1052 Kdo bo ubil volka Ali Podrimja PRISTINSKO Saj bo bolje saj bo bolje PREDMESTJE In leti dan noč se spušča Mesec leto mine po hišah iz pločevine Otroci se z mačkami igrajo z mišmi spijo Ženske nosijo raka v dojki Pod streho si možje trebijo uši in se režijo črnemu nebu Saj bo bolje saj bo bolje Tudi pankrtov bo manj Priština pa se bo spustila v Lab RAZPAD V izgubljenem prostoru Vem kje je moj dom Kje izvir kje njiva 1053 Kdo bo ubil volka . V mojem domu lazi kača Na mojem izviru pije on Na moji njivi njegova roka Ko se spusti noč In izgine volčja sled Pride iz daljave angel Prosi me naj mu povem Kje je njegov dom kje izvir Kje njiva V izgubljenem prostoru So mi znamenja moj dom Moj izvir in moja njiva KDO BO^UBIL In reče Gospodar ¦ Če srečaš Albanca in Volka Ubij Albanca Ko je Albanec to slišal se je nasmehnil in zvil cigareto Če me umoriš bedak kdo bo potem ubil Volka Naj se Bog usmili črede VOZEL Razlika med Belo in Črno Ovco je v tem da je mogoče 1054 Ali Podrimja Črno Ovco videti od daleč in da prva stopi v Klavnico Bela Ovca moli k Bogu da bi imela zdrav porod in da bi se Lovec vrnil iz Strašnega Gozda z Volčjo Kožo KDAJ BOŠ Na dlani ugaša zvezda SPREGOVORIL naravnost v oči nas gledaš in požiraš O ALI PODRIMJA tvojega hrbta nikoli nismo videli o Ali Podrimja Stojiš pod mrzlim nebesom in molčiš že leta še verjameš v človeka Ime ti ponarejajo priimek in podpis in rojstni list ime očeta matere prednikov rodni kraj otroške pravljice igrače heroje žalostinke praznike Tvojemu jeziku staremu in rodu se rogajo s hudourniki črnih laži Ti pa molčiš o Ali Podrimja še verjameš v človeka V mračnih izbah v kleteh srednjeveštva snujejo elaborate pošastne etikete prekletstva hajke pregone selitve divji lov 1055 Kdo bo ubil volka Sveče gorijo in se utrnejo diši kadilo kapljajo besede telesa skrivnosti z glavo v torbi na tuje hodijo otroci Žena tke sukno in ga para v Stolpu iz papirja Ti pa molčiš o Ali Podrimja še verjameš v človeka Daljša se senca nad glavo vrane na nebu krokarji svetle kodre si razčesavaš z grudo prsti v nedrih na dolgo dolgo pot se podajaš V mondeni Evropi si Albanais Arbreš v Italiji Arvanitas v Grčiji v Turčiji hvala bogu Arnavt v Ameriki konzervirano meso in nič več in nič več Kdo ve koliko jezikov govori tvoj bog Ti pa molčiš o Ali Podrimja še verjameš v človeka Ampak ampak kdaj boš končno spregovoril človek ali pa se moraš najprej roditi NAVZDOL Samo eno stran je slišati samo eno okno se odpira in Sonce ne kaplja nikjer drugod Ko pa druga stran spregovori bo potem prva padla v gluhost na stežaj odprto Okno bo zaprto? Bo Sonce kanilo na streho vegasto? Slišati je samo eno stran samo eno stran in žvižganje z dlanmi zatisnjena ušesa 1056 Ali Podrimja Ko pa druga stran spregovori bodo Ljudje nehali lajati? Bomo dohiteli Sonce navzdol po bregu? ŠČENE Pri Votlem Hrastu se je prikazal Goro prekril s svojim stopalom Meč mu pot varuje Menjaval sem gospodarje s časom menjaval golgote dokler nisem našel Doma In sem odprl desno oko na levo uho oglušel Zanj so bile moje pesmi uspavanke Ko je iz Kroga izginila Lisica se je Dom napolnil z mišmi Gora je izdahnila na panjih Pasji sin je zastrigel z ušesi pri Votlem Hrastu v moje Telo zasadil kremplje Ščene je postalo Pes SENCA Moja senca me goljufa Včasih je ure in ure ne dohitim Včasih je sploh ne opazim Kaj se dogaja z mano o bog Brž ko se prikaže sonce na obzorju Se spotakne in pade nekam Skozi beli prostor Obračam se okoli sebe Vendar svoji senci ne verjamem Naj jo vzamem ali naj jo kar pustim 1057 Kdo bo ubil volka PISMO PRIJATELJU j. z. Ko se ne bi bil premaknil bi me našel v Gulagu ali na Dolgih Gomilah Po poljih so se podgane razgomazele Pasti so nam potrebne mišolovke Dohitevajo nas črne vode Glej vsak dan se vzpenjaš vrh Alp da bi me videl v metežu Prijatelj jaz pa ti ves čas pišem svoje poslednje pismo Prev. Jasa Zlobec O avtorju Ali Podrimja (1942, Djakovica) je brez dvoma eden največjih sodobnih albanskih pesnikov - tako na Kosovu kot v Albaniji, kjer so mu, mimogrede, izdali dve knjigi pesmi. Svojo prvo zbirko Thirrje (Klici) je izdal še kot gimnazijec davnega leta 1961. S svojo poetiko, pri kateri se modernistični izraz veže na tradicijo, predvsem pa na izjemno vero v moč besede, je hitro stopil na odmevno pesniško pot v Jugoslaviji in Evropi. Dvanajst knjig poezije je napisal doslej, zadnjo prejšnje leto, Fund i gezuar (Srečen konec). Podrimjo smo precej prevajali tudi na Slovenskem, saj sta pri nas izšli dve njegovi zbirki, leta 1976 pri Lipi Suženj pesmi, štiri leta pozneje pa pri Mladinski knjigi Pesmi. Uvrstili so ga v vrsto evropskih pesniških antologij, samostojne knjige pa so mu tiskali tudi v srbohrvaščini, makedonščini, madžarščini, nemščini, italijanščini, turščini in arabščini. Ali Podrimja kot urednik za tujo književnost dela v prištinski založbi Rilindja. J. Z.