Glasilo Občine Lukovica

Januar 2023, letnik XXIV, številka 1, izid: 26. 1. 2023

stran 8

Intervju z Davorinom Stupico
– Stupičevi že 140 let predani
mizarjenju

stran 12

Na obisku v Glasbeni šoli Polton

stran 24

Zanimivost s Starega trga v Lukovici
in Kope nad Kompoljami

2

OGLASA

Rokovnjač

DODATNI BONUS
DO 1.500 EUR

ZIMSKI PAKET DOBRODOŠLICE
Ob nakupu vozila Peugeot
peugeot.si
PRIPOROČA
Poraba v kombiniranem načinu vožnje po WLTP ciklu: od 0 do 7,7 l/100 km. Izpuh CO2: od 0 do 175 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6d. Vrednost
specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0 do 0,07 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0 do 0,00175 g/km. Število delcev: od 0 do 3,24. Poraba električne energije pri električnih
izvedenkah pri kombinirani vožnji: od 143 do 170 Wh/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal
zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona,
delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Ponudba Bon za zimski paket dobrodošlice velja za fizične osebe za vsa prodana (podpis prodajne pogodbe) in dobavljena nova
osebna vozila Peugeot v obdobju od 01. 01. do vključno 30. 04. 2023. Vrednost zimskega paketa dobrodošlice je 400 EUR (z DDV). Kupec lahko izbira med paketom dodatne
opreme (vsebuje gumi korito, strešne prečke in nosilec za smuči - 4 pari smuči) ali zimskimi pnevmatikami. V primeru, da je vrednost pnevmatik večja od vrednosti 400 EUR,
razliko doplača kupec. V primeru, da je vrednost pnevmatik manjša od vrednosti 400 EUR, se kupcu razlika ne povrne in je ni možno vnovčiti za drug izdelek oziroma popust.
Ponudba ne velja za modela e-Rifter in e-Traveller. Ponudba Dodatni bonus velja za fizične in prave osebe za vsa prodana (podpisana prodajna pogodba) in dobavljena vozila
do 28. 02. 2023. Ponudba velja samo za vozila s termičnim motorjem za modele Peugeot 208 (750 EUR), 2008 (900 EUR), 3008 (1.250 EUR) in 5008 (1.500 EUR).

RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00, www.rodex.si

PAKET-v3.indd 13
14.SLO_PEUGEOT_BON-ZIMSKI
februar – VALENTINOVOa
Semenski krompir

KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE Z.O.O.

Slovenska cesta 2, 4207 Cerklje
Tel: 04/252 90 10, info@kzcerklje.si , www.kzcerklje.si
Spremljajte naše aktivnosti tudi na naši facebook strani.

13/01/2023 11:49

Trgovina BLAGOVICA,
Blagovica 10, tel: 041/370-437
Trgovina MORAVČE,
Vegova ulica 7, tel: 01/834-56-84

VSE ZA KMETIJO, DELAVNICO, DOM IN VRT
PROGRAM PAŠNIŠTVA
VSE ZA HLEV IN OSKRBO HLEVSKIH ŽIVALI
VSE ZA DOMAČO DELAVNICO
SADIKE, OKRASNE RASTLINE, LONČNICE, SEMENA, ZEMLJE
HRANA IN PIJAČA TER OSTALE DOMAČE DOBROTE V NAŠI TRGOVINI

SEMENSKI KROMPIR
ZA VRTIČKARJE IN VEČJE
PRIDELOVALCE

o
inovr
t
n
e
rua
Val
eb
14. f

DOMAČE DOBROTE

SUHE MESNINE, SIRI, ŠTRUKLJI, DOMAČI PIŠKOTI, MOKA, REZANCI, DOMAČI
SIRUPI IN SOKOVI, …

VSE ZA VRTIČKARJE

SEMENA, GNOJILA, ZEMLJE,
VRTIČKARSKO ORODJE, ZAŠČITNA
KOPRENA, FOLIJE, …

3

UVODNIK

januar 2023

UVODNE BESEDE

VSEBINA

Spoštovane bralke in bralci, pred vami je
prva letošnja številka Rokovnjača, ki vam
prinaša veliko zanimivega branja. V uvodnem delu glasila se boste lahko seznanili s koledarjem prireditev in dogodkov
v letu 2023 ter z javnim pozivom za zbiranje vlog za pridobitev pravice do uporabe kolektivne blagovne in storitvene
znamke »ZAKLADI ČRNI GRABEN« za leto
2023. Prav tako predstavljamo utrinke z
novoletnega koncerta Godbe Lukovica, s
katerim smo obeležili dan samostojnosti
in enotnosti.

Uvodnik županje
Koledar prireditev in dogodkov v letu 2023
Novoletni koncert Godbe Lukovica
Intervju z Davorinom Stupico
Na obisku v Glasbeni šoli Polton
Dogodki
Društva

Lepo vas vabim tudi k branju intervjuja z
Davorinom Stupico iz Šentvida, saj je njihovo mizarsko podjetje konec lanskega
decembra obeležilo že 140 let neprekinjene družinske tradicije. V intervjuju boste
izvedeli veliko zanimivih stvari o njihovi
dolgoletni mizarski zgodbi ter kdo vse so
jo ustvarjali in jo še ustvarjajo. Davorin pa
ni bil predan samo svojemu delu, temveč
je bil ves čas tudi družbeno zelo aktiven in
tudi eden najprepoznavnejših kulturnih
delavcev v lukoviški občini.
Na obisk smo se tokrat podali v zasebno
glasbeno šolo Polton, ki že nekaj let deluje
v prostorih nad poslovalnico pošte, vodi
pa jo Tomaž Jemec iz Rafolč. Tomaž nam
je predstavil svojo glasbeno pot, ki ga je
pripeljala do ustanovitve zasebne glasbene šole, kako se je šola razvijala, katere inštrumente poučujejo, kako poteka učenje
ter še marsikaj zanimivega.
Na tradicionalnih straneh si lahko preberete utrinke s prireditev in dogodkov ter o
aktivnostih društev. V rubriki Vrtci, šola ne
spreglejte povabila k vpisu v Vrtec Medo
za šolsko leto 2023/2024, v rubriki Zdravje
pa se lahko podrobno seznanite o probiotičnem delovanju medu.
V sodelovanju z Medobčinskim muzejem
Kamnik bomo v letošnjem letu objavili
nekaj prispevkov o zgodovinskih odkritjih
v Črnem grabnu. V tokratni številki vam
predstavljamo bronasto negovsko čelado,
ki je bila skupaj s človeškim okostjem ter še
nekaterimi bronastimi predmeti leta 1818
najdena v Kopah nad Kompoljami. Ta čelada je nekaj časa krasila Cerarjev vodnjak
na Starem trgu v Lukovici. Pribita je bila na
lesen doprsni kip, delo neznanega avtorja.
Lepo vabljeni k branju nove številke Rokovnjača.

4
5
7
8
12
14
18

Vabilo k vpisu v VVE Medo
Točka za starejše odprla svoja vrata
Med ima tudi prebiotično delovanje
Šport
Zanimivost s Starega trga v Lukovici
Obvestila
Križanka

20
21
22
23
24
26
30

Občina Lukovica vabi na

PRIREDITEV OB
SLOVENSKEM
KULTURNEM
PRAZNIKU
Sreda, 1. 2. 2023,
ob 18. uri
Kulturni dom Janka
Kersnika v Lukovici
Slavnostna govornica
dr. Asta Vrečko,
ministrica za kulturo

Nastopili bodo
učenci OŠ Janka
Kersnika Brdo

Prisrčno vabljeni!

Miha Ulčar

Naslednja številka Rokovnjača bo izšla
16. marca 2023; rok za oddajo člankov
je 6. marec 2023 do 12. ure. Članki, ki bodo
poslani po tem roku, v aktualni številki ne bodo
objavljeni. Svoje članke, dolge največ 1500 znakov
s presledki, pošljite po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si. Sprejemamo le prispevke v elektronski obliki (word, PDF). Za več informacij pošljite sporočilo na zgoraj navedeni elektronski naslov.

ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; v.d. odgovornega urednika: Miha Ulčar; ustanoviteljica: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, t: 01/729 63 00; jezikovni pregled: Anja Žabkar; spletna stran: www.lukovica.si, e-naslov:
rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada:
2.048 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se obračunava 5 % DDV (Zakon o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 13/11 –
uradno prečiščeno besedilo s spremembami). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661
in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in
materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Članki v rubriki pisma bralcev in politika niso lektorirani. Na naslovnici: S snegom odete
Spodnje Prapreče, foto: Drago Juteršek.

4

UVODNIK ŽUPANJE

Rokovnjač

Naj bo to leto polno optimizma in dobre volje

Spoštovane občanke, spoštovani občani,
novoletni prazniki so mimo. Upam, da ste jih preživeli čim lepše v družbi
najdražjih, se poveselili, pridobili novo energijo in si zadali tudi kakšne
cilje, ki jih nameravate uresničiti v letošnjem letu. Naj bo to leto polno
optimizma in dobre volje. Kjer je volja, tam je tudi pot. Po živahnem
decembrskem dogajanju je januar videti precej puščoben, a ta mesec
mnogi doživljajo kot idealen čas za načrtovanje aktivnosti, uresničevanje novoletnih zaobljub ter postavljanje novih ciljev. Ta čas sem za te
stvari skupaj s sodelavci izkoristila tudi sama, saj si želim, da bi ob projektih, ki so že v teku, začeli pripravljati in izvajati nove projekte, ki sem
si jih zadala v novem mandatu. Prepričana sem, da bomo z obilo dobre
volje in s skupnimi močmi lahko izvedli najpomembnejše projekte na
različnih področjih, ki bodo naši občini prinesli dodano vrednost.
Naj vas v uvodu najprej seznanim, da je 9. januarja 2023 potekla
60-dnevna javna razgrnitev dopolnjenega osnutka o Občinskem prostorskem načrtu (OPN) in okoljskega poročila za OPN Lukovica. Dne
7. 12. 2022 je bila v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici organizirana javna obravnava. V tem času je zainteresirana javnost občini
posredovala večje število pripomb in predlogov na razgrnjeno gradivo.
Občina bo vse prejete pripombe preučila in do njih zavzela strokovna
stališča. Na podlagi sprejetih stališč bo pripravljen predlog OPN, ki bo
skupaj z okoljskim poročilom posredovan pristojnim nosilcem urejanja
prostora v drugo mnenje. Po pridobitvi vseh pozitivnih mnenj nosilcev
in končnega mnenja Ministrstva za okolje in prostor o sprejemljivosti
vplivov OPN na okolje bo izdelan usklajen predlog OPN za sprejem na
občinskem svetu.
V sredo, 14. decembra 2022, se je na konstitutivni seji sestal novoizvoljeni Občinski svet Občine Lukovica, na katerem je bilo najprej s
strani Občinske volilne komisije predstavljeno poročilo o izidu volitev
v občinski svet in volitev za župana, nato pa je sledilo še potrjevanje
mandatov svetnikov občinskega sveta ter mandata županje. Na konstitutivni seji so bili imenovani tudi člani Komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. V sredo, 18. 1. 2023, je ta komisija obravnavala
predlog kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta in organov občine, ki jih je nato posredovala v sprejem na občinski svet, ki se
bo sestal v kratkem.
Kljub temu da smo že zakorakali proti koncu januarja, je prav, da omenim nekaj prireditev, ki so se zvrstile ob koncu lanskega leta, saj so nam
zelo polepšale praznike. Kulturno umetniško društvo Fran Maselj Podlimbarski je v nedeljo, 11. decembra 2022, v Društvenem domu v Krašnji
pripravilo literarni večer, posvečen 170-letnici rojstva Frana Maslja Podlimbarskega, ki se je rodil 23. oktobra 1852 v vasi Spodnje Loke v občini
Lukovica, umrl pa 19. septembra 1917 v mestu Pulkau v Avstriji. Na literarnem večeru, za izvedbo katerega je poskrbelo več generacij nastopajočih, smo se poklonili našemu velikemu krajanu, ki je večji del svojega
življenja zaradi vojaškega poklica preživel v tujini, a kljub temu ni pozabil
na svoj jezik, ki mu je bil, kot je zapisal, sveta zapuščina po materi.

Na štefanovo je v Šentvidu potekal tradicionalni blagoslov konj in soli.
Letos je lepo vreme privabilo veliko število konjenikov ter kočijažev z
raznobarvnimi konji in vozovi iz vseh okoliških vasi. Vsakoletni blagoslov konj na ta dan organizira Konjerejsko društvo Lukovica v sodelovanju z župnijo Brdo, dogodek pa je tudi lepa priložnost za druženje
konjenikov in ljubiteljev konj.
V ponedeljek, 26. 12. 2022, smo v Sončni dvorani na Brdu z osrednjo
občinsko prireditvijo počastili praznik samostojnosti in enotnosti. Na
prireditvi je imela osrednje mesto Godba Lukovica, ki je pod taktirko
novega dirigenta Daniela Leskovica in z gosti pripravila čudovit novoletni koncert. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila našim godbenikom,
ki nas znajo na vsakem koncertu navdušiti s kvalitetno izvedbo ter pestrim in raznolikim izborom glasbenih zvrsti. Prav tako bi se jim v imenu
Občine Lukovica rada zahvalila za podarjeno maskoto Godbe Lukovica,
ki jo je izdelal oblikovalec Božo Stupica.
V sredo, 28. 12. 2022, so nas v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika, ki je za to priložnost postala pravljična dežela, z božičnimi pesmimi razveseljevali pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Šentviški
zvon. Zbor se je pod vodstvom Špele in Matevža Kinka izkazal s svojo
izvirnostjo in domiselnostjo in nas s prepletom narodnih, domačih in
tujih skladb popeljal v pravljično deželo. Za prelep koncert se pevkam
in pevcem lepo zahvaljujem.
Pred vrati je slovenski kulturni praznik – Prešernov dan, edini slovenski
državni praznik, ki ga pišemo z veliko začetnico. Je praznik kulture, vsega kulturnega in praznik slovenske kulture.
V Sloveniji ima kultura poseben zgodovinski in družbeni pomen. Predvsem po zaslugi kulture in skupnega jezika – slovenščine – smo se Slovenci izoblikovali in obstali kot narod. Jezik in kultura sta Slovencem
skozi stoletja nadomeščala pomanjkanje lastne države in političnih
institucij. Kultura je ena tistih državotvornih področij, ki je v Sloveniji
že pokazala svojo moč. Znala je združevati. In tega ne smemo pozabiti
ali pa jo postavljati na stranski tir. V naši družbi mora imeti kultura posebno mesto, saj nam bo odnos do nje krojil prihodnost. Dokler bomo
imeli kulturo, bomo obstajali.
Slovenski kulturni praznik bomo v občini Lukovica v čast velikemu
pesniku in vsem kulturnim ustvarjalcem obeležili s tradicionalno prireditvijo. Zato vas, drage občanke in občani, ob tej priložnosti vabim,
da praznik kulture tudi vi praznujete skupaj z nami, in sicer v sredo, 1.
februarja 2023, ob 18. uri, v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici.
Na prireditvi se bodo predstavili naši otroci iz Osnovne šole Janka Kersnika Brdo, osrednja slavnostna govornica pa bo dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo. Veselim se srečanja z vami!
Drage občanke in občani, iskreno vam čestitam ob kulturnem prazniku. Želim vam, da ga praznujete z veseljem in zanosom!
Vaša županja

OBČINSKA UPRAVA

januar 2023

KOLEDAR PRIREDITEV IN DOGODKOV V LETU 2023
februar 2023

NAZIV PRIREDITVE

KRAJ

ORGANIZATOR

1.2.2023, ob 18. uri

Prireditev ob kulturnem prazniku

KD Janka Kersnika

Občina Lukovica

18.2.2023

Pustna povorka

Šentvid pri Lukovici, parkirišče (KD Antona
Martina Slomška)

Turistično društvo sv. Vid

18.3.2023

Čistilna akcija

različni kraji po občini Lukovica

Občina Lukovica

22.3.2023

Koncert ob materinskem dnevu

Lukovica (Kulturni dom Janka Kersnika)

TOD Brdo Lukovica

25.3.2023, ob 10. uri

Pohod ob materinskem dnevu okoli gradiškega jezera

Gradiško jezero

Društvo podeželskih žena Lukovica

31.3.2023, ob 9. uri

Izdelava velikonočne butare (priprava)

Šentvid pri Lukovici, Veidrov trg

Turistično društvo sv. Vid

1.4.2023, ob 10. uri

Dokončanje in postavitev velikonočne butare

Šentvid pri Lukovici, Veidrov trg

Turistično društvo sv. Vid

15.4.2023

Premiera - Igrica za otroke

Krašnja, Društveni dom Krašnja

Kulturno umetniško društvo Fran Maselj Podlimbarski

26.4.2023

Partizanske in domoljubne pesmi

Krašnja, Društveni dom Krašnja

Kulturno umetniško društvo Fran Maselj Podlimbarski

27.4.2023

Peregrinov sejem

Lukovica

TOD Brdo Lukovica

27.4.2023

Individualna likovna razstava enega ali več članov
Likovne sekcije

Lukovica (Pungartnikova hiša)

Likovna sekcija Društva upokojencev Lukovica

30.4.2023, med 15. in
20. uro

Predprvomajski obisk krajev po občini Lukovica

različni kraji po občini Lukovica

Godba Lukovica, društvo

13.5.2023, ob 19. uri

Promenadni spomladanski koncert

Stari trg, Lukovica

Godba Lukovica, društvo

23.5.2023, start med
5.30 in 8.30 uri

25. Šraufov spominski pohod (dolžini trase 26 in 16 km)

Krašnja (Bar pod lipo-prijave)

ŠD KRAŠNJA

8.6.2023

Obeležitev obletnice požiga vasi Koreno

Koreno (pri spomeniku)

Kulturno umetniško društvo Fran Maselj Podlimbarski

16.6.2023, ob 20. uri

Vidov večer

Šentvid pri Lukovici (KD Antona Martina
Slomška)

Turistično društvo sv. Vid

18.6.2023, ob 10. uri

Vidov sejem

Šentvid pri Lukovici, Veidrov trg

Turistično društvo sv. Vid

10.6.2023, ob 19. uri

Letni koncert MePZ Šentviški zvon

Lukovica (KD Janka Kersnika) ali Brdo pri
Lukovici (Sončna dvorana Lukovica)

MePZ Šentviški Zvon

22.6.2023

Prireditev ob dnevu državnosti

Brdo pri Lukovici (Sončna dvorana Lukovica)

Občina Lukovica

marec 2023

april 2023

maj 2023

junij 2023

julij / avgust 2023 ni najavljenih dogodkov
september 2023
2.9.2023

17. srečanje skupin pevcev ljudskih pesmi »Na vasi je
lepo, ko na kanalu pod lipo zapojo«

Krašnja, Društveni dom Krašnja

Kulturno umetniško društvo Fran Maselj Podlimbarski

8.9.2023, ob 19. uri

Prireditev ob občinskem prazniku

Brdo pri Lukovici (Sončna dvorana Lukovica)

Občina Lukovica

17.9.2023, od 8. dalje

20. tek okoli Gradiškega jezera

Gradiško jezero

Turistično društvo Gradišče pri Lukovici

30.9.2023, ob 9.uri

Lukovica se predstavi na tržnem Domžale

tržni prostor Domžale

Občini Domžale in Lukovica

1.10.2023

Zeliščarska delavnica

Šentvid pri Lukovici (KD Antona Martina
Slomška)

Turistično društvo sv. Vid

1.10.2023, 9. uri

36. tek za krof (prijave na dan prireditve med 9. in 10.30
uro), dolžini tras: 2 km deklice in dečke ter 8,5 km za starejše kategorije; 10. krofkov tek (prijave na dan prireditve
med 9. in 10.30 uro), dolžina trase: 180 m (čas se ne meri);
3. tek veteranov (prijave na dan prireditve med 9. in 10.30
uro, start ob 11. uri), dolžina trase: 760 m (čas se ne meri);
28. pohod za krof (prijave od 8. do 9. ure)

Krašnja (pri Društvenem domu Krašnja)

Športno društvo Krašnja

20. - 22.10.2023

Otvoritev skupne razstave likovnih del in razstava
ročnih del (20.10.2023)

Lukovica (Pungartnikova hiša)

Likovna sekcija Društva upokojencev Lukovica

21.10.2023

Lukov sejem

Lukovica (Stari trg)

Turistično olepševalno društvo Brdo - Lukovica

november 2023

ni najavljenih dogodkov

oktober 2023

december 2023
1.12.2023, ob 19.uri

Prižig decembrskih luči

Stari trg, Lukovica

Občina Lukovica

2.12.2023, ob 15. uri

Izdelava adventnega venčka

Šentvid pri Lukovici, Veidrov trg

Turistično društvo sv. Vid

26.12.2023, ob 19. uri

Novoletni koncert Godbe Lukovica in obeležitev
praznika Dneva samostojnosti in enotnosti

Brdo pri Lukovici (Sončna dvorana Lukovica)

Občina Lukovica in Godba Lukovica

28.12.2023, ob 19. uri

Božični koncert MePZ Šentviški zvon

Šentvid pri Lukovici (c.sv. Vida) ali Brdo pri
Lukovici (c. Marijinega vnebovzetja)

MePZ Šentviški Zvon

Občinska uprava Občine Lukovica je podatke zbrala s strani organizatorjev, zato za morebitne spremembe terminov prireditev s strani organizatorjev ne odgovarja.

5

6

OBČINSKA UPRAVA

Rokovnjač

−

Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15
- ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A, 80/20 ZIUOOPE), 46. člena Zakona o industrijski lastnini (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno
prečiščeno besedilo, 100/13, 23/20) in 7. člena Pravilnika o kolektivni blagovni in
storitveni znamki »ZAKLADI ČRNI GRABEN« (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 2/18),
Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica objavlja

4.

Rok za oddajo prijave na javni poziv in način prijave na javni poziv
Pisni zahtevki morajo biti poslani priporočeno, v zaprtih ovojnicah, opremljenimi z naslovom pošiljatelja in označeni z oznako: NE ODPIRAJ! JAVNI
POZIV – ZNAMKA ZČG 2023, na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225
Lukovica, najkasneje do torka, 1. marca 2023, 12. ure. Upoštevane bodo
prijave, ki bodo na navedeni datum prejete do navedene ure. Vloga bo z
dnem objave poziva objavljena na spletni strani občine: www.lukovica.si
in bo na voljo v tajništvu Občine.
Odpiranje prispelih vlog bo: 1. marca 2023, ob 14. uri, v prostorih Občine
Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica.
Odpiranje vlog ni javno.

5.

Informiranje o javnem pozivu
Vse dodatne informacije glede poziva lahko dobite v času uradnih ur na
naslovu: Občina Lukovica, Stari trg 1, (I. nadstropje), 1225 Lukovica, kontaktna oseba: Katka Bohinc, telefon: 01/72 96 302. Elektronski naslov za
posredovanje vprašanja v zvezi s pozivom: katka.bohinc@lukovica.si.

6.

Obveščanje o izidu javnega poziva
Vlagatelji bodo o odločitvi pisno obveščeni s pisnim sklepom.
Zoper odločitev občinske uprave je možna pritožba v roku 15 dni, od
dneva vročitve sklepa vlagatelju, skladno z določili Zakona o splošnem
upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in
3/22 – ZDeb).
Po pravnomočnosti sklepa o podelitvi pravice do uporabe znamke Občina
Lukovica z vlagateljem sklene pogodbo in uporabniku določi šifro uporabnika. V pogodbi bodo urejene medsebojne pravice in obveznosti med
Občino Lukovica in uporabnikom znamke.

JAVNI POZIV
za zbiranje vlog za pridobitev pravice do uporabe kolektivne
blagovne in storitvene znamke »ZAKLADI ČRNI GRABEN« za
leto 2023

1.

Predmet javnega poziva
Pridobitev pravice do uporabe kolektivne blagovne in storitvene znamke
»ZAKLADI ČRNI GRABEN« (v nadaljevanju: znamka).

2.

Pogoji za pridobitev pravice do uporabe znamke
Pravico do pridobitve in uporabe znamke imajo fizične in pravne osebe
s sedežem na območju občine Lukovica in so vpisane v ustrezni register
dejavnosti (v nadaljevanju: nosilci dejavnosti).
Pravico do pridobitve in uporabe znamke imajo tudi druge fizične in pravne
osebe, ki nimajo sedeža na območju občine Lukovica, pod pogojem, da se
znamka uporablja samo za blago, pridelano na območju občine Lukovica in
izpolnjujejo pogoj iz prejšnjega odstavka.

3.

Vsebina prijave na javni poziv
Vloga vsebuje:
−
prijavni obrazec z naslednjimi podatki vlagatelja: ime in priimek oz. naziv, ime in priimek zakonitega zastopnika, naslov, vrste blaga in storitev,
za katero želi uporabljati znamko z navedbo razreda in artikla, v prime-

ru kmetijskih pridelkov in izdelkov tudi navedbo načina kmetovanja
(ekološko, integrirano, konvencionalno), datum, žig in podpis zakonitega zastopnika,
zahtevana dokazila:
- kopija izpisa iz registra, iz katerega je razvidna dejavnost, za
kmetijska gospodarstva pa zadnji izpis iz Registra kmetijskih
gospodarstev,
- parafirani vzorec pogodbe.

Številka: 322-1/2023-2
Datum: 26.1.2023

mag. Olga VRANKAR
županja, l.r.

Investicije v izvajanju – januar 2023
V izvajanju sta rekonstrukcija cestnega odseka na Gasilski ulici v Šentvidu pri Lukovici in druga faza rekonstrukcije lokalne ceste v naselju Rafolče. V obeh primerih gre za nadaljevanje gradbenih del iz leta 2022, ki bodo ob ugodnih vremenskih razmerah zaključena
predvidoma v letošnjem aprilu.
Na Gasilski ulici sta bili deloma že zgrajeni meteorna in elektro kabelska kanalizacija. Trenutno je v gradnji oporna konstrukcija, ki bo varovala cesto pred erozijo s sosednjih zemljišč. V nadaljevanju izvajanja
investicije se bo vgradilo še podaljšek javnega sanitarnega kanala, na
katerega se bosta priključila večstanovanjski objekt in gasilski dom
Prostovoljnega gasilskega društva Prevoje.
Druga faza izvedbe rekonstrukcije ceste skozi naselje Rafolče vključuje
številne aktivnosti, kot so prestavitev dvojnega kozolca, izgradnja treh
opornih konstrukcij, vgradnja elektro kabelske kanalizacije, delna obnova obstoječega vodovodnega omrežja, izgradnja meteorne kanali-

zacije in ureditev celotne konstrukcije ceste od spodnjega ustroja do
obrabnega sloja.
Z odprtjem asfaltne baze bo dokončno urejeno tudi parkirišče nasproti
zdravstvenega doma v Lukovici. Izvedeni sta že utrditev nosilnega platoja in zamejitev s cestnimi robniki, uredilo se je tudi odvajanje padavinske vode v zaledni jarek.
V okviru priprave proračuna Občine Lukovica za prihodnji dve leti pa se
že načrtujejo tudi nove investicije na infrastrukturnem področju.
Besedilo in foto: Občinska uprava

januar 2023

OBČINSKA UPRAVA

7

Z novoletnim koncertom Godbe Lukovica obeležili dan
samostojnosti in enotnosti
Praznični december v občini Lukovica tradicionalno postreže z godbenim božično-novoletnim koncertom, ki je bil letos že dvaindvajseti
po vrsti. Kot se za takšen koncert ob koncu leta spodobi, so godbeniki in godbenice pripravili kar nekaj novosti in presenečenj. Datum je
bil že tradicionalen, 26. december, koncert pa se je dogajal v Sončni dvorani na Brdu pri Lukovici. Uradni del koncerta je pripadal Godbi
Lukovica z gosti, se jim pa že vrsto let pridružuje Občina Lukovica, saj je omenjeni koncert hkrati tudi občinska proslava ob državnem
prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti.

Uvod v uradni del koncerta so godbeniki začeli s slovensko himno, zatem pa je Dejan Krajnc, povezovalec in glasbeni gost, povabil na govorniški oder mag. Olgo Vrankar, županjo Občine Lukovica, da je spregovorila nekaj besed o dnevu samostojnosti in enotnosti. Slavnostna
govornica je zbrane spomnila na nekaj zgodovinskih trenutkov osamosvajanja, kako smo pred dvaintridesetimi leti izglasovali svojo državo:
»Takšne enotnosti, kot smo jo dosegli pred dvaintridesetimi leti, nismo
dosegli nikoli prej, pa tudi nikoli do sedaj. Takrat smo imeli veliko priložnost, da si izborimo lastno državo. Enotno smo sklenili, da jo bomo
imeli. Takšne odločnosti in enotnosti, ki smo jo premogli takrat, ko smo
uresničili svoje tisočletne sanje, danes ni več. Danes je situacija povsem
drugačna. Žal nismo uresničili enotnosti izpred dvaintridesetih let. Po
eni strani razumljivo, saj pred nami ni več tako velikega in močnega
cilja, kot imeti samostojno državo, po drugi strani pa so med nami na
dan začeli prihajati različni pogledi, kar je tudi prav, saj nas raznolikost
bogati. Pri tem pa bi se morali pogovarjati med seboj in poslušati drug
drugega. Pri pomembnih vprašanjih bi na ta način naše različne poglede lahko poenotili, če bi bila prisotna politična volja, ki jo je na državni
ravni iz leta v leto manj. V ospredju so žal vse preveč pogoste teme,
ki razdvajajo in delijo. Zdi se, da smo prišli tako daleč, da ne moremo
več iz tega začaranega kroga. Prepričana sem, da večino ljudi, ki v srcu
ponosno nosi svojo državo, moti takšen odnos politike. Za dosego
naših skupnih ciljev, to je boljše življenje za vse, bi se morala politika
večkrat poenotiti in skupaj iskati najboljše rešitve. S tem bi pokazali,
da enotnost ni napisana samo v imenu državnega praznika, ampak je
to osamosvojitvena vrednota, ki še kako živi in kroji našo prihodnost.«
V nadaljevanju govora je županja izpostavila, da je za dosego ciljev možno povezovanje in sodelovanje, kar dokazujejo na lokalnem nivoju.
Da je možno narediti premike, je potrebna pripadnost lokalni skupnosti, poslušati občanke in občane, s kakšnimi težavami in potrebami se
srečujejo v vsakdanjem življenju, videti številne priložnosti za nadaljnji
razvoj občine ter se zavedati, da smo skupaj močnejši in uspešnejši.
»Prav zaradi tega je treba dajati prednost povezovanju pred izključevanjem. Pri tem ni pomembno, kakšne politične barve in kakšnih pogledov je posameznik. Pomembno je to, da želi sodelovati ter s svojim
aktivnim angažmajem snovati in izvajati projekte, ki bodo plemenitili
našo družbo in okolje, v katerem živimo. Na ta način se uresničujejo
načrti in dosegajo želeni rezultati. Kjer je volja, je tudi pot. Ovire na poti
pa lahko presežemo, če se poenotimo,« je poudarila županja.
Ob zaključku govora je še povedala, da v teh božično-novoletnih praznikih ne smemo pozabiti na naš osnovni dom – družino: »Naj bo vaš
družinski dom topel in prijazen in to ne samo v prazničnih dneh, ampak
tudi v prihajajočem letu. Toplina vašega doma pa naj vas spremlja na
vseh vaših poteh. Želim vam prijetno poslušanje nocojšnjega koncerta,
ki ga je pripravila naša godba. Srečno v novem letu 2023.«
Sledil je glasbeni del prireditve s koncertom Godbe Lukovica pod

taktirko novega dirigenta Daniela Leskovica. Godbeniki so postregli s
pestrim in raznolikim izborom glasbenih zvrsti. Za vsakega se je nekaj našlo. Tako so zaigrali nekaj filmskih uspešnic, pa tudi tradicionalne
slovenske Božič za dva, Silvestrski poljub in Zemlja pleše. Kot gostje so
nastopila dekleta iz Ansambla Skrivnost, ki so zaigrala nekaj poskočnih
narodnozabavnih viž, ob spremljavi Godbe Lukovica pa so zapele tudi
skupaj voditeljem koncerta Dejanom Krajncem.
Ob koncu koncerta so sledile pohvale, ki so jih bili deležni vsi, ki so v
minulem letu kakorkoli pomagali godbi pri njenem delovanju. Ob tem
je predsednik Godbe Lukovica Sandi Oražem podelil plakete novim,
mladim članom orkestra. V minulem letu so se Godbi Lukovica namreč
pridružili štirje mladi glasbeniki, kar je zagotovilo, da se za prihodnost
godbe v Lukovici ni bati. Kljub temu jim manjka še kakšna trobenta in
flavta, zato vsi, ki igrate te inštrumente, vabljeni v njihove vrste.
Lukoviški godbeniki pa imajo poleg glasbe tudi druge talente. Božo
Stupica je namreč odličen oblikovalec, saj je v svoji delavni karieri poklicno in ljubiteljsko ustvaril nepozabne zgodbe in izdelke. Tako je izdelal tudi maskoto Godbe Lukovica, katero je predsednik Sandi Oražem
podaril Občini Lukovica za dolgoletno podporo, ki jo Občina nudi godbenikom. Maskoto je prevzela županja mag. Olga Vrankar.
Seveda je sledil še dodatek h koncertu, saj je dolg aplavz godbenikom
preprečil zapustiti oder. Tako so morali še dvakrat zaigrati dodatne
skladbe. Za končni zaključek pa je sledil še obvezni Radetzky marš, s
katerim so godbeniki obiskovalce popeljali v novo leto 2023.
Besedilo in foto: Miro Pivar

8

INTERVJU

Rokovnjač

Intervju z Davorinom Stupico
Stupičevi že 140 let predani mizarjenju
Mizarstvo Stupica, ki se nahaja na križišču cest Šentvid in Brdo v Šentvidu, se ponaša z dolgoletno družinsko obrtno tradicijo, saj je konec decembra 2022 zaokrožilo že 140 let delovanja. Gre za zelo poznano in uspešno mizarstvo, za kar s pridnimi rokami skrbi že peti rod
Stupičevih. Iz generacije v generacijo skrbijo, da pod njihovimi rokami nastajajo kvalitetni izdelki, ki so izdelani s predanostjo, ljubeznijo
do lesa ter iskrenim in poštenim odnosom do njihovih strank.
Prav tako hranijo tudi imenitno mizo, ki jo je izrezbaril Valentin. Mizo so
dali restavrirati, nato pa sta jo Davorin in sin Primož dodelala še sama. Kot
zanimivost naj povem, da so Valentina zanimale tudi ljubiteljske dejavnosti, saj je skoraj v celoti sam izdelal fotografski aparat in z njim naredil
prvo fotografijo tedanjega Gasilskega društva Brdo.
Teodor Stupica se je usmeril v izdelavo lesenih mlinov
Po Valentinu je mizarsko obrt nadaljeval sin Teodor Stupica, ki je izdeloval stavbno pohištvo, usmeril pa se je tudi v izdelavo lesenih mlinov,
saj so bili ti v tistih časih zelo popularni. Med drugim je sodeloval tudi
pri izdelavi nekdanjega Majdičevega mlina v Jaršah. Njihovi mlini pa
so mleli tudi žito po Evropi, v Nemčiji in Rusiji. Teodor Stupica pa je bil
res mojster svoje obrti. V delavnici, kjer je že uvajal stroje na špirit, nato
pa na bencin, saj elektrike takrat še ni bilo, je imel zaposlenih kar deset
delavcev in tri vajence. Leta 1929 je postavil hišo in delavnico na mestu,
kjer stojita še danes. Prej sta bili namreč pri cerkvi v Šentvidu.
V času Alojza Stupice so bile spalnice pravi hit
Z mizarjenjem je pri Dorčet (po Teodorju) po drugi svetovni vojni nadaljeval sin Alojz, ki je izdeloval predvsem stavbno pohištvo in spalnice, saj
je v preteklosti marsikatera nevesta kot doto v zakon prinesla zakonsko
spalnico. Tako je mizar Lojze prilagajal stroje predvsem tej dejavnosti.
Davorin Stupica je bil ves čas zapisan lepoti klasičnih oblik, rad pa
je izdeloval zahtevnejše izdelke
Mizarska dejavnost pa je še naprej ostala v družini, saj je leta 1984 obrt
prevzel Davorin, ki se je usmeril predvsem v izdelavo pohištva po meri,

Davorin Stupica je družinsko obrt vodil vse do svoje upokojitve leta 2012, prav tako je tudi eden
prepoznavnejših kulturnih delavcev v lukoviški občini.
O dolgoletni družinski tradiciji mizarstva sem se pogovarjal z Davorinom Stupico, ki je družinsko obrt vodil vse do svoje upokojitve leta
2012, še danes pa z veseljem na pomoč v delavnici priskoči svojemu
sinu Primožu, ki je za njim prevzel družinsko obrt. Davorin je tudi eden
prepoznavnejših kulturnih delavcev v lukoviški občini, saj je bil soustanovitelj in 25 let predsednik Kulturnega društva Mešani pevski zbor
Šentviški zvon, prav tako je bil tudi med ustanovnimi člani Hokejskega
društva Prevoje. Za svoje delo na področju kulturnega udejstvovanja
je prejel tudi priznanje Občine Lukovica. Davorin, ki je konec lanskega
septembra dopolnil 70 let, pravi, da ima na svoj mizarski staž zelo lepe
spomine. Ker je človek, ki nikoli ne more mirovati, je bil poleg dela tudi
vse življenje zelo družbeno aktiven. Pogovoru se je pridružil tudi njegov sin Primož, ki že peti rod ohranja družinsko tradicijo.
Mizarsko zgodbo je pred 140 leti začel Valentin Stupica
Mizarska zgodba pri Stupičevih se je začela pred 140 leti, ko se je mizarske obrti lotil Valentin Stupica, rojen leta 1860 v Šentvidu. Valentin je bil
sposoben mizar in rezbar, imel pa je smisel tudi za arhitekturno načrtovanje. Po njegovih načrtih so zgradili še danes stoječo in za takratne čase
res mogočno Gašperjevo hišo na Prevojah, za katero je poiskal italijanske izvajalce. Kot mizar je za cerkve izdeloval klopi in baročne oltarje ter
drugo opremo predvsem za premožne krajevne naročnike, npr. baročno
opremo za grad Brdo in za Slaparjeve. Ob tem pove, da sta veliko sodelovala z Jankom Kersnikom, s katerim sta bila sovrstnika. Valentin je bil tudi
nadarjen rezbar, kar se vidi po nekaterih njegovih ohranjenih izdelkih.
Stupičevi še danes hranijo enega od kompletov šaha, ki ga je izrezbaril.

Valentin Stupica je bil sposoben mizar in rezbar, imel pa je smisel tudi za arhitekturno načrtovanje.

januar 2023

INTERVJU, OGLASA

9

ki ga je tudi sam načrtoval. Rad je imel raznolikost, pa tudi novosti, ki so
za načrtovalca in oblikovalca svojevrsten izziv. Rad se je lotil tudi zahtevnejših projektov, poleg pohištva pa je izdeloval tudi okna in vrata.
Veselje do dela z lesom je pridobil že v mladih letih
Ker so imeli doma mizarsko delavnico, je bilo nekako logično, da je za
kakšno stvar poprijel že v otroških letih. V delavnici je vedno prišel prav
dodaten par rok. Davorin mi pove, da ga je oče večkrat povabil poprijeti kakšno stvar. Ker je dobil veselje do tega dela, je bilo tudi nekako
logično, da se je izobraževal v tej smeri. "Mizarsko šolo sem obiskoval v
Škofji Loki, kjer je bila priznana šola, imeli pa so zelo dobre učitelje. Tudi
od tam sem veliko odnesel in se naučil," mi je zaupal Davorin.
Najraje je izdeloval izdelke iz lesa, do katerega ima že od nekdaj
poseben odnos.
"Če se je le dalo, sem iverko izključil. Če je pohištvo iz lesa, me zelo privlači. Je tudi drugačen pristop pri izdelovanju kot pri delu z iverko. Moraš izbrati pravi les in ga izrezati. Pri delu z lesom moraš biti mojster, saj
gre za naravni material."
Davorin mi pove, da so veliko delali tudi za razna podjetja, šole, vrtce,
trgovine, knjižnice in podobno, za katere so izdelovali različne stvari. Za
neko podjetje so nekaj časa izdelovali leseno ohišje za usnjene kovčke,
ki so bili namenjeni za izvoz. Projektiral in izdelal je tudi pevske stopnice za kora v cerkvah v Šentvidu in na Brdu: "Ker sem kot pevec pri
zboru vedno strmel za tem, da se pevci na odru dobro slišijo in vidijo
dirigenta, sem izdelal praktikable in akustično školjko.“
Na svoj obrtniški staž ima zelo lepe spomine, ves čas mu je bilo
pomembno to, da so bile stranke zadovoljne
40 let delovne dobe je po njegovem pripovedovanju minilo zelo hitro.
Leta 2012, ko je dopolnil 60 let, se je upokojil, obrt pa je prevzel njegov
sin Primož. Pravi, da sinu še priskoči na pomoč pri naročilih in nabavi ter
mu tudi še kaj svetuje. "Na svoj obrtniški staž imam zelo lepe spomine.
Dela smo imeli dovolj, bilo je tudi veliko naročil s strani raznih podjetij. Malo se je zaustavilo leta 2008, ko je prišlo do svetovne krize. Kljub
vsemu sem še naprej vztrajal, da je bil izdelek izdelan iz kvalitetnega

Imenitno mizo, ki jo je izrezljal Valentin, so dali pred leti restavrirati, nato pa sta jo Davorin in
Primož dodelala še sama.
materiala in da je vključeval kvalitetno okovje. Pomembno mi je bilo,
da so bile stranke zadovoljne in da je bilo vidno, da ne gre za serijske
izdelke," mi je zaupal Davorin.
Najboljša reklama je zadovoljna stranka, do nje pa moraš imeti iskren in pošten odnos
Ker ima v poslovnem svetu pomembno vlogo tudi oglaševanje, s katerim podjetja nagovorijo potencialne kupce, me je seveda zanimalo,
kako je bilo to pri njih. Davorin pravi, da se reklamiranja niso veliko
posluževali: "Če je stranka zadovoljna, bo povedala tudi drugim. In to
je najboljša reklama. Seveda pa moraš ti v prvi vrsti narediti kvaliteten
izdelek. Moja prioriteta je bila vedno pošten odnos do stranke. Stranko
moraš imeti vedno za nadrejenega."
Delo pa so mu lajšali moderni stroji
Tako kot pri vseh stvareh je bilo treba tudi v mizarstvu v korak s časom,
kar se tiče delovnih strojev in pa tudi delavnice. Moj sogovornik mi je

10

INTERVJU, OGLAS

Rokovnjač
Les v njihovo delavnico prihaja iz okoliških krajev
Z Davorinom se dotakneva tudi lesa, ki ga spremlja že vse življenje. Pravi, da mizarji lesa danes ne uporabljajo več toliko kot včasih, ampak se
bolj ali manj uporabljata iverica in plastika. Sam les vedno jemlje od
tistih, ki jih pozna, in sicer iz okoliških krajev oz. domačih dobaviteljev.
Ob tem mi zaupa, da je zelo pomembno to, da veš, kdaj je bil les posekan. Ni namreč vsako obdobje primerno za sečnjo. Pri tem je treba upoštevati luno, da les ohrani čvrstost in da ni okužen. Les je živi material.
Nekega dne so Davorinu v roke izročili note
Davorin pa ni bil predan samo svoji obrti in delu, ampak je bil ves čas tudi
zelo družbeno aktiven. Bil je soustanovitelj Kulturnega društva Mešani
pevski zbor Šentviški zvon in 25 let tudi njegov predsednik. Davorin mi
na moje vprašanje, koliko je že dolga njegova pevska kariera, pove, da že
45 let. "Moja žena Zdenka, ki je imela veliko veselje do petja, se je priključila Mešanemu pevskemu zboru Jožef Virk v Dobu. Ker takrat še ni imela
izpita za avto, sem jo jaz vozil na vaje in nato prihajal ponjo. Enkrat pa se
je zgodilo, da so še meni dali v roke note. Potem pa sem začel prepevati
še sam. V tem zboru sva prepevala dvanajst let. Kmalu so me zvabili še v
Moški pevski zbor Janka Kersnika, kjer sem prepeval okrog deset let. Prav
tako sva z ženo ves čas prepevala tudi v cerkvenem zboru v Šentvidu
ter nekaj let še na Brdu. Leta 1989 pa smo ustanovili Mešani pevski zbor
Šentviški zvon," mi je o začetkih svoje pevske poti zaupal Davorin.

Tri generacije Stupičevih: Davorin, Primož, Erazem in Medeja.
ob tem povedal, da je skozi svojo delovno aktivnost nabavil veliko modernih strojev. Iz šupe, kjer je bilo prej skladišče za les, pa so naredili
novo stavbo, v kateri so uredili prostor za polizdelke in izdelke. Je bila
pa ta investicija, po pripovedovanju Davorina, kar velik zalogaj. Mu je
pa zelo olajšala delo.

Funkcijo predsednika Kulturnega društva Mešani pevski zbor
Šentviški zvon opravljal 25 let
Seveda me je zanimalo, kako je prišlo do ustanovitve Mešanega pevskega zbora Šentviški zvon. Moj sogovornik pravi, da je iz Črnega grabna takrat v Dob hodilo prepevat okrog petnajst ljudi. Nekega dne se jim
je porodila ideja, da bi ustanovili svoj zbor v Šentvidu. Idejo so realizirali, za kar je v prvi vrsti s pripravo dokumentacije poskrbela Jana Strehar,
ki je bila tudi ustanovna predsednica. Poskrbela je, da so lahko uradno
ustanovili zbor oziroma kulturno društvo. Prvi predsednik je bil Davorin, ki je to funkcijo opravljal kar 25 let. Ker mu ni bilo težko poprijeti za
nobeno delo, je bil velikokrat deklica za vse. Po dveh desetletjih in pol
je funkcijo predsednika za tri leta prevzel Matej Avbelj, sedaj pa zbor
uspešno vodi Andreja Volf.

Renault s.a.s. rcs nanterre b 780 129 987. © s. staub

RENAULT
CLIO
dobava takoj

99 €
že za

/mesec*
s fiksno obrestno mero
5 let jamstva**
*Mesečni obrok velja za model Renault Clio equilibre TCe 90 in začetno ceno 16.190 €, ki že vsebuje redni popust v višini 300 €. Navedena začetna cena je priporočena maloprodajna cena (MPC) in je neobvezujoča ter že vključuje 22-odstotni DDV
in DMV. Informativni izračun je narejen na dan 22.12.2022. za Renault CLIO equilibre TCe 90. Priporočena maloprodajna cena z že upoštevanim popustom in DDV, znaša 16.190,00 €. Informativni izračun za skupni znesek kredita v višini 2.635,20 € je
narejen za dobo odplačila 48 mesecev in upošteva nespremenljivo obrestno mero 5,99 % in polog v višini 6.095,52 €. EOM = 7,24 % se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli element v izračunu. Kreditojemalec vrne kredit v 48 mesečnih obrokih
v višini 99,00 € in z zadnjim povišanim obrokom v višini 7.437,28 €. Skupna finančna obveznost, ki jo mora odplačati kreditojemalec, brez vštetega vplačanega pologa, znaša 12.505,41 €, od tega znašata zavarovalna premija 117,13 € in strošek
odobritve kredita 199,00 €. Fleksi akcija je pogojena s sklenitvijo obveznega in osnovnega kasko zavarovanja vozila za celotno dobo financiranja pri eni izmed slovenskih zavarovalnic. Kupec lahko ob koncu financiranja izkoristi možnost
prodaje vozila koncesionarju, ki mu je prodal vozilo, po vnaprej določenih pogojih. Pridržujemo si pravico do napak. Velja preko Renault Financial Services.**Ob nakupu avtomobila preko Renault Financial Services prejmete obvezno in osnovno
kasko zavarovanje za 299 € v prvem letu in bon za 50 € v drugem letu ter brezplačno podaljšano jamstvo (5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej).Ne glede na obliko financiranja, kupec ob nakupu vozila prejme bon za zimske pnevmatike
v vrednosti 200 €. Poraba pri mešanem ciklu: 4,1–6,0 l/100 km. Emisije CO2: 107–137 g/ km. Emisijska stopnja: EURO6DFULL. Emisija NOx: 0,023–0,0305. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid
(CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevvajo zlasti k čezmerno povišanim
koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Pridržujemo si pravico do napak. Velja za vozila iz zaloge. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolična. GA
Adriatic d. o. o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana.

Renault priporoča

renault.si

Avtohiša Malgaj, d. o. o.

Tržaška cesta 108, 1000 Ljubljana

01/20 00 500 | www.avtohisamalgaj.si

januar 2023

INTERVJU

11

Tudi Primož se ni podal v izdelavo serijskih izdelkov, temveč je ostal pri izdelovanju manjših butičnih stvari, kot je notranja oprema iz masive.

Davorin je bil soustanovitelj in 25 let predsednik Kulturnega društva Mešani pevski zbor Šentviški
zvon.

Veliko so sodelovali z zbori, ki imajo v imenu besedo Šentvid ali zvon
Zanimivo je tudi ime zbora, ki vsebuje kraj in pa zvon. Davorin mi zaupa,
da je v njihovih krajih pred leti že obstajal zbor s tem imenom, in sicer je
bil leta 1930 ustanovljen Moški oktet Šentviški zvon, ki je deloval do začetka druge svetovne vojne: "Pevec tega okteta je bil moj znanec Andrej
Burgar. Vedno mi je veliko pripovedoval o njihovem oktetu, jaz pa sem
mu z veseljem prisluhnil. In tako smo našemu zboru dali ime Šentviški
zvon.“ Zbor je skoraj 20 let vodil Karel Leskovec, vmes ga je eno leto vodila Metka Novak. Po Karlu je zbor pet let vodil njegov sin Primož Leskovec, zadnjih nekaj let pa ga vodita Špela in Matevž Kink. Davorin je bil pri
svojem predsedniškem delu zelo dosleden. Vedno je poprijel za vsakršno
delo. Omenil sem že, da je izdelal praktikable in školjko. Prav tako je izdelal lesene panoje za reklamne plakate in še kaj. Še danes rad poprime za
delo, kopira note, izdeluje in raznaša letake za koncerte …

derivati (par – nepar). "Lahko pa rečem, da smo bili kot hokejska ekipa
kar solidno opremljeni, saj nam je staro opremo podaril Hokejski klub
Slavija. Da smo bili vsaj malo bolj podobni hokejistom (smeh). Pred tem
smo si opremo – ščitnike in še kaj – naredili kar sami. Ko smo igrali v
drugi ligi, smo na tekmovanja hodili po vsej Sloveniji. Šli pa smo tudi v
Zagreb, Sisak … Prav tako smo igrali tudi pokalne tekme z Jesenicami
in Olimpijo. Smo sicer kar visoko izgubili ...“

Njihov zbor vsebuje dve imeni. Šentvid in zvon. Šentvidov je v Sloveniji
kar nekaj ter prav tako tudi zborov s tem imenom. Mešani pevski zbor
Šentviški zvon je sodeloval z osmimi zbori, ki imajo v svojem imenu
besedo zvon, in s petimi zbori, ki imajo v svojem imenu Šentvid. Sodelovanje je bilo pa takšno, da je vsako leto eden izmed njih organiziral
prireditev. Seveda je vsak prišel enkrat na vrsto. "V gosteh smo zapeli
tri pesmi, v nadaljevanju pa sta sledila večerja in druženje. Vedno je dogodek popestril kakšen ansambel, da smo še zaplesali. Ko smo sami
gostili prireditev, je bilo kar veliko dela z organizacijo. Ko smo gostili
zbore z besedo zvon v imenu, je bilo okrog 180 pevcev, ko smo gostili
zbore z imeni Šentvid, pa okrog 120 pevcev. Za izvedbo prireditve smo
najeli dvorano v Lukovici ali pa postavili šotor. Pri tem so nam vedno na
pomoč priskočili Občina Lukovica, okoliški gasilci, ki so nam posodili
mize in klopi, ter še številni pokrovitelji.“
Davorin tudi med ustanovnimi člani lokalnega Hokejskega kluba
Prevoje
Zgodba o hokeju pa se je začela na bajerju. Tja je Davorin zahajal že
kot mlad fantič. Na bajerju se je zbirala tudi starejša generacija, ki je
igrala hokej. To je njega in še nekatere, ki so bili takrat stari okrog deset
let, pritegnilo in so se jim pridružili. "Spomnim se, da smo prvo tekmo
igrali s Kamnikom. Ledeno igrišče so imeli pri teniških igriščih, niso pa
imeli golov. Tja smo jih pripeljali na avtomobilskem prtljažniku, da smo
lahko igrali tekmo. Nas je bilo okrog petnajst in smo bili že pravi klub,
njih pa je bilo samo pet. Ker sem bil najmlajši med našimi hokejisti, so
me poslali, da branim gol Kamničanov, saj je njim manjkal igralec," je o
hokejskih začetkih povedal Davorin.
Vrsto let trenirali v Ljubljani v poznih nočnih urah, igrali pa tudi v
drugi slovenski ligi
Zgodba o hokejskem klubu se je nadaljevala. Igrali so tudi v drugi slovenski ligi. Moj sogovornik mi pove, da so na treninge enkrat na teden
hodili v Halo Tivoli v Ljubljano, in sicer ob enajstih zvečer, saj ni bilo
drugega prostega termina. Tam so trenirali do pol enih zjutraj. Seveda
je bilo drug dan težko, ker je bila šola ali pa delo. To je trajalo kar nekaj
let, in sicer vse do takrat, ko so se začeli varčevalni ukrepi z naftnimi

Ponosen, da imajo v domači vasi kulturno društvo
Ob koncu pogovora se z Davorinom dotakneva tudi domačega kraja in
ljudi. Pravi, da ima rad domači kraj in tudi vse ljudi in da za nobenega
nima povedati žal besede. Veliko stvari so skupaj premaknili in naredili.
Z ženo še vedno prepevata v Šentviškem zvonu. "Seveda pa poleg tega
še vedno rad kaj postorim za Šentviški zvon. Prav tako sem ponosen, da
imamo v domači vasi kulturno društvo," je povedal Davorin, ki mu volje
za razne aktivnosti ni nikoli zmanjkalo. Kjer je volja, je tudi pot. "Nikoli
nisem mogel biti pri miru, vedno sem moral biti aktiven. Če potegnem
črto čez mojih sedem desetletij, je bilo kar pestro in zanimivo. Ni mi žal
za nobeno stvar," mi je ob zaključku pogovora še povedal Davorin, ki si
seveda želi, da bi tudi prihodnja generacija Stupičevih družinsko obrt
peljala naprej. Mogoče bo to pomembno družinsko tradicijo opravljal
danes devetletni Primožev sin Erazem, ki si že zelo rad ogleduje stroje
v delavnici.
Primož Stupica že peti rod ohranja družinsko tradicijo
Zdaj pri Stupičevih hišno obrt ohranja že peti rod, saj se je tudi Darkov
sin Primož zapisal hišni tradiciji. Družinsko obrt je prevzel leta 2012,
ko se je Davorin upokojil. Primož mi je povedal, da je tako kot njegovi
predhodniki tudi sam v mizarstvo vpet že od majhnega, ko si je nabiral
praktične mizarske izkušnje. Znanje pa si je razširil tudi na Biotehnični
fakulteti, kjer je diplomiral. Tudi on se ni podal v izdelavo serijskih izdelkov, temveč je ostal pri izdelovanju manjših butičnih stvari, kot je
notranja oprema iz masive, da ni čista klasika. Se pravi, bolj zahtevne izdelke po naročilu. "Naša vizija pa je ljudem približati naravne materiale.
Zato strmimo k čim večji uporabi masivnega lesa, ki ga oplemenitimo
z uporabo naravnih materialov, kot sta vosek in olje. Prav tako poskušamo zagotoviti, da les, ki ga vgradimo v pohištvo strank, izvira iz okoliških krajev oz. od domačih dobaviteljev. V vsak izdelek poskušamo z
vizijo strank in s pomočjo arhitekta vnesti harmonijo, ki je potrebna, da
prostor ali vrt strank zaživita," je o viziji družinskega podjetja povedal
Primož, ki si tudi v prihodnosti želi ostati pri tem, kjer je danes.
O svojih predhodnikih, ki so iz roda v rod peljali družinsko obrt, pa pravi, da je res, da se nekaj znanja prenaša iz roda v rod in se tega mogoče
sploh ne zaveda. Je pa moral vsak v družinsko tradicijo dodati svoj del,
neodvisen od tistega pred njim. Po besedah Primoža veliko pomeni to,
da ima družinsko podjetje že takšno dolgoletno tradicijo. Stranke jim
zaupajo in vedo, da bodo njegove izdelke lahko naročali še naprej.
Besedilo: Miha Ulčar; Foto: Miha Ulčar; Arhiv Davorina in Primoža Stupice

12

PREDSTAVLJAMO

Rokovnjač

Na obisku v Glasbeni šoli Polton
Ste vedeli, da se lahko naša občina pohvali tudi z glasbeno šolo? Poleg tega, da na Brdu poteka pouk nekaterih inštrumentov pod okriljem Glasbene šole Domžale, že nekaj let v prostorih nad poslovalnico pošte deluje tudi zasebna glasbena šola, njen ustanovitelj pa
je naš občan Tomaž Jemec. V začetku januarja sem ga obiskala v prostorih Glasbene šole Polton, iz katerih odmevajo zvoki diatonične
harmonike, klavirja in prečne flavte.

Tomaž Jemec je odraščal v Rafolčah, tam živi tudi zdaj. Leta 1994 se je kot
enajstletnik v Glasbeni šoli Kamnik začel učiti igranja na diatonično harmoniko. Zanjo ga je navdušil stric Viktor Jemec, samouk na harmoniki, ki
je 'frajtonarco' večkrat prinesel na družinska praznovanja. Tega glasbila za
razliko od klavirske harmonike v glasbenih šolah sicer dolgo niso poučevali, saj je veljalo za glasbilo ljudskih godcev, ki so nanj igrali na pamet, brez
not. Tudi dandanes jo marsikateri 'garažni učitelj' poučuje na ta način, kar
pa je slaba 'popotnica', mi v najinem pogovoru večkrat zatrdi Tomaž.
Ker je kljub drugačni formalni izobrazbi Tomaž hitro ugotovil, da je poučevanje diatonične harmonike tisto, kar želi početi, je leta 2002 najprej začel
učiti v eni od že obstoječih zasebnih šol, tri leta pozneje pa je šel na svoje
in odprl najprej klub, leta 2014 pa še podjetje Glasbena šola Polton. Sprva
je učence sprejemal kar na svojem domu in v najetem prostoru v industrijski coni v Trzinu, leta 2016 pa je glasbeno šolo preselil v prostore nad
lukoviško pošto in Kavarno Mija. V vijolični sobi na Obrtniški ulici 1 se tako
že nekaj let 'rojevajo' novi harmonikarji in flavtisti, v zeleni sobi pa pianisti.
Diatonični harmoniki je namreč Tomaž na novi lokaciji dodal še poučevanje klavirja in prečne flavte, ki ju poučujejo zunanji učitelji. Poudarek kljub
temu še vedno ostaja na harmoniki, vse več pa je zanimanja za klavir, pravi.
Glasbena šola Polton se namreč lahko pohvali s pravim, klasičnim klavirjem, medtem ko mnoge glasbene šole ponujajo le pianine ali električne
klavirje. Poleg tega je klavir zelo priljubljen inštrument in javne glasbene
šole imajo za pouk klavirja zelo omejen vpis in stroge kriterije na sprejemnih izpitih, zato mora večina interesentov izbrati drugo glasbilo ali prosta
mesta iskati drugje. V Poltonu sprejemnih izpitov ni, ko so na razpolago
prosta mesta, se lahko pride harmoniko, klavir ali prečno flavto učit kdorkoli. Tudi starostne omejitve ne poznajo, najmlajši Tomažev učenec ima
tako štiri leta, najstarejši krepko čez sedemdeset. Če se osredotočimo le na
diatonično harmoniko: najhitreje jo osvojijo deset- do dvanajstletniki, ki so
najbolj dojemljivi in učni proces pri njih najhitreje teče. Dejansko Tomaž
poučuje največ osnovnošolcev, večina začne igrati med prvim in četrtim
razredom. Odraslih učencev je bilo pred epidemijo koronavirusa veliko več

kot zdaj, v času zaprtja so mnogi žal opustili učenje. Sta pa starosti učenca
prilagojeni tudi velikost harmonike in zahtevnost učnega gradiva.
Tu moram dodati, da je bil leta 2000 sicer res sprejet učni načrt za diatonično harmoniko na nivoju nižjih glasbenih šol, a so zaradi pomanjkanja
učiteljev diatonične harmonike za to delo prekvalificirali učitelje klavirske
harmonike, kar pa seveda ni najbolj ustrezno. Prav tako ni bilo učnega gradiva, ki bi ga lahko uporabili pri poučevanju diatonične harmonike, zato je
začel Tomaž sam pripravljati gradivo, ga z leti dopolnjeval in njegovi učenci
se tako učijo igranja po notah s pomočjo šestih map v različnih barvah. V
njih je Tomaž zbral svoje notne zapise in osnove glasbene teorije. Začnete
z rdečo mapo, po drugi, modri, znate zaigrati že številne znane pesmi, če
premagate tretjo, zeleno, pa je velika verjetnost, da boste še dolgo igrali
… Ta namreč vsebuje nekoliko bolj zahtevne skladbe, kot je tudi večina
Avsenikovih, se pa pri njej najraje pojavi 'kriza' in tisti manj navdušeni takrat prenehajo z učenjem. Najbolj vztrajni pa se prebijejo vse do šeste, bele
mape, in postanejo pravi virtuozi na harmoniki. Tomaž se seveda vedno
prilagodi posameznemu učencu, poučevanje je individualno zastavljeno
in tudi hitrost učenja se sproti prilagaja znanju in sposobnostim učencev.
»Pri nas so vsi dobrodošli,« mi pove Tomaž in doda: »Imam tudi učence s
posebnimi potrebami, dva z Downovim sindromom, enega slabovidnega
in enega z motnjami v razvoju. Zanje je potrebna določena prilagoditev
učnega procesa, a so res vsi dobrodošli!« Kar so se naučili, lahko učenci
pokažejo na dveh nastopih v šolskem letu, novoletni koncert pripravijo v
decembru in zaključnega junija.
In Tomaž pravi, da imajo kaj pokazati! »Potrudim se, da se prav vsak nauči
vsaj osnov, toliko, da lahko zaigra vsaj nekaj znanih pesmi – moj učni načrt
je namreč zasnovan tako, da se lahko z njim igranja nauči tako šest- kot
šestdesetletnika. Moje glavno vodilo pa je, da vsi igrajo po notah. Tu berejo klasični notni zapis, ne oznak nad notami, kar je sicer klasičen zapis pri
učenju harmonike, če sploh je. Žal je poučevanje diatonične harmonike po
notah še vedno zelo redko, različni 'garažni učitelji' delajo otroku škodo, saj
ta dobi napačno predstavo o inštrumentu in to se težko popravi. Imel sem
nekaj učencev, ki so se že učili prej, a je težko – kot če se otrok nauči voziti
traktor, potem pa ima težave v avtošoli. Če se učiš na pamet, brez not, tudi
hitro pozabiš, če pa znaš brati note, lahko posamezne pesmi kadarkoli preveriš v eni od map in zaigraš.« Kljub temu da je diatonična harmonika bolj
popularna kot klavirska, le redke glasbene šole ponujajo pouk diatonične,
zato ni čudno, da se je razbohotila ponudba zasebnih učiteljev, ki pa otroka naučijo le igranja na pamet. Nasploh je pri nas področje poučevanja diatonične harmonike zelo neurejeno. »Leta 2014, ko sem jaz odprl Glasbeno
šolo Polton, glasbenih šol kot podjetij ni bilo veliko, danes pa je povsod
polno s. p.-jev v kleteh. A to zame ni glasbena šola, ta mora poučevati več
različnih inštrumentov,« še doda Tomaž.
Glasbeno šolo Polton letno v povprečju obiskuje okoli 40 učencev, največ
se jih uči harmoniko, tudi zanimanje za klavir je vse večje, za prečno flavto
pa trenutno vlada 'zatišje'. Tako so za flavto in harmoniko trenutno še na
voljo prosta mesta, za klavir pa je bilo v času najinega pogovora le eno
prosto mesto. Mimogrede, v Poltonu se lahko začnete učiti tudi med šolskim letom, ni potrebno čakati jeseni, če so le na voljo prosta mesta. Večina
Tomaževih učencev prihaja iz lukoviške občine, lokacija tik ob izhodu z avtoceste pa omogoča, da se jih nekaj v Polton vozi tudi iz okoliških krajev in
Ljubljane. Cena šolanja je namreč bolj dostopna kot v Domžalah in drugih
urbanih okoljih.
Zanimivo je tudi ozadje, povezano z imenom glasbene šole. Tomaž mi je
razložil, da je diatonična harmonika narejena tako, da z njo ne moreš zaigrati prav vseh tonov, kar se pokaže, ko želiš igrati kaj bolj zahtevnega. »Kot
bi manjkale tri črne tipke na klavirju,« slikovito opiše Tomaž. Za Avsenikove
skladbe recimo že potrebuješ manjkajoče poltone. Ko je Tomaž začel igrati,
je diatonična harmonika poleg običajnih treh vrst gumbov že imela tudi
dodatni t. i. Slakov gumb v četrti vrsti. A to ni bilo dovolj, saj je potreboval še nekatere druge tone. Ko je zasledil, da je nekdo na harmoniki imel
tudi četrto vrsto, a v njej nesmiselno razporejene gumbe, je začel razmišljati, kako smiselno urediti te tone oz. postaviti zaporedje tonov tako, da
ustrezajo zakonitostim inštrumenta. Narisal je, kako bi moralo biti, in šel do
izdelovalca harmonik Zupan, ki je bil takrat najboljši na trgu. Ta je po Tomaževem načrtu izdelal harmoniko z želeno razporeditvijo tonov v četrti vrsti.
Pozneje je bilo narejeno še veliko harmonik s to razporeditvijo, tudi ostali

januar 2023
izdelovalci so razporeditev prevzeli, a pozabili so avtorja. Tomaž je bil takrat
namreč star le osemnajst let in ni uradno zaščitil svoje zamisli. In ker med
harmonikarji tem manjkajočim tonom žargonsko rečejo poltoni (kot črne
tipke), je Tomaž zato tako poimenoval svojo glasbeno šolo.
Seveda je obširni razlagi tega imena sledil tudi prikaz povedanega: Tomaž
si je oprtal harmoniko in zaigral, jaz pa sem vmes opazovala, kako pogosto so se njegovi prsti dotaknili enega od gumbov v četrti vrsti. In res, bolj
zapletena je bila skladba, večkrat so ti poltoni prišli v poštev. Ker je bilo
'uradnega' pogovora za članek konec, sem izvedela še, da sta sogovornik in njegova partnerica nedolgo nazaj dobila tretjega otroka. Čestitke!

PREDSTAVLJAMO, KOLUMNA, DOGODEK

13

Starejša otroka imata sedem in deset let in seveda že igrata klavir, mlajši
tudi harmoniko. »Sam sem se naučil igrati tudi klavir, moja partnerica pa
igra prečno flavto, tako da lahko vse pokrijemo družinsko,« se še nasmeji
Tomaž Jemec in mi 'neuradno' pove, da razmišljajo, da bi v Glasbeni šoli
Polton začeli tudi s poučevanjem kitare. Prepričana sem, da bo kandidatov
za tak pouk veliko, saj je tudi kitara ena od zelo zaželenih inštrumentov.
Tomažu in njegovim učencem pa želim čim več pravilno odigranih tonov
in poltonov, ne glede na izbiro glasbila.
Besedilo in foto: Andreja Čokl

Dan samostojnosti in enotnosti
Leto se je z zimskim sončnim obratom prevesilo v moč novega upanja, ki ga današnji kaotični svet potrebuje za svoj obstoj. Upanja za razsodnost odgovornih velesil, ki so pripeljale svet na skrajni rob, kakršnega
zgodovina še ni poznala. Leto 2022 se je končalo z vojno na evropskih tleh, brutalnim razpadanjem civilizacijskih in moralnih vrednot, v popolni nemoči razseljenih ljudstev. Krik otrok trka na vest človeštva.
Slovenija je kot samostojna država 26. decembra obeležila svoj zmagoviti dan samostojnosti in enotnosti. Z enotno voljo, kakršne naša
zgodovina še ni izkazala, smo s plebiscitom 23. decembra 1990 potrdili
enotno voljo za življenje v svoji državi, v demokratični ureditvi. To je bil
resničen nasmeh zgodovine za mali narod, ki so ga skozi stoletja zorile
evropske vrednote. V razdalji treh desetletij že lahko objektivno presojamo tisti usodni čas burnega dogajanja, ki bi lahko privedlo do daljše
vojne in močnejših izgub. Takrat je zmagala svetovna diplomacija, z
upoštevanjem ustavne pravice narodov do samoodločbe naroda. Svet
nam je bil naklonjen. Svet je občudoval naš pogum. Dobili smo svojo državo, iz naroda smo postali nacija enakopravnih in enakovrednih
evropskih narodov. Danes smo med njimi enaki v Evropski uniji, s skupno valuto, vsemi političnimi institucijami, slovenščina je priznana kot
uradni jezik na bruseljskih govornicah Evropskega parlamenta. Država
je v treh desetletjih naredila skokovit razvoj, svet jo vidi kot naravni zeleni biser in kot eno najbolj varnih držav. Čas osamosvajanja je sveti čas,
je naša državotvorna orientacija, zaradi katere smo obstali.
Ostanimo tudi zdaj ponosni in suvereni. Naj plapolajo slovenske zastave. Podarimo svoji mladi državi ljubezen, ki jo edina lahko obvaruje. To
ji dolgujemo. Naj nas zavezuje k enotnosti z vsem tistim, kar nas združuje. "Ljubezni domačije noben naj vam ne usmrti strup."
Svet se vrtoglavo spreminja, nove tehnologije že presegajo naša doje-

manja, svet se na novo preureja, da ne zmoremo več slediti. Takšne razvojne revolucije in prelomnice so vedno v temeljih zamajale svet. Današnja umetna inteligenca, uničenje narave in človekov pohlep skupno
z moralnim in nravstvenim razkrojem že grozijo z uničenjem bibličnih
razsežnosti konca sveta. Sveta, kakršnega poznamo, sveta, ki naj bi človeka kot razumno bitje tudi vse više etično in moralno razvijal. V tem
pogledu pa izgubljamo orientacijo, smer in smisel. Pred nami je kriza:
gospodarska in duhovna, ki jo poglabljajo še podnebne spremembe.
Bomo zmogli? Ob vse večji razdeljenosti slovenskega naroda, ob nepremišljenih ukrepih nove vlade, ki duši vse, kar diši po zasebnem
lastništvu in polni državno blagajno zgolj z večanjem obremenitev tistih, ki ustvarjajo dodano vrednost, se zdi, da je pred nami res težko
obdobje. Pa vendar, državo imamo. Eno samo in edino. Od nas vseh
je odvisno, ali jo bomo hranili z ljubeznijo in dobrimi deli ali pa bomo
dokončno izgubili kompas in dopustili, da se izgubimo v globalnem
svetu, ki nam vsiljuje drugačno, popačeno sliko naših vrednot.
Naj leto 2023 prinese mir, dobro zdravje in nas utrjuje v človečnosti, pogumu in zavedanju, da je največje bogastvo naše življenje in vrednote,
ki nas povezujejo v čvrsto skupnost.
Besedilo: Mojca Stoschitzky

Prednovoletno srečanje veteranov in podelitev spominskih medalj
ob 30. obletnici samostojne in neodvisne Republike Slovenije
OZVVS Domžale je v športno dvorano Mengeš povabilo vse svoje člane, ki imajo urejen veteranski status. Že na vhodu jih je z vedrimi
zvoki pozdravila Veteranska godba Mengeš. Slovesnost se je začela s prihodom praporščakov in slovenske zastave ter himno, ki jo je
zapel pevec Rok Rakar, solist Zbora Slovenske filharmonije. Sledil je pozdrav župana Občine Mengeš, Boga Ropotarja, ki se je še posebej
zahvalil vsem dobitnikom medalj. Predsednik OZVVS Domžale Janez Gregorič pa je omenil zaslugo celotnega slovenskega naroda, ki
nam je bil pred dobrimi tridesetimi leti v izjemno oporo, ko smo se postavili v bran domovini.
Osrednji govornik, obrambni minister RS gospod Marjan Šarec, je poudaril pomembnost negovanja spomina na tiste prelomne čase, ko smo
si priborili svojo državo. Predvsem mladi so v procesu izobraževanja
prikrajšani za temeljito obravnavo tega pomembnega obdobja naše
zgodovine. Opisal je delno podobnost naše vojne z vojno v Ukrajini
in našo vpetost v Evropsko Unijo, zvezo NATO in podobne evropske
integracije.
Slovesnost je vodil Boris Kopitar in ob tem zapel nekaj svojih domoljubnih pesmi, ki opevajo to našo prelepo deželo in lepoto življenja v njej.
Medalje sta podelila obrambni minister RS Marjan Šarec in predsednik
Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič. Podeljenih je bilo
nekaj več kot sto medalj, ostali jih bodo dobili ob drugi ustrezni priliki.
Sledilo je sproščeno druženje vseh udeležencev, nekateri izmed njih
se že več desetletij niso srečali in so to priliko izkoristili za prijateljski
pogovor.
Besedilo: Janez Gregorič; Foto: S. Gregorič

14

DOGODKI

Rokovnjač

9. novoletni koncert Glasbene šole Polton
Dvorano v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici so tokrat napolnili starši in stari starši, ki so prišli prisluhnit mladim po srcu na že
9. novoletni koncert Glasbene šole Polton.
Leta ali invalidnost pri učenju inštrumentov ne igrajo vloge – če le ima
učitelj potrpljenje in v učencu vidi potencial, se da z vztrajnostjo rešiti tudi to, pa čeprav je učenje težje in poteka počasneje. Več kot uro
trajajoč program ni bil nezanimiv, saj so ga popestrili nastopi učencev
glasbene šole na različnih inštrumentih.
Program se je začel z uvodnim pozdravom, nato so sledili že prvi nastopajoči. Le še toliko časa je bilo, da je lahko Ana Kveder med nastopom
ene in druge skupine povedala, kdo in na kateri inštrument igra. Na 9.
novoletnem koncertu GŠ Polton so nam zaigrali Jaka, Loty, Stela, Lan,
Aleksander, Val, Lara, Nejc, Lovro, Tian, Anja, Klara, Eva, Grega, Tevž, Matija, Miha, Nejc, Ela, Patrik, Žan, Rafael, Luka, Aljaž, Mark, Lea, Petra, Katja, Valentin, Eva, Klemen, Miha, Nely, Anka, Brina, Žan in Denis. Prisluhnili smo zvokom klavirja, harmonike in flavte, ob tem pa velja omeniti,
da je najmlajši na tokratnem nastopu štel le štiri leta.
V času pred prazniki poslušamo pesmi, povezane z njimi, in tako smo
tudi mi prisluhnili Silvestrskemu poljubu, Sveti noči, Belemu božiču,
Zadnji noči v letu, Belim snežinkam in še kar nekaj pesmim, ki so povezane z zadnjim mesecem v letu. Kot zadnjo skladbo koncerta sta Denis
in Tomaž Jemec skupaj zaigrala Avsenikovo Srečno novo leto in takšno
so nam z obilico zdravja in veselja zaželeli tudi ob pogostitvi po zaključku koncerta.
Besedilo in foto: Drago Juteršek

Božično-novoletna pravljica Šentviškega zvona
Novo, mlado in popolnoma sveže leto 2023 s hitrimi zamahi odganja temo in uveljavlja svojo moč novega življenja v večnem krogu
prenavljanja. Delovni vsakdanjik pa zajema iz tolmuna doživetij najmočnejših praznikov, ki že dve tisočletji navdihujejo s skrivnostno
božično zgodbo novega štetja časa v zgodovini človeštva. In ta odrešenjska milina nemočnega Deteta se vedno znova dotakne srca z
ljubeznijo in raztaplja sovraštvo.
To veselo oznanilo so z najlepšimi napevi po dveh letih pandemične
zapore na poseben način pričarali pevke in pevci Šentviškega zvona z
zborovodjema Špelo in Matevžem Kinkom, 28. decembra v Kulturnem
domu Janka Kersnika v Lukovici.
Do zadnjega kotička napolnjena dvorana je očarana srkala zimsko
pravljico, ki jo je zbor pričaral s pesmijo, besedo, glasbo in domiselno
scenografijo. To zgodbo so ustvarjali mladi pevci s svojo izvirno ustvarjalnostjo in svežino, ki je povezovala in pletla harmonijo narodnih, domačih in svetovnih umetnin ljudskega genija. Oder je postal eno samo
gibanje in prelivanje glasovnih postavitev ob skrivnostnih lučeh, čudovitih ročno izdelanih jaslicah in ene same beline vzdolž celega odra, z
iluzijo zimskega vzdušja, kakršno pritiče slovenskemu božiču.
Sveta noč v priredbi Hugolina Sattnerja je kot odmev tihe ode človeštva
nežno zazvenela v ozadju, kot na strune miru, kot vesoljni odsvit, ki bo
prežarčil ves planet. Šele zatem so oder zavzeli svečani pevke in pevci
in božični napevi so polno zazveneli z znanimi slovenskimi ljudskimi, s
prisrčno koroško kolednico, v priredbah znanih slovenskih skladateljev.
Drugi sklop so nežno prepevale domače uspavanke, ki so nas vračale
v otroštvo. Med njimi tudi na melodijo Brahmsovih uspavank, pa kajkavske in tiste prisrčne iz cikla Lahko noč, otroci. V tretjem sklopu so
zvenele ameriške tradicionalne, svojo trpko globino so izražale črnske
duhovne. Nato smo se spet vrnili domov k ljudskim in venčku božičnih.
Čudovita glasbena spremljava pianista Lovra Freliha je ustvarjala umetniško celoto, solisti Doroteja Kink, Špela Kropivšek, Helena Planinc in Jaka
Drobne pa so s svojimi zvenečimi glasovi nadgradili glasbeni izraz, ki je izzveneval v čustveno doživetje in nostalgijo. Pod prsti sester Karoline in Doroteje Kink ter Jaka Drobneta so zvenela godala in zbujala občudovanje.
Svojevrstno čarobno palico pa je ves večer imel v rokah povezovalec,
muzikolog Blaž Andrejka, sicer naš pevec, ki trenutno svoj prosti čas
posveča svoji mladi družini. Poslušalce je osvojil z duhovito, magično,
osvajajočo besedo. Kot svetopisemska Beseda, ki je ustvarila Božič. Veselo, jasno in mehkobno, lahkotno in pristno. Kot so pristna božična
doživetja, če jih sprejmemo z otroškim srcem.
V trenutkih, ki so zaustavili čas, smo se spet vračali v sedanjost, ki ji po
svojih močeh kljubujemo s svojo individualnostjo in zasidranostjo v vsem
lepem in dobrem, našem, tradicionalnem. To sporočilo sta v skladbi Mimogrede prepričljivo in ganljivo izrazila naša zborovodja Špela in Matevž.

Tudi Silvestrski poljub je izzvenel.
Dvorana se je "zbudila" z iskrenim aplavzom, čutili smo obnovljeno
energijo. To je začutil tudi Blaž, ki je končal z besedami: »Tole božično
zgodbo bom v sebi zamrznil za prelep spomin.«
Vsi jo bomo shranili kot poseben božični koncertni biser, v hvaležnosti sodelujočim avtorjem, pomočnikom, sodelavcem, ki so v nevidnih
delavnicah ustvarjali pravljični večer; za novo upanje, za nove sanje, ki
varujejo našo človečnost, za slovenske božične večere.
Pevsko pravljično deželo smo 14. januarja ponesli še v Krašnjo, kjer je
nova dvorana društvenega doma prepevala z nami.
Potrdili smo Božič kot praznik naše istovetnosti, ne le kot brezoblične
potrošniške zimske praznike. Z vrnitvijo Božiča 1986 se začenjajo prve
sape slovenske pomladi, z državotvorno razsežnostjo današnjega dneva samostojnosti in enotnosti.
Hvala vsem, ki ste omogočili prisrčno druženje po koncertu, ob dobrih
željah in zdravicah za našo skupno prihodnost. Za slovensko pesem in
slovenski Božič.
Srečno, zdravo, pogumno leto 2023!
Besedilo: Mojca Stoschitzky; Foto: Miro Pivar

DOGODKI

januar 2023

15

Literarni večer ob 170-letnici rojstva Frana Maslja
Podlimbarskega
Kar nekaj ljudi je pustilo globok pečat na kulturnem ali katerem drugem področju v Črnem grabnu. Lani decembra so se z literarnim
večerom oziroma popoldnevom spomnili moža, ki je ljubil domovino in ji je v svojih delih namenil prvo mesto.

V nedeljo popoldne, 11. decembra 2022, je Kulturno umetniško društvo Fran Maselj Podlimbarski v Društvenem domu Krašnja pripravilo
literarni večer, posvečen 170-letnici rojstva Frana Maslja Podlimbarskega, ki se je rodil 23. oktobra 1852 v vasi Spodnje Loke v občini Lukovica,
umrl pa 19. septembra 1917 v mestu Pulkav v Avstriji.
Zagotovo bi bil zelo ponosen, če bi si ogledal literarni večer njemu v čast,
pri izvedbi katerega je sodelovalo več generacij nastopajočih. Njegov
življenjepis nam je predstavila Eva, Masljeve besede in razmišljanje pa so
interpretirali Bor, Jan in Max. Na literarnem večeru smo slišali tudi dela, ki
jih je ustvaril Maselj, za to pa so poskrbele Brigita, Simona in dve Mojci.
A ni bila samo beseda tista, ki smo jo slišali z odra, tudi v svet glasbe
smo stopili ob pomoči Eme, Ajde in Anje na violini in Patricije s flavto.
V polni društveni dvorani smo lahko poleg županje mag. Olge Vrankar
videli še predstavnike društev in krajevne skupnosti ter številne krajanke in krajane, ki so si vzeli čas in se z obiskom priklonili velikemu možu
iz naših krajev. Ob tem ne moremo mimo njegovih besed, izrečenih
tudi med prireditvijo: "Bodite značajni! Ljubite domovino požrtvovalno, kakor sem jo ljubil jaz!"
V kotu na stojalu je stala slika Frana Maslja Podlimbarskega, ki jo je narisal
in društvu podaril Štefan Cerar, ki je svoja vrhunska dela razstavljal v okviru KUD Fran Maselj Podlimbarski še v prostorih šole. Kot je dejala predse-

dnica društva Romana
Močnik, bo slika krasila
prostore in nas spominjala na njegov doprinos h kulturi naroda.
Obiskovalci literarnega
večera smo bili deležni
tudi lepega presenečenja, saj smo prejeli darila, ki jih je v društveni
pisarni pustil sveti Miklavž. Z dobrimi željami za predpraznične in
praznične dni ter mirne
in blagoslovljene božične praznike, v novem
letu pa obilo zdravja in
vsega lepega ter dobrega, nam je še zaželela
predsednica društva, nato pa smo obogateni z besedami Frana Maslja
Podlimbarskega odšli v hladen in nič kaj prijazen večer.
Besedilo in foto: Drago Juteršek

Nedelja Jezusovega krsta v Krašnji
Potem ko so na svete tri kralje predstavili zgoščenko na Brdu, so pevci in pevke skupaj z inštrumentalisti in organistom na nedeljo Jezusovega krsta zapeli pri sveti maši v cerkvi svetega Tomaža v Krašnji.
Najprej med sveto mašo na koru, nato pa so prišli pred
oltar, kjer so imeli krajši koncert, ki je obsegal repertoar pesmi iz njihove zgoščenke. In če nam je tokrat
duhovni pomočnik Gregor Luštrek spregovoril o Jezusovem krstu, o grehu in odpovedovanju vsemu, kar
prihaja od hudega duha, so mladi zapeli znane in malo
manj znane božične pesmi. Njihovo petje je božalo
dušo, zato je bil aplavz na koncu vsake pesmi kar dolg.
Na koncu koncerta so se zahvalili še pokroviteljem:
Občini Lukovica, GP Trojane, RCU, Pečarstvu Avbelj, BS
Tehnik, Optiki Vallis, kmetiji Vampret, Gostilni pri Gašperju ter vsem ostalim, ki so finančno ali le z molitvijo
podprli njihov velik projekt. Po sveti maši so nadaljevali z druženjem pred cerkvijo, kjer je bilo poleg dobrot
možno kupiti zgoščenko ali USB ključek Naš Božič.
Besedilo in foto: Drago Juteršek

16

DOGODKI

Rokovnjač

Luč miru iz Betlehema
»Vstani in sveti!« se je glasila poslanica lanskoletne Luči miru
iz Betlehema in skavti stega Moravče 1 so 18. decembra 2022
v cerkev svetega Tomaža v Krašnjo prinesli njeno svetlobo, da
bi jo mi ponesli na naše domove in še naprej.

Mešani pevski zbor Janko Kersnik
prepeval koledniške pesmi
Koliko časa je porabil in koliko različnih virov je pregledal, da je
nastala knjiga Evropske božične in koledniške ljudske pesmi, ve le
Janez Močnik, ki je pesmi zbral in uredil. Pri tem je veliko sodeloval
tudi z Moškim pevskim zborom Janko Kersnik iz Lukovice.

Medtem ko je v cerkvi odmevala prva pesem, je svetloba luči miru
razsvetlila cerkev in bila položena na oltar. Sledilo je branje poslanice »Vstani in sveti!«, ki se glasi: »Kaj ti je, da spiš? Vojna, stiske,
bolezni, nesreče, osamljenost … Kaj pa ti? Se bojiš? Živiš, kakor da
se nič ni zgodilo? Seveda, težko nam je, ko vidimo, kaj vse se dogaja in zdi se nam, da ne moremo nič. Pa vendar je že iskra dovolj,
da zaneti ogenj, in kaplja dovolj, da ga pogasi. Zbudi se! Božič je.
Naj ti ne bo vseeno za temo v svetu. Ni ti treba spremeniti vsega,
naredi eno dobro delo, pospravi sobo, skuhaj komu kavo, spusti
avto predse. Ko boš premaknil sebe, boš obrnil svet. Zaneti iskro,
naj v tebi zasije Luč. Vstani in sveti!«
Nato smo prisluhnili še zgodovini nastanka in razmaha luči miru.
Sredstva, zbrana z lanskoletno akcijo, so namenili otrokom v stiski.
Da pogrešamo luč miru, luč prijateljstva, luč, ki nam bo kazala pot, je
tokrat pokazala tudi vrsta za njen prevzem. Naj nam luč še dolgo sije
in daje svetlobo, a naj ne sveti le ona – vstanimo in zasvetimo tudi mi.

Janez Močnik je avtor verjetno edine zbirke ljudskih pesmi o božiču in
koledovanju ter koledniških ljudskih pesmi, ki so bile pred mnogimi leti
pri ljudeh zelo priljubljene.
Pri popoldanski sveti maši v ljubljanski stolnici na božični dan, ko je sveto mašo daroval prošt Jožef Lap, so peli člani Moškega pevskega zbora
Janko Kersnik iz Lukovice, ki so na koncu svete maše pri jaslicah zapeli še
nekaj koledniških pesmi. Petje so nadaljevali še na vrtu pri proštu Lapu.
Na štefanovo so zapeli pri sveti maši v cerkvi svetega Tomaža v Krašnji
in slednjo zaključili z nekaj koledniškimi pesmimi, s katerimi so obudili
star običaj koledovanja. Prepevanju koledniških pesmi in petju pri sveti
maši so namenili tudi soboto in nedeljo, 14. in 15. januarja, na Štajerskem, kjer so zavili tudi čez mejo tako v Avstrijo kot na Madžarsko in s
svojim petjem polepšali svete maše ter s petjem koledniških pesmi tudi
komu v spomin priklicali otroška leta.

Besedilo in foto: Drago Juteršek

Besedilo in foto: Drago Juteršek

Januar, mesec verskega tiska
Vprašanje je, če se ne trudimo zaman vsi tisti, ki pišemo o januarju kot mesecu verskega tiska, saj nam število naročnikov verskega
tiska govori ravno obratno. Upadanje naročnikov na tednik Družina, mesečnik Ognjišče, revijo Prijatelj, Misijonska obzorja, Ministranta, Magnificat ter različne izdaje revij in časopisov, ki jih izdajajo Družina, Ognjišče, Salve in drugi, nas opozarjajo, da smo
postali mlačni, če ne že hladni do vere.

A ne le časopisi in revije, tudi knjižne izdaje, kjer se založbam Družina, Ognjišče in Salve pridruži še Mohorjeva družba, ne najdejo poti v

naše domove. In vendar nas katoliške založbe vabijo tudi z različnimi
akcijami, da bi svojo vero poglobili in si vzeli trenutek časa zase tudi
s tem, da bi v roke vzeli katero izmed knjig in jo prebrali. Lep primer
– žal po številu bralcev ne dosega več tistih zlatih časov, ko je bilo
bralcev in bralk neomejeno – je Slomškovo bralno priznanje.
Vsak od nas se zagotovo spomni pregovora, ki pravi: »Kar se Janezek
nauči, to Janez zna.« In če otroka že zelo zgodaj navdušimo za branje kakovostnih knjig z duhovno (krščansko ali splošno etično) tematiko, mu
kasneje ne bo težko vzeti v roke časopisa, revije ali knjige z isto vsebino.
Mesec januar bo za nami in nihče več nam preko medijev ne bo vsiljeval branja, a vendar je le prav, da pogledamo vase in si rečemo, 'saj tile
časopisi, revije in knjige le niso tako slabi' ter se ponovno odločimo, da
se naročimo na katerega izmed njih ali le vzamemo v roke knjigo ter
v upanju, da bo pritisnil tudi mraz, v topli sobi ob prasketanju ognja
iz kamina preberemo tisto knjigo, ki smo jo nekoč odložili, prebrano
le do polovice ali še manj. In medtem ko se Boris Kopitar v pesmi Bo
moj vnuk še pel slovenske pesmi sprašuje o petju slovenskih pesmi, se
jaz sprašujem, ali bomo sploh še brali časopise, revije in knjige. Vsem
tistim, ki bodo še posegli po slednjih, želim veliko užitkov pri branju.
Besedilo in foto: Drago Juteršek

januar 2023

DOGODKI

17

Romanje s pridihom rekreacije
V soboto, 7. januarja, smo se na povabilo župnika Bernarda Rožmana odpravili na romarsko pot na Brezje, tokrat vsak s svojim avtom. Poleg nekaj
ostalih romarjev so večino romarske druščine predstavljali pevci in pevke tako mladinskega kot otroškega pevskega zbora župnij Brdo in Krašnja.

Zbrali smo se pri kipu svetega Janeza Pavla II. ter se nato napotili v frančiškanski hlev. Ja, prav ste prebrali. V nekdanjem hlevu imajo frančiškani
razstavo jaslic iz vsega sveta, ki jo vsako leto dopolnjujejo. Preden pa
smo vstopili in si ogledali jaslice, smo si lahko pred slovenskim narodnim svetiščem ogledali Plečnikove piramidne jaslice. A ne samo te, saj
jih je pred cerkvijo še nekaj, ki so vredne ogleda. Tudi v razstavnem prostoru je nekaj jaslic, ki zaslužijo posebno pozornost in marsikdo je ob
pogledu nanje ali katere druge dobil tudi kakšno idejo za prihodnje leto.
Po ogledu nas je pot vodila v Zgornjesavsko dolino, natančneje v Dovje, ki skupaj s sosednjo Mojstrano spada pod krajevno skupnost Dovje-Mojstrana. Tam smo se ustavili pri cerkvi, kjer smo počakali župnika
Franca Juvana, ki je avtor večine pesmi na lani izdanem CD-ju mladinskega in otroškega cerkvenega zbora. Ob tej priložnosti so se mu pevci
in pevke zahvalili za dovoljenje za izdajo njegovih pesmi in mu jih kar
nekaj tudi zapeli. Seveda so mu poleg dobrot iz Črnega grabna podarili
še zgoščenko in USB ključek s pesmimi.
V župnišču smo ob pogovoru izvedeli, da ima korenine v naših krajih,
saj je bila njegova mama doma iz Kosez pri Lukovici. Še pesem in nato
skupinsko fotografiranje za spomin in že nas je pot peljala v Kranjsko

goro na tokrat že 59. Zlato lisico. Slednjo smo si ogledali le od daleč, saj
nas je pot vodila najprej v Planico in nato v Tamar.
Prijetna in ne preveč zahtevna pot, na kateri je sneg škripal pod nogami, je kar hitro minila in že smo bili pri planinskem domu, skritem med
vršaci, kjer sonce ne posije na kočo kar štiri mesece. Malo iz nahrbtnika,
malo izza šanka in okrepčilo takšno in drugačno je na mizi. Navada je,
da se na romanju, čeravno rekreacijsko obarvanem, vse deli, zato je bila
miza bogato obložena z različnimi dobrotami.
Še skupna fotografija, preden so tisti najurnejši oddrveli s sankami v dolino. Pohodniki jih seveda nismo mogli dohajati. A v Planici se ponovno
snidemo, le s to razliko, da so oni že popili kavico in pomalicali, mi pa
smo šele prišli. In če smo že bili v Planici, smo si ogledali še smučarske
skoke, saj je ravno tisti dan potekalo tekmovanje v celinskem pokalu
smučarjev skakalcev. Ker so reflektorji razsvetljevali prizorišče, smo vedeli, da je ura že toliko, da je čas, da se odpravimo domov. Veseli, da se
je naša rekreacija končala brez nesreč, in v želji, da pridemo srečno tudi
domov. In smo prišli, kajti drugače tega zapisa verjetno ne bi bilo.
Besedilo in foto: Drago Juteršek

Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja vpisano na Unescov
Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine
Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine je v četrtek, 1. decembra 2022, na zasedanju v Rabatu v Maroku potrdil vpis
čebelarstva v Sloveniji na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Čebelarji smo še kako ponosni na ta uspeh, ki je bil na prvem mestu
dosežen s strokovno pomočjo in podporo sodelavcev Ministrstva za
kulturo in Slovenskega etnografskega muzeja.
Odbor je državi pogodbenici izrekel pohvalo za dobro pripravljeno dokumentacijo, ki dokazuje povezavo med nesnovno kulturno dediščino
in okoljsko trajnostjo.
V Sloveniji je čebelarstvo način življenja številnih posameznikov, družin
in skupnosti, ki pridobivajo čebelje pridelke za hrano in tradicionalno
medicino ter s svojim znanjem in spretnostmi skrbijo za čebele in okolje. Prav tako je bil odbor mnenja, da nominacija na podlagi informacij
iz dokumentacije izpolnjuje vseh 5 kriterijev oz. meril za vpis na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Posebna zahvala gre seveda ge. Špeli Španžel, direktorici Direktorata
za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo, za njeno požrtvovalno
delo, saj je pokazala strokovnost, konstruktivnost in predanost delu na
svojem področju. Prav ta njena srčnost in strokovnost sta nas vodili na
poti k uspehu in cilju, ki smo ga obeležili 1. 12. 2022 v Maroku.
Prav tako gre zahvala strokovnim sodelavkam iz Slovenskega etnografskega muzeja in ge. Vereni Štekar Vidic iz muzeja radovljiške občine, ki
je svoje znanje in izkušnje predano in zavzeto podala v vlogi.
Hvala tudi g. Antonu Tomcu, prof. dr. Borutu Juvancu in Tomažu Maroltu za pomoč pri pripravi vloge za nominacijo.
Vlogo za nominacijo smo začeli pripravljati v letu 2019, še prej pa smo morali urediti register in vpisati naslednje elemente: čebelarstvo, poslikavanje

panjskih končnic, prevozno čebelarstvo, izdelovanje panjev in čebelnjakov, vzreja čebeljih matic kranjske čebele, apiterapijo. Tukaj gre zahvala
tudi g. Šivici za uporabo njegovih slik v registru in prav tako v nominaciji.
Del vloge pa je bil tudi poseben 10-minutni film, ki je bil narejen v produkciji Jerneja Auguština.
Svetovni javnosti smo ponovno dokazali, kaj pomeni čebelarstvo v
Sloveniji. Predvsem pa je to priznanje vsem nam, da delamo dobro za
javno skupnost in človeštvo, odgovorno skrbimo za čebele in okolje ter
ohranjamo našo tradicijo kulturne dediščine.
Besedilo: Barbara Dimc, tajnik; Foto: Čebelarska zveza Slovenije

18

DRUŠTVA

Rokovnjač

Jubilejno leto Moto kluba Rokovnjači
Spoštovani prijatelji, še preden pospravimo vse lanske koledarje, se zahvaljujemo vsem, ki omogočate delovanje in izvedbo dogodkov
Moto kluba Rokovnjači. Letošnje leto 2023 je za naš moto klub posebno, saj obeležujemo 20 let delovanja, za kar boste skozi leto z našimi dogodki še opomnjeni – največjega planiramo v soboto, 2. septembra.
Vsem udeležencem je babi Zima prinesla čisto nove klubske majice,
za kar se je v septembru potrudil »Sosed« iz podjetja Avene in malo
tudi »Balanca« iz Sitotisk Beguš. Pridna člana Gega (Mig arhitektura) in
Gogo (Media print Gostič) pa sta letos poskrbela za kar 12-listni koledar. Vsem se zahvaljujemo!

Vozni red 2023:
• Otvoritvena vožnja – tor, 2. maj 2023
• Strokovna vikend ekskurzija – 26.–28. maj 2023
• Krvodajalska akcija – pet, 2. junij 2023
• Motokros mini vikend – 16.–18. junij 2023
• Nočna vožnja – sre, 12. julij 2023
• Klubski pohod – sob, 19. avgust 2023
• Moto piknik – 20 let moto kluba – sob, 2. september 2023
• Zaključna vožnja – ned, 1. oktober 2023
• Občni zbor & prednovoletna zabava – sob, 9. december 2023

Lanskega decembra, na prednovoletni zabavi in občnem zboru v gostilni Furman, smo preleteli lansko dogajanje v besedi in sliki. Za požrtvovalno udejstvovanje v klubu so si Primož, Gega, Kotnik, Maruša,
Luka, Anže, Andrej, Mičo, Izi in Špela prislužili praktične nagrade: pranje
avtomobila pri Avto Kveder, odlične pice pri Furmanu, male hišne pripomočke Koracell …

Dogodki (vsebine in termini) v organizaciji skupaj z matičnim društvom
AMD Lukovica (budnica, moto slalom, trial tekmovanja, dirka na Vranskem …) bodo dokončno potrjeni in terminsko uvrščeni v mesecu marcu, ko je planiran občni zbor AMD Lukovica.
Vse posamezne ljubitelje fosilnih hlapov, enoslednih vozil, hrumečih
agregatov, zaobljenih oblik, novih idej, pridnih rok … vabimo v našo
družbo. Dobivamo se vsako 1. in 3. sredo v mesecu ob 20. uri v Vrbi
(nadvoz avtocesta).
Besedilo in foto: MK Rokovnjači

Pester konec leta 2022 v DPŽ Blagovica-Trojane
V DPŽ Blagovica-Trojane beležimo bogato leto, polno delavnic, druženj in različnih dogodkov. Vsak mesec je bila organizirana vsaj ena
aktivnost oz. srečanje. V zadnjem mesecu pa je bilo dogajanje v našem društvu še posebej pestro. V hladnejših mesecih se članice ob
petkih srečujejo na telovadbi, ki poteka v telovadnici podružnične šole v Blagovici.
30. 11. 2022 je v gasilskem centru potekalo predavanje o menopavzi
priznane ginekologinje dr. Ane Pflaum. Zbralo se nas je več kot 20 članic. V soboto, 10. 12. 2022, pa smo se popoldne zbrale pri članici Mariji
v nekdanji gostilni Benkovič. Ga. Suzana Šumah iz Mežice nam je predstavila skrivnosti peke medenjakov in skupaj smo se izpopolnjevale v
različnih tehnikah okrasitve medenjakov, ki v božičnem času ne smejo
manjkati. Zbralo se nas je več kot 25 žena in deklet.
Še posebej pa smo ponosne na naš podmladek – sekcijo mladink. Tudi
one ne počivajo in organizirajo vrsto dejavnosti, ki se jih lahko udeležijo mlajše, pa tudi starejše članice. Tako je pod njihovim okriljem v
novembru potekala delavnica ličenja s priznano vizažistko Manjo Trtnik Korošec, v oktobru delavnica ustvarjanja mandal, septembra pa je
sekcija mladink začela z vadbo in srečanji »močna pljuča«.

Kot vidite, se v našem društvu vedno dogaja kaj zanimivega in medgeneracijsko gradimo skupnost, kjer si medsebojno pomagamo, se
podpiramo, spoznavamo nove pristope in osvajamo nova znanja. Zato,
drage dekleta in žene, vljudno vabljene, da se nam pridružite in postanete naše članice.
Besedilo in foto: Katarina Hočevar

DRUŠTVA

januar 2023

KORK Rafolče organizirala
predavanje na temo Pravice do
pomoči v tretjem življenjskem
obdobju
V začetku lanskega oktobra smo imeli predavanje, ki ga je pripravila višja medicinska sestra Irma Markovšek. Seznanila nas je s pravicami do pomoči, o težavah v tretjem življenjskem obdobju, kako
in na kakšen način si lahko pomagamo, katere pripomočke lahko
dobimo (oziroma nam pripadajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja), da si olajšamo težave, ki nas pestijo.
Vsi smo z zanimanjem poslušali, na koncu predavanja pa smo še
malo poklepetali in si izmenjali razne izkušnje.
KORK Rafolče se lepo zahvaljuje sestri Irmi, da se je odzvala našemu vabilu in nam pripravila predavanje.

19

Novoletno srečanje DPŽ
Lukovica
V decembru se odvijajo številna srečanja, ki zaznamujejo slovo od
starega leta in prihod novega. Tudi v našem društvu imamo na programu takšno srečanje, ki smo ga izvedle 9. novembra v Gostilni pri
Gašperju na Prevojah. Zbralo se je lepo število naših članic, ki zelo
rade pridejo, da se malo poveselijo in ob tem izvejo še kaj koristnega.

Besedilo in foto: KOKR Rafolče

V navadi je že, da imamo pred družabnim delom predavanje. V goste
smo povabile gospo Irmo Markovšek, patronažno sestro iz ZD Lukovica, ki je bila že večkrat naša gostja. Gospa Irma nam je predavala o
pravicah do pomoči v starosti in bolezni. Svoje predavanje je razdelila
na več delov. V prvem delu je govorila o pravici do medicinskih pripomočkov, zaradi katerih se lažje skrbi za bolnika doma. Govorila je
predvsem o posteljah, plenicah, vozičkih in še o mnogih drugih medicinskih pripomočkih, ki pa jih mora predpisati in izdati naročilnico
zdravnik. Naslednja je pravica do pomoči na domu, predvsem če ima
starostnik pogoje za bivanje v domačem okolju. Govorila je tudi o pravici do paliativne oskrbe in pravici starejših do brezplačnega prevoza
s pomočjo PROSTOFERJA. Vsebina tega predavanja je podrobneje že
opisana v decembrski številki Rokovnjača. Gospe Irmi smo se zahvalile
za koristne informacije.
Po predavanju se je začel naš družabni del srečanja. Najprej smo si privoščile dobro kosilo, nato pa se ob kozarcu pijače in dobrem pecivu še
dolgo pogovarjale.
Na koncu našega druženja pa smo si zaželele sreče in zdravja v novem letu.
Besedilo: Sonja Jarc; Foto: Roman Cerar

Upokojenci na Limbarski gori
Komaj smo zakorakali v novo leto, že smo se upokojenci drugega januarja odpravili na naš tradicionalni pohod na priljubljeno in razgledno 773 m visoko Limbarsko goro.
Dobili smo se v Negastrnu, kjer smo si zaželeli predvsem veliko zdravja
v novem letu ter veliko skupnih druženj na pohodih, ki jih bo letos kar
24. Pohodi bodo vsako prvo sredo v mesecu ter vsako tretjo sredo ali
po dogovoru. Program pohodov je pester in zanimiv, dodali pa smo mu
še dve kulturni poti, eno v mesecu marcu, drugo pa v juniju. Iz Negastrna smo se odpravili proti našemu cilju, malo po cesti, malo po gozdu,
in ob prijetnem klepetu nam je pot hitro minila. V gostilni na vrhu smo
se okrepčali in poklepetali z moravškimi upokojenci, ki ravno tako vsak
drugi dan novega leta obiščejo Limbarsko goro.
Sicer pa vse v društvu poteka po začrtanem programu. V januarju se že
veselo družimo v Pungartnikovi hiši, kjer v prijetnem vzdušju poteka
prstomet. Prav tako so se začele ročnodelske delavnice, ki v letu 2023
potekajo vsak drugi in vsak zadnji torek v mesecu. V januarju se pletejo
copati in rokavice. Pisarna, kjer se lahko včlanite ali poravnate članarino, v mesecu januarju, februarju in marcu dela vsak četrtek od 15. do
17. ure. Ob plačilu boste prejeli program dela društva, ki je letos res
obsežen in zanimiv.
Besedilo: Danica Osolnik; Foto: Silvo Maselj

20

ŠOLA, VRTEC

Rokovnjač

Čarobni december v Vrtcu Medo Lutkovna predstava
vzgojiteljic v Vrtcu Medo
»Zaspanka, že spet si zaspala!« je rekel boter Mesec in oštel zvezdico Zaspanko.

December je najbolj prazničen mesec v letu, zato smo ga tudi v Vrtcu
Medo skušali narediti kar se da čarobnega. Miklavžu smo pisali pismo
in se razveselili simboličnega darilca. Izdelovali smo novoletne voščilnice in okraske za jelke. Obiskal nas je dedek Mraz s svojimi pomočniki
škratki. Skupaj smo zapeli in zaplesali. Skoraj vsak dan se je iz kuhinje
vil vonj po sveže pečenih piškotih, ki smo jih pripravljali v posameznih
skupinah. Veliko smo se igrali ter si pripravili praznično čajanko in čarobni zajtrk. Starejše skupine so si v Lutkovnem gledališču Ljubljana
ogledale predstavo Sapramiška, predšolski skupini sta obiskali Narodno galerijo. Ob koncu leta smo drug drugemu zaželeli vse dobro v
prihajajočem letu – enako želimo tudi Vam: zdravo, srečno in uspešno
leto 2023!
Andreja Peterlin

Vzgojiteljice v Vrtcu Medo pa niso prav nič zaspane, saj so s pripravami
na decembrsko lutkovno predstavo začele že v jesenskem času. Izdelava lutk je terjala kar veliko ročnih spretnosti in potrpežljivosti, saj je bila
odločitev za igranje z lutko – marioneto velik izziv.
Marioneta je lutka, ki se premika z nitmi, viseča lutka. Zaradi nekoliko
bolj kompleksnega premikanja lutke se le-ta v vrtcu najmanj uporablja.
Ravno to pa je bil razlog za naš izbor, da otrokom pričaramo prav posebno doživetje.
Da so si lutkovno predstavo Zvezdica Zaspanka lahko ogledali prav
vsi otroci Vrtca Medo, tako veliki kot tudi najmlajši, so bile potrebne
tri ponovitve – dvakrat na lokaciji Prevoje in enkrat v Krašnji, kjer so si
predstavo ogledali tudi otroci PŠ Krašnja.
Odziv otrok pove vse in tudi tokrat je bilo tako. Otroci so bili začarani.
Začarani od nežnih gibov marionet na zvezdnatem nebu, prijetne glasbe, zlatih las zvezdice Zaspanke, Ceferinovega kamna namesto srca …
»Že hitim, že drvim!« je rekel komet Repatec in odjadral v nebo.
Prav tako tudi vzgojiteljice in otroci Vrtca Medo že hitimo novim dogodivščinam naproti v novem letu, ki je pred nami.
Besedilo in foto: Mojca Pustotnik

SENIORJI, OGLAS

januar 2023

21

»Točka za starejše« je odprla svoja vrata za občane občine Lukovica
Za občane občine Lukovica je začela delovati svetovalna pisarna, ki bo nudila pomoč in podporo starejšim ter koordinirala delo prostovoljcev (po modelu Zavoda Oreli iz Kamnika). Namen je povezati vse podporne institucije, vzpostaviti podporne storitve za starejše in
sodelovati za dobro starejših občanov. Aktivnosti se izvajajo v okviru LAS projekta »Točka za starejše«, ki ga koordinira LAS Srce Slovenije, partnerji pa so Občina Lukovica, Društvo upokojencev Šmartno pri Litiji in Občina Litija.
V prostorih Društva upokojencev Lukovica (Stari trg 1, Lukovica, pritličje, vhod zadaj), se je že vzpostavila pisarna za pomoč starejšim iz
občine Lukovica. Omogočeno je sprejemanje telefonskih klicev, elektronske pošte in osebni obisk, kjer bodo starejši lahko povprašali za
nasvet in pomoč prostovoljce, ki bodo delali tudi na terenu (pogovor,
dostava hrane, pomoč pri opravilih, spremstvo v trgovino, k zdravniku,
na pošto, učenje uporabe pametnega telefona in računalnika, pomoč
pri izpolnjevanju obrazcev ipd.). Naročilo za pomoč lahko oddate tudi
preko spletne strani občine.
Osebni obisk bo mogoč na lokaciji Društva upokojencev Lukovica
vsak četrtek od 15. do 17. ure. Po telefonu smo dosegljivi od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, na telefonsko številko 031 351 987.
Koordinatorici sta Marijana Grošelj in Ljudmila Zajc. Kot eno izmed
zadnjih aktivnosti pred uradnim odprtjem »Točke za starejše« smo 6.
decembra v Knjižnici Šmartno pri Litiji organizirali prvo izobraževanje
za vse prostovoljce, ki so izrazili željo po sodelovanju. Martina Ozimek iz Zavoda Oreli, ki izvaja in koordinira pomoč starejšim v občini
Kamnik, je 20 prostovoljcev iz Litije, Šmartna pri Litiji in Lukovice vodila
skozi celotno usposabljanje. Spoznali smo, kdo je dober prostovoljec,
kakšne so posebnosti starejših ljudi ter kako se izvede operativno delo
preko aplikacije »Prostovoljec«. Udeleženci so navdušeno sodelovali
tudi v delavnicah igranja vlog in se tako tudi bolje povezali.

Lepo vabljeni vsi starejši, ki potrebujete pomoč in podporo, ali njihovi
svojci, da nas kontaktirate. V kolikor želite sodelovati kot prostovoljci,
nam pišite na du.lukovica@gmail.com ali pokličite na 031 351 987.

Uradne ure in kontaktni podatki "Točke za starejše" Lukovica
Projekt sofinancirata Evropska unija iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014–2020. Organ
upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za
obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za vsebino je
odgovoren LAS Srce Slovenije.

Besedilo in foto: Anita Molka, Razvojni center Srca Slovenije

Pooblaščeni servis

Renault
tudi v

Moravčah
Koordinatorici in prostovoljci Točke za starejše Lukovica na izobraževanju za prostovoljce v Šmartnem pri Litiji: Marijana Grošelj, Mojca Cerar, Ljudmila Zajc, Aljaž Capuder in Metka Stražar

Avtohiša KRULC
www.avtohisa-krulc.si

Izobraževanje koordinatorjev "Točk za starejše" o uporabi aplikacije "Prostovoljec" v prostorih
Društva upokojencev Lukovica

- Servis osebnih in gospodarskih vozil
- Optične nastavitve podvozja
- Polnjenje in servis klimatskih naprav
- Vulkanizerstvo in hotel pnevmatik

01 72-31-200

- Sklepanje zavarovanj
- Karoserijska in ličarska popravila
- Cenitve kasko škod
- Ročna avtopralnica in poliranje

22

ZDRAVJE, OGLASI

Rokovnjač

Med ima tudi prebiotično delovanje
Vse večje zanimanje potrošnikov po zdravi prehrani, ki preprečuje razvoj civilizacijskih bolezni, je ustvarilo potrebo po funkcionalnih živilih.
Funkcionalna živila izboljšujejo fiziološke učinke telesa. S tem pripomorejo k boljšemu počutju. Med funkcionalna živila sodijo tudi živila s
probiotično funkcijo. Najprej poglejmo, v čem je razlika med probiotiki in prebiotiki. Probiotiki so žive bakterije, ki imajo ugodno delovanje v
prebavnem traktu. Ohranjajo zdravo in dobro delujočo črevesno mikrobioto. Zdravo in dobro delujoče črevesje prispeva k splošnemu dobremu počutju in dobremu imunskemu sistemu. Najbolj poznane in najbolj prisotne dobre črevesne bakterije prihajajo iz rodov Lactobacillus
in Bifidobacterium. V živilih jih najdemo v jogurtu in ostalih fermentiranih izdelkih. Prebiotiki so snovi, ki omogočajo ugodne pogoje rasti,
aktivnosti in razmnoževanja probiotičnim mikroorganizmom. V to skupino sodijo kompleksni ogljikovi hidrati, kot so prehranske vlaknine,
različni oligosaharidi, rezistenten škrob … V živilih se nahajajo predvsem v polnozrnatih izdelkih, sadju in zelenjavi. Pozitivni učinki prebiotikov se kažejo tudi v lažjem odvajanju, vzpodbujajo imunski sistem in zmanjšujejo možnost nastanka alergij ter črevesnih infekcij.
Najugodnejše učinke na rast in aktivnost probiotikov je pokazala kombinacija fermentiranih mlečnih izdelkov in medu. S to ugotovitvijo
lahko potrdimo dolgoletno tradicijo naših prednikov, ki so kombinirali
med in mlečne izdelke.

Med ima tudi prebiotično delovanje. (Vir: arhiv ČZS)
Tudi med uvrščamo med prebiotična živila, saj vsebuje disaharide in
oligosaharide (kompleksne sladkorje), ki vzpodbujajo delovanje in rast
laktobacilov in bifidobakterij. S tem med ustvari ugodne pogoje za obstoj dobrih bakterij. Polifenoli, prisotni v medu, prispevajo k imunosti
črevesja in regulirajo črevesno mikrobioto, saj omogočajo dobre pogoje za rast in razmnoževanje črevesne mikrobiote. Polifenoli varujejo telo pred oksidativnim stresom in prostimi radikali. Za probiotično
delovanje medu je odgovorno tudi protimikrobno učinkovanje medu,
ki zavira rast oportunističnih in patogenih bakterij v črevesju. S tem, ko
zavira rast patogenih bakterij, omogoča razvoj in delovanje normalne
črevesne mikrobiote, kar prispeva k ohranjanju dobrega počutja.

Ekipa regionalnega medija Modre novice
se širi, zato te vabimo, da se nam pridružiš!

Iščemo
tržnika (m/ž)
Več informacij:

Prijavo pošlji
do 3. 2. 2023 na
samos@ir-image.si

?

Med v kombinaciji z mlečnimi izdelki je del slovenske kulinarike. (Vir: https://citymagazine.si/
blagodejni-ucinek-toplega-mleka-in-medu/, 1.7.2022)
Besedilo: Ana Janžekovič, svetovalka za varno hrano JSSČ, ČZS
Viri: Mohan A., Quek S.-Y., Gutierrez-Maddox N., Gao Y., Shu Q. 2017. Effect of honey in improving the gut microbial balance. Food Quality and Safety, 1, 2: 107-115. Wu D., Chen
L., Teh J., Sim E., Schlrundt J., Conway P. L. 2022. Honeys with anti-inflammatory capacity
can alter the elderly gut microbiota in an ex vivo gut model. Food Chemistry, 392, 133229.

080 11 37

Naročite kurilno
olje na dom!

www.halo-olje.si

info@halo-olje.si

ŠPORT

januar 2023

23

HK Prevoje aktivno v 2023!
Naša članska ekipa, ki nastopa v 1. ligi državnega prvenstva, je staro leto zaključila s 4 zmagami in 2 porazoma in tako leto 2022 zaključila na 4. mestu. Do konca rednega dela je še 5 tekem. Fantje še iščejo tiste prave igralske tirnice, ki bi prinesle bolj konstantno in kvalitetno
izpeljane tekme, kot smo jih bili vajeni v pretekli sezoni, verjamemo pa, da jih do glavnih tekem najdejo. Lepo vabljeni na ogled tekem v
petkih zvečer v dvorano RCU Lukovica.
Mlajše selekcije trenirajo po ustaljenem urniku. V decembru smo treningom na rolerjih tradicionalno dodali še termine na ledu v Domžalah.
Po planu gre tudi razširjeno prvenstvo Slovenije in Hrvaške, v katerem
odlično kaže našim v selekciji U11 ter U13. Svojo kilometrino pa uspešno nabirajo tudi v selekciji U9 in U16. Omeniti velja dobro trenersko
delo ter pomočnike, ki so pomagali uspešno izpeljati še decembrski
tekmovalni dan mlajših selekcij v RCU Lukovica.
Zima pa je poskrbela tudi za naše veterane, ki že dober mesec 2x tedensko pridno trenirajo na ledu v Domžalah. Naj jim zima prizanese s
hokejskimi užitki vsaj do konca februarja.
Staro in novo leto smo tokrat obeležili s prijateljsko tekmo »stari-malo
mlajši«, po kateri smo se ob novoletni večerji v RCU podružili še z ostalimi člani.
Vedno pa so v naše selekcije dobrodošli novi člani, vpis otrok od 4. leta
dalje je vsak torek in četrtek ob 17. uri v dvorani RCU. Spremljajte pa tudi
naše rezultate na inline.si ter Facebook strani Hokejski klub Prevoje.
Besedilo in foto: Upravni odbor HK Prevoje

Šahovski turnir v Gradišču
Kot je že tradicija, smo v Turističnem društvu Gradišče koledarsko leto po dveh letih premora ponovno začeli s šahovskim
turnirjem.
V nedeljo, 8. januarja 2023, se je v brunarici TD Gradišče tako zbralo
skupno deset šahovskih navdušencev. Tokrat je že drugič potekal
tudi vzporedni otroški turnir, ki se ga je udeležilo pet nadobudnežev. Po dobrih dveh urah je bil znan zmagovalec tako v članski kot
v otroški konkurenci. V otroški konkurenci je prvo mesto osvojil Lovro Cerar, med odraslimi pa Gregor Barlič. Ob zaključku turnirja je
sledila podelitev priznanj in nagrad vsem sodelujočim, skupinsko
fotografiranje in prijetno neformalno druženje. V okviru slednjega
so mlajši že nadaljevali priprave na naslednji turnir.

15. šahovski božično-novoletni turnir
posameznikov KS in ŠTD Rafolče
V ponedeljek, 26. decembra 2022, so se ob 13.30 v prostorih tople
brunarice zbrali šahisti KS Rafolče in Športno turističnega društva
(ŠTD) Rafolče.

Besedilo: Andrej Ovca; Foto: Gašper Zajc

Zbrali so se mladi in stari, mladih je bilo več kot starih, kar je spodbuda
za vse, da se bo miselna in logična igra še igrala in omogočala druženje.
Nastopila so 3 dekleta in 4 fantje, ki bodo z voljo in ob trdem delu lahko
še veliko dosegli. Ob dobrem počutju so se odvijali napeti dvoboji in
tudi kak vzklik ob spregledani figuri. Kraljevska igra lahko vsakemu bistri um, spomin in osredotočenost, omogoča krasne estetske občutke
ob presenetljivih rešitvah ter ob zmagah povečuje samozavest.
Igralo se je s šahovskimi urami, 10 minut na vsakega igralca. Turnir je
vodil šahovski sodnik Viktor Jemec. Po nekaj presenečenjih se je turnir
uspešno končal s podelitvijo pokalov.
Rezultati so naslednji: pri odraslih je zmagal Marjan Dolinšek, drugi je
bil Viktor Jemec in tretji Nejc Dolinšek, nehvaležno 4. mesto je dosegel
Sašo Jemec, naslednji pa je bil Emanuel Rot.
Pri mladih do 18 let je zmagal hitro napredujoči Filip Šimenc, drugi je
bil Marko Jeretina, tretji Jernej Bole in četrti Rolando Rot.
Pri dekletih je zmagala Loti Butalič, druga je bila Zoja Rot in tretja Lili
Butalič.
Vsem udeležencem in vsem ostalim, ki ste kakorkoli pripomogli k uspešnemu dogodku, se zahvaljujemo. Drugo leto pa se spet vidimo!
Besedilo in foto: Viktor Jemec

24

ZGODOVINA

Rokovnjač

Zanimivost s Starega trga v Lukovici in Kope nad Kompoljami
Ste vedeli, da je Cerarjev vodnjak nekoč krasila bronasta negovska čelada?
V Medobčinskem muzeju Kamnik smo skupaj z Narodnim muzejem Slovenije in Dolenjskim muzejem Novo mesto pripravili izjemno zanimivo razstavo z naslovom Skrivnostne poti negovskih čelad. Razstavo, ki odkriva tudi skrivnosti čelade, ki jo tukaj predstavljamo, si lahko
ogledate do konca januarja 2024 na gradu Zaprice, Muzejska pot 3, v Kamniku. Lepo vabljeni tudi na predavanje, ki bo predvidoma 19. aprila 2023 v prostorih kamniškega muzeja na gradu Zaprice. Spremljajte objave novic in dogodkov na: https://www.muzej-kamnik-on.net/.

Stari trg v Lukovici okoli leta 1930. (Arhiv Knjižnice Domžale)
Na razstavi in v lepo oblikovanem katalogu boste
Lukovičani izvedeli, da
je pred 200 leti Cerarjevo štirno krasila bronasta
čelada. Pribita je bila na
lesen doprsni kip, delo
neznanega
domačega
rezbarja. Kako je izgledal
kip, ne vemo, lahko pa si
ga predstavljamo.

Simbolna predstava izgleda Cerarjeve štirne v Lukovici
pred 200 leti. (Risba: Andreja Peklar)
O odkritju bronaste čelade je pisal cestni asistent iz Podpeči pri Lukovici Janez Nepomuk Auerperger. Leta 1823 je Deželnemu muzeju za
Kranjsko poslal pošiljko predmetov in pridal spremni dopis. V njem je
sporočil, da je od domačinov izvedel, da so leta 1819 vrh visokega hriba
Reber pri Kompoljah, med Krašnjo in Podpečjo, večkrat opazili luč, zato
so odšli tja izkopavat. Na globini treh čevljev so najprej naleteli na več
posameznih kosti, v bližini pa še na človeško okostje z bronasto čelado na lobanji, sulično ost in razne druge med sabo podobne bronaste
kose. Najdene predmete so raznesli, nekaj pa jih je pridobil Auerperger
in jih poslal v muzej.
Ste morda v svoji kleti, na podstrešju ali kje drugje našli kaj nenavadnega? Morda ste odkrili prazgodovinske predmete s Kope! V muzeju
bomo veseli vsakega podatka.
Kdaj je čelada prišla v Deželni muzej za Kranjsko (danes Narodni
muzej)?
Najkasneje leta 1879 je bila čelada že v muzeju. Kako je prišla v muzej,
kdaj in zakaj je bila odstranjena z vodnjaka, ne vemo. Viri o tem ne poročajo. Je pa to razlog, da sta na krajcih čelade dve luknji.
Omenjeni arhivski viri so dolgo časa ostali prezrti. Nedavno jih je podrobno pregledal in raziskal arheolog Dragan Božič. Luknji na čeladi
sta namigovali na dejstvo, da je bila nekam pribita. Spraševali smo se,
ali je bilo na Kopi svetišče? Vedeti je treba, da so takšne čelade izjemna
najdba, pripadale so železnodobnim elitam, vojščakom in jih praviloma najdemo le v grobovih.
Podobno vprašanje, od kod je čelada, je begalo že kustosa Deželnega muzeja, Karla Dežmana. Že leta 1879 se je podal na lov za novimi

Dopis cestnega asistenta Auerpergerja, v katerem opisuje okoliščine odkritja čelade na Rebri oz.
Kopi nad Kompoljami. (Arhiv NMS)
bogatimi najdbami. Prva izkopavanja je julija tistega leta opravil kajžar
Korošec, po domače Špehar iz Kompolj, kot pišejo viri. Na več mestih je
izkopal jame in naletel na ostanke zidov in kosti. Kako veliki so bili apetiti po izjemnih najdbah, priča dejstvo, da je z Dežmanom na najdišče
septembra 1879 prišel pomemben gost, angleški arheolog John Evans.
Njegov sin Arthur Evans je kasneje raziskoval slavno minojsko palačo v
Knososu na Kreti. Na več mestih so v izkopanih jamah na globini 2–3 m
odkrili zidove brez malte, ostanke oglja in lončenine, številne živalske
kosti in tudi bronasto trirobo puščično konico in odlomek zaponke. Ker
ni bilo razkošnih najdb, je Dežman izkopavanja označil za neuspešna.
Kje je bila leta 1819 najdena čelada?
Klobčič ugank se je začel razvozlavati leta 2019. Naključne najdbe kovinskih gumbov in delov bronaste pasne garniture so strokovnjake navedle k razmišljanju, da je najditelj morda naletel na lokacijo, kjer je bil
nekoč pokopan vojščak z negovsko čelado. Zakaj? Negovske čelade so
značilne za čas 5.–4. stoletja pr. n. št. Najdemo jih v bogatih grobovih
predvsem na ozemlju današnje Dolenjske, severne Italije in Avstrije.
Ime so dobile po gospostvu Negova pri Slovenskih goricah. Tam je bilo
izkopanih kar 26 bronastih čelad, ki so bile v zemljo položene kot zaklad. Po tem najdišču se podobne čelade, ne glede na to, kje so najdene, imenujejo čelade negovskega tipa. Značilne so za moške grobove,
v katerih so navadno še dve železni sulični osti, železna sekira, bogate
bronaste pasne garniture in drugi deli noše in opreme vojščaka.
Jeseni leta 2019 in poleti leta 2021 so arheologi iz Centra za preventivno arheologijo ZVKDS in Narodnega muzeja Slovenije naleteli na originalno mesto pokopa bojevnika s čelado. Manjša izkopavanja so razkri-

ZGODOVINA, OGLAS

januar 2023

25

Čelada s Kope nad Kompoljami. (Foto: Tomaž Lauko. Hrani Narodni muzej Slovenije)
la, da so bile kosti pokojnika nekoč že odkopane, nato ponovno lepo
zložene in položene na rob cestišča (prav o tem piše Auerperger). To je
bil prvi pokazatelj, da so našli originalno lokacijo groba, v katerem je
bila najdena čelada. Med najdbami so bili vsi za moško nošo konca starejše železne dobe (5.–4. st. pr. n. št.) značilni predmeti: železna tulasta
sekira, razkošna bronasta pasna garnitura, gumbi, železni noži, kamnit
brus in keramičen lonček, v katerem je bil manjši železen nožič. Najdba
zaponk za obleko pa je nakazala še eno možnost. Ob bogatih predstavnikih železnodobne elite so navadno ležale tudi njihove spremljevalke.
Imamo torej tudi v tem primeru opravka z dvojnim grobom? Ta teza
se zdi precej verjetna. Tak način pokopa je značilen za železnodobno
Dolenjsko, od koder je močan vpliv prihajal na območje današnje osrednje Slovenije, vse do Lukovice in še dlje proti severu – do Kamnika.
Vse in še več na to temo lahko izveste na razstavi v gradu Zaprice in v
katalogu, ki je na voljo v kamniškem muzeju: https://www.muzej-kamnik-on.net/trgovina-kategorije/katalogi-in-knjige/. Lepo vabljeni v
OGLAS 190x130mm.pdf
Medobčinski
muzej Kamnik. 1 12/01/2023 20:18

Vse najdbe s Kope nad Kompoljami, odkrite 1819 (čelada), 2019 (pasna garnitura, bronasti zaponki in zapestnica, železni noži in tulasta sekira, kamnit brus, bronast odlomek z zaključkom v
obliki konjske glave) in 2021 (keramičen lonček in ukrivljen železen nož). (Foto: Tomaž Lauko.
Hrani Narodni muzej Slovenije)
Besedilo: Janja Železnikar (Medobčinski

muzej

Kamnik), Matic Zupan in dr. Bo(Narodni muzej Slovenije)

štjan Laharnar

Šola, ki mi je blizu.

SREDNJA ŠOLA DOMŽALE
VABLJENI K VPISU V NAŠE PROGRAME
C

M

Y

CM

MY

CY

INFORMATIVNI DNEVI:
17. IN 18.
FEBRUARJA 2023

CMY

K

www.ssdomzale.si

GIMNAZIJA
TEHNIK RAČUNALNIŠTVA
TRGOVEC
AVTOSERVISER
INŠTALATER STROJNIH INŠTALACIJ
EKONOMSKI TEHNIK (PTI)
STROJNI TEHNIK (PTI)
CESTA TALCEV 12, 1230 DOMŽALE
01/724 - 06 - 30

26

OBVESTILA

Rokovnjač

OBVESTILA

januar 2023

ZAHVALA
Iskrena hvala in zahvala vsem, ki ste nas med decembrskimi prazniki toplo sprejeli in
nam namenili prispevek ob raznosu klubskih letnih koledarjev. Hvala tudi vsem sponzorjem in donatorjem, Občini Lukovica ter RCU Lukovica – Bernardu Urbaniji.
Z vsemi vami nam je lažje dosegati cilje. HVALA!
V imenu upravnega odbora HKP
predsednik

Dario Vesel

DRUŠTVO UPOKOJENCEV LUKOVICA
vabi na občni zbor društva, ki bo 23. 2. 2023, ob 16. uri,
v Gostišču pri Čebelici na Brdu.

Iščemo družbeno aktivne občinske
svetnike
Na Stičišču Središče iščemo družbeno angažirane občinske svetnike in svetnice iz občin osrednjeslovenske regije, ki bi bili pripravljeni sodelovati v razpravi, kako v občinah izboljšati pogoje za delovanje društev in zavodov. Iščemo torej svetnike in svetnice, ki so poleg svoje vloge v občinskem svetu tudi pripadniki društev ali zavodov.
S prijavljenimi bomo 15. 2. 2023 opravili spletni klepet na teme pogojev za delovanje
društev in zavodov, izmenjali dobre prakse in razpravljali o prednostih in slabostih participativnega proračuna. Prijava na dogodek prijavljenega ne obvezuje nadaljnjega sodelovanja v klubu.
Za prijave na dogodek in dodatna vprašanja smo dosegljivi na: sticisce@nefiks.si, telefonski številki 040 698 915 ali na spletni strani Stičišča Središče.
Stičišče Središče

27

28

OBVESTILO

Rokovnjač

ODDELEK ZA KMETIJSKO
SVETOVANJE
Izpostava Domžale

ponedeljek in sreda: 8h–11h
ostalo po dogovoru

www.lj.kgzs.si

E-naslovi:
pavla.pirnat@lj.kgzs.si
barbara.krzisnik@lj.kgzs.si
jernej.loncar@lj.kgzs.si

Vir, Šaranovičeva cesta 21a
1230 Domžale

PAVŠALNO NADOMESTILO

Imetnike dovoljenj pavšalnega nadomestila
(8 %) pri prodaji pridelkov zavezancem za
DDV obveščamo, da je rok za oddajo
obračuna za leto 2022 do 31. 1. 2023. Če
tega še niste storili, ukrepajte TAKOJ (bolje
kakšen dan zamude, kot da se obračun
sploh ne odda, saj boste v slednjem
primeru dobili globo in prekinitev
dovoljenja). Za ustrezno izpolnitev obrazca
»Obračun pavšalnega nadomestila« so
potrebni vsi zneski obračunanega pavšala
za posamezne kupce vaših pridelkov
(mleko, živali, les…) v preteklem letu.
Obrazec morate oddati tudi, če prodaje
niste imeli. Obvezna je elektronska oddaja
v sistemu eDavki. Vse, ki ste za to
pooblastili zaposlene na naši izpostavi, to
lahko storite pri nas v času uradnih ur ali
nas pokličite za dogovor o terminu.

ZBIRNA VLOGA 2023

Vnos vseh zahtevkov v okviru Zbirne vloge
(t. i. subvencije) bo predvidoma mogoč od
15. marca naprej. Z letošnjim letom
začnemo novo programsko obdobje
Programa razvoja podeželja (PRP 20232027), zaradi česar bo precej sprememb pri
sistemu plačil, pogojih in pri posameznih
plačilih. Ne glede na to, so osnovni pogoj
urejeni GERK-i, kar pomeni, da imate
prijavljene vse površine, ki jih obdelujete in
da prijavljena površina odraža dejansko
stanje v naravi. GERK-e in ostale podatke
v Registru kmetijskih gospodarstev lahko
uredite na Upravni enoti Domžale (stavba
Občine, II. nadstropje), za kar je obvezna
predhodna prijava.

IZOBRAŽEVANJA

Izobraževanje za uporabo aplikacije
SOPOTNIK bo potekalo preko spleta
predvidoma v torek, 21. 2. 2023 s
pričetkom ob 9. uri. Preko te aplikacije se
bo v letošnjem letu začela izvajati določena
kontrola na površinah za nekatera plačila,
hkrati pa bo namenjena tudi komunikaciji
med AKTRP in nosilcem kmetije. Ponovitev
enakega spletnega izobraževanja je
predvidena tudi v marcu ter konec marca v
živo.
Predvidena sta dva termina za spletno
izobraževanje
iz
vsebin
skupne

kmetijske politike za leto 2023
pomembna za plačila v okviru Zbirne vloge
(neposredna plačila, proizvodno vezana
plačila, KOPOP, DŽ, EK, pogojenost), ki
bosta izvedena v četrtek:
• 23. februarja ob 9. uri,
• 9. marca ob 9. uri.
Vsi, ki ste nam dovolili pošiljati obvestila
(izjava GDPR), boste o podrobnostih vseh
izobraževanj obveščeni preko elektronske
pošte.
Svetujemo vam, da spremljate objavo
aktualnih izobraževanj na naši spletni
strani.

INTEGRIRANO IN EKOLOŠKO
KMETOVANJE

Vsi, ki boste v okviru letošnje Zbirne vloge
uveljavljali plačila za ekološko ali
integrirano pridelavo (poljščine, zelenjava,
sadje, oljke, hmelj, grozdje) se morate
najkasneje do 28. 2. 2023 vključiti v
kontrolo eni od potrjenih kontrolnih
organizacij (KON-CERT ali IKC-UM ali…).

TROŠARINA ZA POGONSKA
GORIVA V KMETIJSTVU IN
GOZDARSTVU

Za gorivo, ki ste ga porabili v letu 2022
lahko
uveljavljate
povračilo
dela
trošarine. Izhodišča in pogoji za vračilo so
nespremenjeni. Upravičenci so uporabniki,
ki so imeli na dan 30. 6. 2022 v RS v uporabi
toliko gozda in kmetijskih zemljišč po
posameznih vrstah dejanske rabe (GERK),
da skupna normativna poraba znaša vsaj
540 litrov, oz. vsaj 150 litrov za gozd.
Normativna poraba znaša za travnike, njive,
travniški sadovnjak 200 l/ha, intenzivni
sadovnjak 420 l/ha in za gozd 15 l/ha.
Račune je potrebno hraniti doma 10 let.
Vračilo lahko uveljavljate na enak način kot
v preteklem letu preko sistema e-Carina. V
kolikor ste za vnos pooblastili našo službo
se obrnite na nas v času uradnih ur oziroma
nas pokličite za termin. Za vnos so potrebni
podatki o številu računov in količini
porabljenega goriva v litrih. Za vse
kmetijske površine zahtevek odda nosilec
kmetijskega gospodarstva. Če je lastnikov
gozda več, izpolnijo vlagatelju pooblastilo,
ki je del zahtevka (2. stran obrazca), ki vam
ga lahko predhodno pošljemo preko

URADNE URE

Telefon: 01/724-18-45 in 01/724-48-55

elektronske pošte ali ga dobite na policah
pred našimi pisarnami na Viru. Skrajni rok
za oddajo zahtevka je 30. 6. 2023.
Od 1. 1. 2023 se sistem znižanja trošarine
spreminja, saj se z uvedbo goriva za
kmetijstvo (KOEL – KG) uvaja takojšnje
uveljavljanje znižane trošarine že pri
nakupu goriva. To gorivo je rdeče obarvano
plinsko olje namenjeno za pogon kmetijske
in gozdarske mehanizacije ter vozil,
prirejenih za prevoz čebeljih panjev. Na
voljo je na preko 250 bencinskih servisih po
celi Sloveniji. Točilno mesto je ustrezno
označeno . Poraba tovrstnega goriva ne bo
količinsko omejena navzgor, kar je ena od
razlik od dosedanjega sistema vračila
trošarine. Druga sprememba pa je ta, da ne
bo več mogoče uveljavljati znižanja
trošarine za druga goriva, kot so bencin ali
motorni petrolej, ki se tudi uporabljajo za
pogon določene kmetijske in gozdarske
mehanizacije (npr. motornih kosilnic,
motornih žag itd.).
Upravičenci za nakup tega goriva so vsi
člani kmetijskega gospodarstva, ki je bilo
upravičeno do povračila trošarine za leto
2022 ter čebelarji z najmanj 41 panji čebel,
ki so imeli na dan 30. junija preteklega leta
evidentirane premike čebeljih panjev na
oddaljena stojišča v oddaljenosti vsaj 10
kilometrov zračne linije.
Davčni organ je že določil seznam oseb, ki
za letošnje leto izpolnjujejo pogoje in jim
pripisal t. i. enolično identifikacijsko oznako
(EIO). To je 11-mestna številčna oznaka
sestavljena iz davčne številke kupca ter
zadnjih treh številk EMŠO. Če za tekoče leto
izpolnjujete pogoje za nakup goriva za
kmetijstvo, lahko preverite na odprtem
portalu eDavki, tako, da v iskalnik desno
zgoraj vtipkate vašo 11-mestno EIO. V
naslednjem koraku se vam izpiše, ali ste do
tega upravičeni. Dodatno lahko v
naslednjem koraku natisnete svojo QR
kodo za nakup goriva, ki pa ni nujno
obvezna pri nakupu, saj na črpalki lahko
preverijo vašo upravičenost na osnovi vaše
davčne številke in osebne izkaznice.
Več informacij najdete tudi na naši spletni
strani ali na spletni strani FURS-a.

PAVLA PIRNAT

terenska kmetijska svetovalka

POLITIKA, OBVESTILI, ZAHVALA

januar 2023

Občinski odbor NSi nadaljuje začrtano pot
Nova Slovenija – krščanski demokrati ima v novem mandatu
dva člana občinskega sveta, kar nas zavezuje k veliki odgovornosti do občanov in za delo v skupno dobro. Naše vodilo ostaja
zavezanost k preglednemu delu občine, delu za ljudi in podpora vsem projektom, ki občanom prinašajo dodano vrednost.
Zavedamo se, da ljudi v naši Dolini pestijo problemi, ki niso nujno
povezani z velikimi finančnimi sredstvi in so rešljivi z dobro voljo
posameznikov, ki znajo potrkati na prava vrata. Ker želimo ostati
blizu ljudem, bomo srečanja občinskega odbora pogosto organizirali po krajih v naši občini – odpiramo vrata vsem, ki jih zanima
naše delo, ki nam zaupajo in v nas prepoznavajo sogovornika. O
krajih in datumih srečanj vas bomo obveščali sproti.
V novi mandat vstopamo z optimizmom in željo, da bi probleme
reševali s širokim konsenzom članov občinskega sveta. To od nas
vseh pričakujejo občani, ki so nam zaupali mandat in upravičeno
zahtevajo, da prioritetno rešujemo najbolj pereče probleme. Veliko jih je, zato v najkrajšem času pričakujemo dogovor o vsebini
dela (odločanju o najpomembnejših vprašanjih) občinskega sveta
v mandatu 2022–2026.
Slovenske občine bodo v naslednjih letih postavljene pred nove izzive. Nenadzorovano trošenje slovenske vlade po načelu vsakemu
po njegovih željah, višanje minimalne plače in plač posameznih
resorjev (mimo veljavnega plačnega sistema), tudi tistih v najvišjih
plačnih razredih, bodo krepko občutile tudi občine. Po drugi strani
pa višanje davčnih obremenitev tistih, ki delajo v realnem sektorju
in ustvarjajo največjo dodano vrednost, od katere živi tudi državni
proračun. To zagotovo ni prava pot, ki bi nas vodila po poti uspešnih demokratičnih družb, po katerih se sicer tako radi zgledujemo.
S strahom (in z upanjem) pričakujemo vse obljubljene reforme, ki
se v tem trenutku zdijo svetlobna leta daleč, predvsem pa se zdi, da
bodo njihovi temelji zelo trhli.
NSi je vedno podpirala dobre predloge na državni in lokalni ravni.
Naj bo takšnih čim več, da bodo ljudje bolje živeli.
OO NSi Lukovica

DOM POČITKA MENGEŠ

VAM JE VŠEČ RAZGIBANO DELO?
STE SOČUTNI DO STAREJŠIH LJUDI?
BI DELALI NA TERENU?
Zaposlujemo nove
sodelavce/-ke za delo na
terenu.
V okviru Doma počitka Mengeš
že 16 let izvajamo pomoč na
domu za starejše občanke in
občane, ki potrebujejo pomoč in
podporo pri vsakodnevnih
temeljnih in gospodinjskih
opravilih ter vzdrževanju
socialnih stikov.

PREDNOSTI
ZAPOSLITVE:

ZA VEČ INFORMACIJ:

uvajanje v delo,
zaposlitev za nedoločen čas,
delo v dopoldanskem času,
omogočamo izobraževanje
za socialno oskrbovalko,
smo Družini prijazno
podjetje ...

dpm.si/aktualno/zaposlitev/
kadri@dpm.si
01/ 7237 339 (kadrovska služba)
Dom počitka Mengeš
Glavni trg 13, 1234 Mengeš

Če bi lahko ti pomagali,
ne bi zdaj ob tvojem grobu stali.
Ne ljubezen, ne solze,
tebe, mati, več ne prebude.

ZAHVALA
V 62. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena,
mama, babica, sestra in teta

VABILO
Društvo podeželskih žena in deklet Lukovica
vabi
na redni letni občni zbor, ki bo
v petek, 10. februarja, ob 10. uri,
v Gostilni pri Gašperju na Prevojah.
Po občnem zboru sledi predavanje
NEGA SOBNIH RASTLIN.
Vabljene tudi nove članice.

29

ZVONKA ŠTREKAR,
rojena Kralj, iz Blagovice.
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujejo vsem sorodnikom,
prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, tolažilne
besede, podarjeno cvetje, sveče ter darove za svete maše.
Zahvala dr. Marjanu Lobodi in patronažni sestri Irmi Markovšek za
bolniško oskrbo.
Hvala g. župniku Bernardu Rožmanu, pogrebni službi Vrbančič in
pevcem za lep poslovilni obred.
Zahvala gre tudi Marku Trdini za lep poslovilni govor in vsem, ki
ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni

30

KRIŽANKA

ROKOVNJAČEVA NAGRADNA
KRIŽANKA
Uredništvo Rokovnjača
Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica
Nagrajuje Ognjišče d.o.o.
Ognjišče bo trem izžrebanim nagrajencem Rokovnjačeve križanke podarilo knjižno nagrado.
Nagrado bodo prejeli trije prejemniki, ki jih bomo izžrebali med
vsemi prispelimi in pravilno izpolnjenimi križankami. Izpolnjene križanke (samo posredovanje gesla ni dovolj!) nam lahko
pošljete do petka, 10. februarja 2023, na naslov: Uredništvo Rokovnjača, Stari trg 1, 1225 Lukovica, ali skenirane na elektronski
naslov: rokovnjac@lukovica.si. Poleg ne pozabite pripisati svojih
podatkov (ime in priimek ter naslov).
Nagradna križanka številke 10/2022
Geslo nagradne križanke: GORENJKA STO LET
Nagrado prejmeta: Lili Butalič (1x veliki sladki paket Gorenjka),
Jerica Brcar (1x sladki paket Gorenjka).
Za prevzem nagrade se prejemniki v času uradnih ur obrnejo na
Občino Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica. Nagrajenci se morajo
ob prevzemu nagrade izkazati z osebnim dokumentom.

Rokovnjač

OGLASA

januar 2023





     

      
     



  
  
    
   
  
  
 

31


 


  


   
 


 
  

  
   

  
    

Avtohiša Malgaj, d.o.o.,
Tržaška cesta 108, 1000 Ljubljana
Prodaja rabljenih vozil: 01/ 20 00 560,
e-mail: info@malgaj.com

ODKUP VOZIL ZA GOTOVINO!
PRODAJA RABLJENIH VOZIL

www.avtohisamalgaj.si

Akcija

Akcija

BMW serija 3 Touring: 330d xDrive Avt. FULL
LED NAVI KAMERA – 2993 ccm, 190 kW (258 KM) –
L. 2018/02 - samo 138.281 km – 1. lastnik, ohranjeno,
redno servisirano vozilo z znano zgodovino. 4x4 pogon,
avt. menjalnik, bluetooth, navigacija, tempomat, parkirni
senzorji zadaj, vzratna kamera, full led žarometi, električna prtljažna vrata, esp,… možnost financiranja brez pologa
kredit/leasing.

Renault Megane Berline dCi 115 LINE ASSIST NAVI
2XPDC – 1461 ccm, 85 kW (116 km), 03/2019 – 92.113 Km,

tudi brez pologa od 2 do 7 let.

je sedežev, navi 1997 ccm, 110 kw (150 km), l.2017/05,
138.081 km, 1. lastnik, avtomatski menjalnik – obvolanske
prestave, navigacija, bluetooth, android auto, apple carplay
,tempomat, full led (led žarometi, zadnje led luči), 3 x isofix
sedeži, keyless go, alu platišča 18", pdc spredaj + zadaj, …
možnost financiranja brez pologa kredit/leasing.

Akcijska cena: 20.880,00 €

Akcijska cena: 14.490,00 €

Akcijska cena: 17.390,00 €

1.Lastnik . Ohranjeno in redno servisirano vozilo. Navigacija,
parkirni senzorji spredaj in zadaj,bluetooth, usb, usnjen multinfunkcijski volan, avtomatska klimatska naprava, prednje dnevne
led luči, keyless go, tempomat, sredinski naslon za roko, … Financiranje preko banke rci – kredit/leasing od 2 – 7 let. Možno

Akcija

Ford S-Max 2.0 TDCi Business Powershift – gret-

www.lekarnaljubljana.si

Veljavnost od 19. 1. do 27. 2. 2023
Novim
ciljem
in izzivom
naproti!

izbrano iz kataloga ugodnosti
CELOVIT

ZIMSKI ČAJ

Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za
uravnoteženo in raznovrstno prehrano.

Vsebuje plodove šipka,
cvetove lipe, liste navadnega
sleza, liste melise,
cvetove črnega bezga in
cimetovo skorjo, 50 g.

Mazilo za nos
s pantenolom,
za nego in
vlaženje, 10 g.

redna cena: 4,90 €
cena s Kartico zvestobe

redna cena: 3,36 €
cena s Kartico zvestobe

Vsebuje vitamine, minerale in koencim
Q10 v obliki praška za pripravo napitka,
okus pomaranče in limete, 20 vrečk.
redna cena: 14,90 €
cena s Kartico zvestobe

11,92 €

3

POPUST:

PROPOLIS 150 PRŠILO

Alkoholna raztopina
suhega izvlečka propolisa,
standardiziranega na
flavonoide, 20 ml.
Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za
uravnoteženo in raznovrstno prehrano.

redna cena: 6,43 €
cena s Kartico zvestobe

5,14 €

2

3,92 €

20 %

POPUST:

20 %

MAZILO ZA NOS

1

2,69 €

POPUST:

20 %

NEGOVALNA KREMA
MALČEK

NOČNA KREMA

redna cena: 2,97 €
cena s Kartico zvestobe

redna cena: 5,39 €
cena s Kartico zvestobe

Z mandljevim oljem in
izvlečkom prave kamilice,
namenjena vsakodnevni
negi občutljive otroške
kože, 50 ml.

2,38 €

1

POPUST:

20 %

Za več informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali nas pokličite

1

Z vitaminoma A
in E, namenjena
vsakodnevni negi
kože obraza in
vratu, 50 ml.

4,31 €

1

POPUST:

20 %

na brezplačno telefonsko številko

080 71 17!

Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila
jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 19. 1. do 27. 2. 2023 oz. do prodaje zalog.

POPUST:

20 %