravil ima odbor res pravico, letnikom dati manj knjig, kakor jih na svetlo dd Matica ; toda prepovedano ni odboru, tudi letnikom dati vse knjige. Dosle so se vse knjige dajale tudi letnikom, in to niti Matici niti ustanovnikom ni bilo na škodo. Matici ne, ker jej je tako ravnanje pridobilo mnogo novih udov, in tudi ustanovnikom ne, ker so dobivali po toliko knjig, da so gotovo vredne toliko, kolikor 50 gold. že vplačane ustanovnine donaša letnih obresti.
Iz teh razlogov nasvetujem: Naj slavni odbor tudi letos da letnikom vse knjige za 1871. 1.   (Odbor pritrdi.)
3. V imenu odseka za izdavanje šolskih knjig je poročal A. L6sar naslednje:
372
Slavni odbor! Gotovo je vsem gg. odbornikonr znan vis. c. kr. ministerstva za uk in bogočastje ukaz od 8. oktobra 1871. L, vsled kterega so se v prvem in drugem razredu kranjskih gimnazij in realek začeli v slovenskem jeziku učiti dotični predmeti.
Za naravoslovje je vis. c. kr. ministerstvo potrdilo Erjavčev in Tušekov prevod Pokornijevega „živalstva*^ in „rastlinstva*% kteri je ranjki A. Janežič po naročilni poti 1864. leta spravil na svetlo. Omenjeni knjigi ste mimo tega, da je le malo njunih odtiskov med svetom, natisnjeni brez podob, kakor je brez njih bilo tudi Pokornijevo nemško izdanje. Novejša Pokor-nijeva izdanja pa krasi mnogo mnogo lepih podob, ki učencem zdatno lajšajo učenje. Treba je toraj pred vsem, slovenskim srednjim šolam preskrbeti prevod in tisk najnovejšega Pokornijevega izdanja.
Odsek je sicer te misli, da je zalog šolskih knjig ali državna blagajnica, iz kterih je vlada iz začetka tudi drugim narodom skrbela za šolske knjige, v prvi vrsti poklican, v tem obziru tudi nam Slovencem gmotno pomagati; v drugi vrsti pa ima to dolžnost deželna blagajnica, ki deželne naklade gotovo najboljše naloži, ako jih nekoliko obrne na šolstvo. Toda ker se odsek boji, da bi se stvar, ki se ne da dolgo odlašati, preveč zavlekla, predno bi se v sedanjih časih rešila po ustavnem poti, zato je iskal druzega zaloga, ki bi za prvo potrebo priskočil na pomoč. In kteri zalog bi mogel to storiti? Kteri drugi, ko Matica slovenska, kteri so pravi rodoljubi v kratkih letih žrtovali toliko zaloge, da zdatno pomaga potrebi, in ktera med svojimi dru-štveniki šteje toliko duševnih moči, da se, kar se tiče sestavljanje šolskih knjig, ne ustraši velikanskega, a blagega dela.
Te misli so bile vodilo odseku, ki je g. Tuseka naprosil najprej pozvedeti, ali in za koliko bi se dobile podobe za Pokornijevi omenjeni knjigi. Grosp. Tušek se z dotičnim vprašanjem 18. oktobra obrne do založi-telja nemškega izvirnika. Fr. Tempski mu 20. oktobra t. 1. odgovori: Najnovejše izdanje knjige „žival8tva" je 11. od 1872. L, rastlinstva pa 9. od 1871. 1. Pokorniju bilo bi za pravico prevoda plačati 100 gold. za „žival-stvo" in 60 gold. za ^rastlinstvo*'. Slike, v svinec vlite, kterih je v „živalstvu*' 490, v ^rastlinstvu*' pa 350, stale bi 3500 do 4500 gold., in ne bi se smele za nobeno drugo knjigo rabiti, nego samo za omenjeni prevod Pokornijevega živalstva in rastlinstva. Ko bi se Matici zdeli stroški previsoki, kar so tudi za 1000 do 1500 odtiskov, — dalje piše Tempski — Matičino prizadevanje rad pospešim s tem, da jej za nizko odškodnino, ki se bode ravnala po številu odtiskov, posodim podobe, ako da knjigi tiskati v Pragi. — Grosp. Tušek koj odgovori Tempskiju, da Matica ne zmore slik, ampak da se morda ravnd po njegovem nasvetu, ter vpraša, koliko bi stali knjigi po nasvetu njegovem. V dopisu od 24. oktobra Tempski odgovarja to-le: Bodite poverjeni, da hočem kar moč pospeševati Matičino prizadevanje, toda bojim se, da bi Vam neugodne okoliščine, ki jih omenjate, dopustile, omenjeni knjigi dati na svetlo, ker se 1000 —1500 odtiskov nikakor ne splača. Pokornijeva nagrada se nikakor ne more znižati, saj ni visoka. Ako jaz za porabo slik za živalstvo zahtevam 350 gold. in za rastlinstvo 250 gold., gotovo je to malo, ker me slike stanejo okoli 12000 gld. Plačati bi toraj imeli: a) Za živalstvo Pokorniju 100 gold., meni pa 350 gold., b) za rastlinstvo Pokorniju 60 gold., meni pa 250 gold. Tiskanje s papirjem itd. vred pak bi pri tiskarji Merciji stal 2274 gld. Ako tem stroškom prištejemo še za voznino in vezanje 200 gld. in nagrado pisateljem po 20 gold. od pole 680 gold., dobili smo 3916 gold., ki jih najmanj pogoltnete
omenjeni knjigi. Utegnili bi pa še visi biti zarad zavitkov in morda še kakovih drugih neprevidenih stroškov. Pa recimo, da stroški ne presežejo 3916 gold., vendar jih Matica po odobrenem proračunu, po kterem jej za leto 1872. ostaja samo 3838 gold., nikakor ne zmore; vrh tega bi pa morala po pravilih vsakako izdati še poročilo o odborovem delovanji z imenikom drustve-nikov, to je, 7—8 pol tiska. Ker se po Matičinih pravilih nikakor ne smemo lotiti naložene glavnice, ktera jej je narastla iz doneskov ustanovnikov in znatnih volil umrlih rodoljubov, ker doneski, ki se smejo za letne stroške porabiti, ne zadostujejo, ker Matičarji kaj več pričakujejo, nego samo dve popularni knjigi o na-ravoslovji, za ktero je Matica dosl6 že mnogo izdala, in ker moramo izdati poročilo z imenikom Matičarjev, zato je odsek iskal virov, da bi se odprli saj prvima šolskima knjigama Pokornijevega naravoslovja. Prihodnje šolske knjige vzlasti filologične in matematične mora vsakako založiti ali državna ali deželna bla-gajnica. Med te vire šteje odsek a) deželno blagajnico in b) nabiro radovoljnih doneskov; zato dalje nasvetuje: 1. naj bi si. odbor ustanovil odsek, ki bi imel vse rodoljube pozvati, da blagovolijo v ta namen priskočiti Matici, in 2. naj si. odbor v ta namen tudi prošnjo vloži pri si. deželnem odboru.
Ako po tej poti Matici dojde zdatna pomoč, lahko se za prihodnje leto (1872) na svetlo dd 4. snopič slovenskega atlanta, kterega je tudi j ako treba našim šolam.
Iz omenjenih razlogov odsek si. odboru priporoča odobrenje nasvetov, tiskanih v vabilu za današnjo, to je XXIII. skupščino.
Predloga pa se glasita tako-le:
a)  Naj si. zbor sklene, da Matica s svojimi dohodki in s pripomočjo rodoljubov za 1872. leto v 3000 odti-skih na svetlo dd „Pokornijevo živalstvo'^ za prvi in njegovo „rastlinstvo'* za drugi razred slovenskih gimnazij in realek, Schoedlerjevo živalstvo in rastlinstvo, ki se bodete rabili v viših razredih, pa naj se odložite do tistih mal, da ju bode treba.
Stroški za omenjeni Pokornijevi knjigi v 3000 od-
tiskih utegnijo preseči.....4100 gold. — kr.
Ker Matici vsled odborovega proračuna   za  1872. leto za izdavanje
knjig ostaja le........3838     „   50  „
Matica sama, vzlasti ker mora izdati tudi poročilo o odborovem delovanji in imenik svojih društvenikov in se ne sme lotiti naloženega svojega imetka, ne zmore omenjenih stroškov,   zato  odsek dalje nasvetuje:
b)  Naj se ustanovi odsek, ki bode pobiral rado-voljne doneske za izdavanje šolskih knjig in naprosil deželni odbor, da bi v ta blagi namen iz deželnega naklada privolil zdatno pomoč.
(Konec prihodnjič.)
373
379
Znanstvene stvari.
Poročilo
o XXIIL skupščini Matičinega odbora
2. novembra 1871. (Dalje.)
Predno se prične važna ta stvar pretresovati, naj slavnemu odboru objavim, da sta mi danes od dveh gg. vnanjih odbornikov  v  tej zadevi došla dva dopisa.
a)  Gosp. dr. Ulaga piše:
,jEdino praktična misel je, da si. deželni odbor v rečeni namen zdatne pomoči privoli. Ker pa knjige pridejo v prodajo in se bodo gotovo lahko oddajale, bode se menda vendar v Ljubljani našel založnik , ki ne bode zahteval, da se mu kar prvo leto povrnejo vsi stroški. Po mojih mislih bilo bi toraj odseku največ skrbeti za to, da najde založnika. Da bi pa Matica kaj prikladala, za to jaz nisem, ker ona dela za vse Slovence; dobrota zastran slovenskega učnega jezika v realki in gimnazijah zadela je pa žalibože le brate naše na Kranjskem. Da je le nekoliko upanja, da enaka drobtina z vladne mize pade tudi nam drugim zapuščenim Slovencem, potem bi z veseljem rekli: pustimo za par let vse drugo na stran in izdavajmo dobre šolske knjige*'.
b)  Gosp. dr. Gr. Krek pa piše:
„Skladam se samo s točko b) odsekovega nasveta, a nikakor ne s točko a), ker 1. naša Matica ni zaloga šolskih knjig, ampak glasilo slovenskega znanstvenega življenja; ker 2. društveniki gotovo ne bodo zadovoljni,
da se mahoma prekucne celo dosedanje delovanje društva v smislu , ktere ne opravičuje nobena točka društvenih pravil, in 3. ker je moje prepričanje, da bode društvo po tem potu, mesto si novih udov pridobiti, mnogo mnogo dosedanjih zgubilo, a novih gotovo ne pridobilo. — Za šolske knjige skrbeti dolžnost je vse druzih faktorjev, nego našega edinega znanstvenega zavoda in zarad tega sem sicer za denarno podporo, a nikakor ne za to, da bi enake knjige bile lastnina slovenske Matice, — Tudi pridejo knjige, ako jih Matica izdd, v večem številu v roke tacega občinstva, ki tacih knjig ne potrebuje, to je, društvenikov slovenske Matice, nego v roke dijakov, za ktere so namenjene. — Jaz sem toraj odločno proti temu, in prosim, da se to tudi stavi v zapisnik".
Po prebranem poročilu prične se živa obravnava predlogov. —^Prvi poprime besedo gosp. dr. Razlag ter vpraša g. Šolarja, ali mu je znano, kaj vlada misli storiti o izdavanji knjig zo slovenske srednje šole?
Gosp. Šolar odgovori, da on toliko vč o tem, kolikor ved6 štirje svetovalci c. kr. šolskega sveta, ki so tudi v Matičinem odboru; zalog gimnazijskih šolskih knjig je pasiven in v državnem proračunu ni nobenega zneska, ki bi bil va-nj postavljen v ta namen. Iz teh razlogov je ministerstvo že odbil^ rokopis, kterega je prav za primernega spoznalo. Šolskih knjig pa živo potrebujemo.
Gosp. dr. Bleiweis vpraša, kako so za druge ndrode na svetlo prihajale dotične šolske knjige? — Gosp. dr. C os ta iz zapiska šolskih knjig državne zaloge prebere oddelke, kterih prvi našteva knjige za ljudske, drugi za meščanske, tretji pak za srednje šole; med temi se v njem nahaja mnogo knjig zadruge narode, za slovenski narod pa samo dr. Miklošičeva berila za više gimnazije.
Gosp. dr. Bleiwei8 na to zopet poprime besedo ter dalje govori: Prepričali smo se, kako je vlada v začetku stregla drugim narodom , zakaj bi z nami, ki v tem obziru tudi stojimo v začetku, drugače ravnala, pač ne sprevidim. Al žalostna skjisnja nam kaže, da ministerstvo ni v natis sprejelo g. Šolarjevega rokopisa, če tudi je izreklo, da je primeren. — Jaz sem zoper to, da bi g. Šolarjev rokopis Matica založila, ker ga ne more dati svojim družbenikom in ker tega tudi ne dopusti proračun Matičin za 1872. leto. — Toda knjigi ;,Pokornijevega živalstva in rastlinstva** ste zaMatičine ude in silno potrebni za nase srednje šole. Predno dalje govorim o teh knjigah, rad bi vedel, ali je neob-hodnje treba, da izidete s podobami, ki ju jako po-dražž? Saj se lahko po ceni dobd take slike, ki se obešajo na šolske stene; tudi imamo deželni muzej, kjer si učenci živali ogledajo, kakoršne so v naravi.
Gosp. T usek odgovarja, da slik sicer ni neob-hodnje treba, saj tudi Pokornijevi knjigi jih niste imeli, ali jako koristne so; učenci nemškega oddelka imajo v rokah knjige s podobami, slovenskih oddelkov učenci ne bi smeli biti na slabejšem.
Gosp. dr. Gosta pravi: splosnja je tožba, da so šolske knjige predrage, stariše jako težko stane kupovati jih, in slike nam skoraj za dve tretjini podražite omenjeni knjigi.
Gosp. dr. Zupanec je te misli, da se brez podob nikakor ne bi smeli dati na svetlo.
Gosp. Lčsar dostavi, da tudi Pokornij bi javalne privolil knjigi posloveniti  in prevod izdati brez podob.
Gosp. Marn zagovarja izdajo s podobami.
Gosp. dr. Gosta pravi, da nam bode s tema knjigama sicer nekoliko, a vendar malo pomagano, ker bode treba še mnogo druzih šolskih knjig, za ktere je treba hraniti novce.
Gosp. Lesar pravi, da ni treba misliti le na Ma-tičino blagajnico, ktera se omenjenih dveh knjig, kakor kaže proračun, ne zmore brez kakove pomoči; vrh tega morali bi ustaviti vsa začeta dela. Treba je iskati še druzih virov za šolske knjige. Ali nam deželna blagaj-nica nič ne bi mogla pomagati?
(Konec prihodnjih.)
380
387
Znanstvene stvari.
Poročilo
o XXIII. skupščini Matičinega odbora
2. novembra 1871. (Konec.)
Gosp. dr. Gosta. Po vsem, kar smo slišali in vemo^ treba je šolskim knjigam založnika. Pravi založnik morala bi država biti, kakor je bila drugim narodom. Toda tega se sedaj ne moremo nadjati. Za državo gr6 deželi dolžnost skrbeti za više izobraževanje ljudstva. Ko bi se bila sprava po osnovi dovršila, deželo bi zadelo bilo vse šolstvo. Zakaj ne bi ona prevzela založništva šolskih knjig; to je, dokler se ne spremene razmere, edina pot, po kteri pridemo tudi do drugih šolskih knjig. Saj dežela ne bi darovala novcev, ampak jih le posodila, ker se jej bode vračalo posojilo iz skupila založenih šolskih knjig. Pri tem poslu bi morda imela kaj zgube, ali ta zguba bila bi le na videz, kajti dobiček, ki bode narodu izviral iz slovenskih srednjih šol, za ktere se že toliko let poganjamo, visoko preseže zgubo v denarji.
Gosp. dr. Bleiwei8 odvrne, da to je res lep predlog, ako se deželni zaklad ne bi zbiral iz davkovskih doklad in bi dežela naša bila bogata; vrh tega, kdo bo hotel prevzeti odgovornost za zgubo, ki bi zadela deželo? tudi ne vemo, koliki bodo stroški, koliko bi kazalo zgube; jaz bi bil tudi tega mnenja, ako bi dežela bila bogata in bi znani bili stroški; toda natančnih številk nimamo, iz kterih bi se to moglo preračuniti.
Gosp. dr. Gosta. Tudi jaz sem si svest odgovornosti deželnega odbornika; ali zdi se mi, da deželni odbor lahko odgovornost prevzame v deželnem zboru. Ako hočemo zidati poslopje, treba nam je novcev; ti novci pa niso zgubljeni ali darovani, ampak samo naloženi in nosijo obresti. Tako bi tudi deželni odbor naložil nekoliko deželnega premoženja, če tudi ne na visoke obresti, premoženje — knjige in skupilo — pa vendar ostane deželi. Sila je pred durmi, prihodnji deželni odbor gotovo pritrdi koristnemu ravnanju. Stroškov se v6 da na tanko danes se ne ve deželni odbor, to je res, toda za šolske knjige vendar le lahko odloči nekakov znesek, na pr. 10.000 gold.; za toliko denarja se na dan spravi mnogo knjig, ktere bodo sproti vračale nekoliko tega posojila in tako bode moč dalje delati. Konečno morda kaj zgubi dežela, toda mnogo ne, potem pa, ko se drugi založniki poprimejo založništva, deželni zbor zbrise ta dolg.
Gosp. dr. Bleiwei8. V pregovor je že prišla beseda: v Avstriji je dandanes vse mogoče. Kaj pa potem, če pridejo časi, ki nam vzemo še to mrvico, ki nam je padla z ministerske mize? Tedaj je zgubljena vsa zaloga šolskih knjig. Stroške za knjigi brez slik^ te bi deželni odbor lahko zagovarjal, stroški za knjigi s slikami pa so ogromni.
Gosp. dr. Razlag. Dežela naj šolske knjige podpira; deželni odbor naj odgovornost vzame na svoje rame, deželni zbor gotovo pritrdi; natančni račun naj bi se sestavil in mu predložil; knjigi naj na svetlo pridete s slikami; slike lahko plača Matica, če tudi knjigi ne bodete precej sedaj služili šolam štajarskih, koroških, goriških, tržaških, isterskih Slovencev, ki so tudi zlagali Matičino premoženje, vendar jim tudi bodete na korist, ker tudi oni prej ali pozneje pridejo do narodnih srednjih šol, za ktere bi zadostoval natis v 1000 odtiskih.
Gosp. dr. V on čin a. Omenjeni knjigi ste nujni, Matica sama jih ne zmore, ako hoče svojim udom še kaj druzega dati, Schoedlerjevo knjigo prirode in slovenski atlant nadaljevati; toraj ni druge poti, nego da se obrnemo do dežele, od ktere zahteva čast, da podpira šolske knjige; ako pa dežela ne bi hotela ali mogla, zvedeli bomo kmalu, potem pa naj se jih loti Matica; kaj bodo porekli nasprotniki, ako na svetlo ne spravimo prvih knjig; če doneski, ki jih smemo porabiti za 1872. L, ne zadostujejo, naj se ta stvar predloži občnemu zboru, da potrebe prepričamo družbenike, ki   bodo   privolili,   da   se   kaj   vzame   iz glavnice.
Knjigi naj se izdaste s slikami, če so stroški tudi veliki; naj se toraj Matičin odbor najprej obrne do deželnega zbora s prošnjo, da dežela prevzame založništvo ali vsaj podpira izdajo, in še le potem, ako jo deželni odbor odbije, v ta namen skliče občni zbor.
Gosp. dr. Bleiweis. Gosp. dr. Vončina je apeliral na čast dežele, toda jaz vprašam, ktera dežela je kaj tacega storila? Matica, ki je za izdavanje knjig, naj skrbi,   da  kmalu dobimo knjigi.
Gosp. Šolar: Mi smo prvi tako srečni, ki smo doživeli, da se je materni naš jezik kot učni jezik vpeljal v naše srednje šole. Nikdar ne bodimo malomarni, ampak pospešujmo z vsemi svojimi močmi. Ce Matica le to stori, da na svetlo spravi šolske knjige, več je storila, nego so nameravali in se nadjali oni, ki so zlagali novce. Slike Pokornijevega živalstva in rastlinstva so tako lepe, da bodo jako všeč ne le učencena, ampak Matičarjem; vsi bodo hvaležni Matici, ustregle bodo vsemu narodu in zadostile zahtevam današnjega časa. Ako manjka novcev in doneskov , ki jih odbor sme porabiti, naj se privzame iz glavnice. Deželni odbor ali zbor bode imel še dokaj priložnosti, skrbeti za druge šolske knjige, ki jih bode treba. Da se pa Matici zlajšajo stroški, naj gg. prestavljalca nekoliko znižata nagrado in se sestavi poseben odsek, ki bode v ta namen nabiral prostovoljne darove.
Več odbornikov je govorilo zoper nabiranje prostovoljnih doneskov.
Ker se dalje nikdo več ne oglasi za besedo, veli dr. Gosta, naj bi kdo stavil nasvete o omenjenih dveh knjigah.
Gosp. dr. Bleiweis poprime besedo in stavi naslednja nasveta:
a)  Naj Matičin odbor izreče: ali spozna omenjeni knjigi za primerni, da ju za 1872. leto dd tudi dru žbenikom?
b)  naj odbor sklene, da ju Matica izdd za 1872. L Gosp. dr. Gosta  dd na  glasovanje  prvi  nasvet.
Za-nj glasujejo skoro da vsi odborniki.
Gosp.  dr.  Gosta  dd  glasovati  o drugem pred-
*
logu. Za-nj glasujejo gg.: 1. Dr. Bleiweis, 2. Jeran, 3. Kandrnaj, 4. Marn, 5. dr. Papež, 6. Praprotnik, 7. Sovan, 8. Šolar, 9. Tuaek, 10. Vavru, 11. Vilhar, in 12. dr. Zupanec; zoper ta nasvet glasujejo g^.: 1. L^sar, 2. dr. Pogačar, 3. dr. Razlag, 4. dr. Vončina in 5. dr. Gosta. — Predlog toraj po 15. §. Mat. pravil obveljd z dvema tretjinama glasov nazočib odbornikov. Na to g. L6sar vpraša:
a)  v koliko odtiskih naj se tiskate knjigi? — Gosp. Mam nasvetuje 2500 odtiskov. — Gosp. L6sar dokaže, da je to število premajhno, ako nočemo, da kmalu ne zmanjka šolskih knjig, in predlaga 3000 odtiskov.   (Odbor pritrdi Lesarjevemu nasvetu).
b)  Kdo naj s Tempskijem, Mercijem in pisateljema sklene pogodbo? (Odbor za pogajanje pooblasti odsek za izdavanje knjig);
c)  ako bi stroški imeli preseči 4000 gold., kaj potem ? (Odbor izreče: naj se ne sklene pogodba, ampak skliče odborova skupščina, da izreče, kaj je storiti);
d)  ali naj se Matica do deželnega odbora obrne s prošnjo, da bi dežela Matico podpirala pri tem podvzetji? (Odbor pritrdi);
e)  ali naj se ustanovi odsek za pobiranje prostovoljnih doneskov v ta namen?   (Odbor zanikuje.)
4.    Posamesnih odbornikov nas vetje.
Gosp. dr. Razlag v imenu odseka za Matičino tiskarnico poroča, da se odsek še ni odločil za nobea nasvet, ampak da je našel neke formalne pomislike, ki morajo rešeni biti, predno mu je moč staviti svoje nasvete. Ti pomisliki so: ali ima po sedanjih Matičinih pravilih odbor pravico, en del Matičine glavnice vložiti v imenovano obrtstvo, ker §. 17. Mat. pravil pravi: „Matičina glavnica mora imeti tako varnost, kakoršn^ je po zakonu treba sirotinskemu imetku". —• In če odbor nima te pravice, treba bi bilo prenarediti pravila. Ali tu nastane vprašanje: kdo sme v tem obziru prenarediti pravila? — Po §. 8. f) ima občni zbor pVa-vico, prenarediti pravila; — po §. 19. pa imajo samo ustanovniki (ki so zložili glavnico), pravico skleniti, v kakošen za slovenski narod občnokoristen namen se obrne društveni imetek, ako bi nehalo društvo; odbor pa le tedaj, ako ne bi več bilo mogoče, sklicati veliki zbor. — Te pomislike — pravi gosp. dr. Razlag — v imenu odsekovem danes objavlja, ne da bi o njih že danes sklepal odbor, ampak samo iz tega namena, da gg. odborniki premišljujejo omenjene pomislike, ki se jim na razpravo predlože v kteri prihodnji skupščini.
Ko nikdo več ne želi besede, gosp. prvosednik ob ^/4 8. uri zvečer sklene skupščino.
388