Poitrirs plačana v gotovini. slci Posamezna števii«a stane I 50. (prej Avtonomist) Cslasilo Slovenske (rtept&hfiik&rcsfee Stranke kmetov in delavcev. Ur< liiiišivc in upravništvc v Ljubljani, Breg &t. 12. II. Telefon 119. Izhaja vsak petek. Mesečna narednina 5 Din. - Cene oglasov po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Pri malih oglasih vsaka beseda 50 par. Šf. 5. Ljubljana, dne 30. jaguarja 3625. Leto V. Ha] hočemo? Lastno zakonodajo na Lastnih tleh v zrast tega slovenskega ljudstva! Zakaj smo in moramo biti za republiko? Naši nasprotniki st* trudijo zlasti sedaj v volilni borbi noč in dan, da hi slovenskim delavcem in k,metom dokazali, da je nam republika nepotrebna in da je za nas veliko boljše, če imamo monarhijo. Oni pravijo, da bi nas takoj požrli Lahi, Nemci in Madžari, če ne bi imeli kralja. Potem pravijo, da bi naše gospodarsko življenje bilo takoj uničeno, če bi dobili posebno slovensko republiko, ker bi bila ta na vseh straneh zaprta s carinskimi mejami in mi nobenega blaga ne bi mogli prodajati v Srbijo. Potem pravijo, da mi sploh ne bi mogli 'živeti brez Srbov, ker nas danes samo Srbi redijo. Kakor je tako govorjenje že na prvi pogled trapasto in neumno, se vendar še najdejo ljudje, ki jim verjamejo. Zato si moramo zlasti sedaj pred volitvami še enkrat poklicati v spomin vse okolno-sti, ki govore za to, da moramo biti za republiko. Centralizem. Leta 1918. smo se vsled neprevidnosti naših političnih voditeljev in vsled njihove prevelike »jugoslovanske« gorečnosti s staro kraljevino Srbijo ujedinili v novo »kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev«, ne da bi si bili v svoji lahkomiselni dobrosrčnosti in zaupljivosti izgovorili ziise le najmanjšo pravico! Vse, kar smo imeli, smo izročili Belgradu, upajoč in zanašajoč se na to, da bodo oni tam doli vladali nad nami bratsko in pravično. Mi smo priznali samo eno centralno vlado, priznali smo samo en centralni parlament, samo eno centralno upravo. Mi nismo dobili nobene druge pravice, kakor da pošiljamo v centralni parlament 26 poslancev, ki pa proti 300 drugim poslancem ne pomenijo nič in slo vsi skupaj odvisni le od dobre ali slabe volje srbske večine v parlamentu. Slovenski poslanci lnhko govore in delajo v parlamentu kar hočejo in kar jim je drago, za Slovence pa ne morejo doseči prav nič, če srbska večina noče. Posledice centralizma. Bridke posledice 1. 1918. nepremišljeno izvršenega ujedinjenja smo začeli kmalu čutiti pred vsem na svojih žepih. Najprej so nam krone žigosali in potem markirali. Takrat smo morali oddati eno petino svojega denarnega premoženja, ne da bi se rešila naša krona, ampak da si je pomagal na noge nekoliko šepavi srbski dinar. Potem je prišla znana zamenjava kron v dinarje v razmerju »jedan prema četiri«. Ta udarec nas je veljal na stotine mi-ljonov našega denarja. Potem so prišli nad nas dinarski davki namesto kronskih in od tega velikanskega davčnega denarja nismo dobivali nazaj v deželo skoro nič in še danes ne dobivamo drugega nazaj, kakor znesek za uradniške plače, vse drugo ostane tam doli. 'Dalje so nam premestili naše fante v nezdravo Macedonijo. V šole in v javne urade so nam vrinili vse polno srbskih in turških besed, slovenščino pa stiskajo povsod ven, kjer le morejo. Za razvoj slovenske trgovine in industrije se gospoda tam doli prav nič ne briga, tako da mora hiti vedno na stotine pridnih slovenskih rok vedno brez dela. Vse pritožbe proti takim krivicam ne pomagajo nič. Mi smo pošiljali in še pošiljamo v Belgrad deputacijo za deputa-cijo, da bi vendar omehčali trda srca belgrajskih .mogotcev za naše potrebe, toda vse je bilo in je zastonj in zaman. Mi pošljemo lahko v Belgrad sto deputacij na uro, naši poslanci lahko kričijo in vpijejo v parlamentu do hripavosti, a kljub temu se nihče tam doli za Slovenk ne zmeni in vse ostane vedno pri starem. Kako naj si pomagamo? Ljudje, ki so spoznali na lastnih žepih, kam so nas naši slavni voditelji zapeljali 1. 1918., so začeli končno le misliti, kako hi se dal najti izhod iz te zagate. Ti ljudje so po dolgem premišljevanju prišli do sledečih spoznanj: 1. Mi Slovenci, Hrvati in Srbi nismo e n narod, kakor so nam rekli 1. 1918., in zato tu li ni res, da hi morali ini imeti le en parlament in le eno centralno vlado. Kakor so Nemci in Angleži germanskega skupnega rodu, a kljub skupnemu rodu ko nekaj različnega, tako je tudi z nami. Slovenci pripadamo sicer k skupnemu jugoslovanskemu deblu, zato pa nismo s Hrvati in Srbi in Bolgari vred »eno«, kakor tudi veje, ki poganjajo iz enega debla, niso ena sama veja, ampak mi Slovenci smo narod zase, Hrvatje zase in Srbi zase. 2. Če pa smo Slovenci narod zase, imamo tudi pravico do svojega lastnega, popolnega in samostojnega kulturnega in političnega življenja. Popolnoma neodvisno pa ži-n vsak narod lahko samo v svoji lastni državi. 3. Ker pa bi bili (Slovenci sami zase majhna državica in Hrvatje tudi majhna in Srhi tudi majhna, zato priznavamo korist združitve vseh treh narodov v eno samo državo. Toda ta skupna država ne sme biti taka, da bi nad celoto gospodaril samo Slovenec ali pa samo Srb ali pa samo Hrvat, ampak mora biti po vzoru švicarskih državic ali pa po vzoru severoameriških zedinje-inh držatv sestavljena tako, da bodo v svojem slovensKem koncu gospodarili Slovenci, na Hrvaškem Hrvatje, v srbskem delu Srbi, na bolgarskem koncu pa Bolgari. Mi torej ne zahtevamo in ne delamo na to, naj bi se državna skupnost razbila ali uničila, kakor nam to očitajo slovenski politični falotje, ampak delamo le na to, da se sedanja centralistična država preuredi v zvezno državo ali v federacijo (konfederacijo). 4. Zvezno državo pa si je težko zamisliti kot. monarhijo. Oni del, ki bi dal dinastijo, bi vedno stremi! za večjo ali manjšo nadvlado nad drugimi deli. Zato zahteva že priroda stvari, da je zvezna država urejena kot zvezna republika. Koristi zvezne republike. Če bi bila skupna država urejena kot zvezna republika, bi ne gospo- darila nad vsemi javnimi zadevami le ena centralna vlada, ampak skupna centralna vlada bi odločala le v skupnih zadevah (zastop na zunaj, enoten denar, pošta itd.). Tudi kontrole nad skupnimi izdatki ne bi •izvrševal samo eden, ampak vsi skupno. Kar pa je domačega gospodarstva in domače upravi, bi gospodaril v vsaki zvezni državi samo domačin. Slovenski davek se ne hi stekal ves v eno samo skupno državno blagajno, odkoder nič več nazaj v deželo ne pride, ampak v skupno državno blagajno bi šlo le toliko, kolikor bi odpadlo skupnih stroškov na nas, vse drugo pa bi ostalo doma in o tem denarju bi odločevali mi sami. Mi bi lahko zidali s svojim denarjem svoje šole, popravljali svoje ceste, plačevali nvoje uradnike in vsega tega toliko, kolikor bi mi sami spoznali za potrebno. Mi hi s svojini denarjem zidali in vzdrževali svoje bolnišnice in svoje dobrodelne zavode. Vse to bi bilo naše in o vsem tem bi odločeval' mi sami v svojem deželnem /.boru. To bi bilo edino pravilno, ker imamo mi Slovenci vsled svojega zgodovinskega razvoja in vsled svojega podnebja itd. drugačne kulturne in politične potrebe lcakor jih imajo Hrvatje ali pa Srbi. Če bi bila država tako urejena, kakor smo ravnokar povedali, nam ne hi bilo treba za vsako figo hoditi moledovat v Belgrad, ampak bi odločevali o svojih domačih zadevah mi sami. Carinske meje. Kdor jo vse to pazljivo prebral-in preudaril, bo tudi spoznal vso smešnost strašila, da bi bili Slovenci zaprti od vseh strani s carinsko mejo. Ali so posamezne države, ki tvorijo veliko severoameriško unijo, med seboj zapne s čarno« Ali ne pošiljajo blaga h San Frančiška v Newyonk brez carine preko 10 držav ali še več držav, ki pripadajo uniji? Zakaj bi torej pri nas moralo biti drugače? Lahi nas bodo ! Naj odgovorimo še na eno strašilo, da nas bodo namreč Lahi ali Nemci požrli, če bi imeli zvezno republiko. Gospodje, ali zvezna republika ne bo skupna država? Ali švicarski kantoni niso skupna država. čeprav tvorijo zvezno republiki;? In glejte: \ Švici živo v zvezni republiki trije veliki narodi, francoski, ne,niški in laški, pa Švice še do danes ni požrl ne Nemec, ne Francoz in ne Lah! Zakaj bi torej ravno nas. In če bi nam Lahi ravno hoteli lepega dne napovedati kakšno vojsko: Ali mislite res, da se nas bodo bali, če bomo imeli monarha l Tudi v Avstriji je vladal cesar, in tudi v Nemčiji je vladal cesar, pa se francoska republika 1. 1914. ni prav nic žen’rala- obema skupaj napovedati vojno! Sklep. Dragi slovenski kmetje in delavci! Premislite in preudarite sami s svojo pametjo, če imamo mi prav ali ne. In če imamo prav, potem se tudi vi odločite za zvezno republiko in pomagajte sami, .da se ta ideja enkrat tudi uresniči, kajti sicer nas bo centralizem zadušil. Da pa se to ne zgodi, zato morate skrbeti vi sami in .prav znatno boste pomagali samim sebi in svojim potomcem, če boste 8. februarja glasovali na Štajerskem za DRUGO, na Kranjskem pa za ČETRTO skrinjico! Odločite se in glasujte za zvezno državo in za republiko! Vsem volilcem na štajerskem! Na Štajerskem, to je v maribor-sko-celjskem volilnem okrožju, je postavljenih 14, reci štirnajst volilnih skrinjic. Vprašanje je torej, za katero skrinjico naj se ljudje odločijo. Na največji boben tolčejo na Štajerskem vladni ljudje, ki so vsi skupaj monarhisti. Kdor pa je monarhist, jo tudi za večne vojske, ker monarhija brez militarizma ni nič. Takih ljudi pa štajerski voli M ne bodo volili. Štajerski volilci so že toliko pametni, da dobro vedo, da je treba plačevati davek. Vedo pa tudi, da mora davčni denar prihajati zopet nazaj v deželo, da se ž njim kaj naredi, da se popravijo ceste, da se zidajo javna poslopja, da se skrbi za bolnike in za reveže. Ali prihaja davčni denar nazaj v deželo? Ne prihaja! Štajerski volilci dobro vedo, kdo je bil doslej že vse na vladi. Vladali so že demokratje. A kaj so naredili za ljudstvo? Prav nič! Štajerski volilci dobro vedo, da so bili na vladi že tudi zastopniki Slovenske ljudske stranke. V zadnji vladi so imeli celo štiri ministre. A kaj so naredili? Prav nič! Oblju-bovali so res mnogo, toda dejanj ni nikjer, dejanj! Štajerski volilci dobro vedo, da so bili na vladi že tudi socialisti. Človek bi mislil, da so ti gospodje vsaj za delavstvo kaj naredili. A kaj so naredili? Prav nič! Le vprašajte delavce! Štajerski volilci dobro vedo, da so še danes na vladi srbski radikalci. A kaj delajo ti? V družbi z demokrati zapirajo politične svoje nasprotnike, ljudem pobirajo časopisi* in jim jemljejo vsako politično svobodo. To delajo, ker drugega ne znajo. Ali more pošten človek glasovati za take ljudi? Štajerski volilci dobro vedo, da so bili na vladi tudi samostojni kmetje. Ti so obljubovali ljudem še več kakor je obljubovala Slovenska ljudska stranka. A kaj so naredili? Prav nič! To so stvari, ki so resnične in ki jih štajerski volilci prav dobro vedo. Zato so pa začeli štajerski volilci vsem takim obljubarjem obračati hrbet in prav imajo! Velika večina štajerskih volilcev je spoznala politične špekulante do dna in se noče dati več farbati. Obrnili pa so se k tisti stranki, ki se ljudem ni nikdar Lagala in jim tudi ni nikoli nič obljubovala, ker pošten človek ne obljubi nič, česar ne more izpolniti, in ta stranka je republikanska stranka! Štajerski volilci radi berejo. Oni ne berejo samo enega lista, ampak berejo vse, kar je tudi popolnoma prav. Da se resnica prav spozna, je treba slišati oba zvona, pravi .pregovor. Iz vseh časopisov, ki jih šta- jerski voli le,i berejo, pa spoznavajo dan za dnem bolj same politične lumparije, ki jih danes razne politične stranke mečejo druga drugi v obraz. Teb lopovščin so pa štajerski volilci siti do grla in zato bodo volili 8. februarja republikanska! Tako bodo volili že zato, ker vodo, da je Radie zaprt, da je naš kandidat Roman Bende zaprt in na« kandidat Kunej zaprt. Če bi bili ti ljudje politični lumpje, bi gotovo ne bili zaprti! Štajerski volilci pa hočejo voliti poštene in odločne in samozavestne ljudi in zato bodo volili dne 8. februarja republikansko in bodo metali svoje 'kroglice v DRUGO škri-nj;co! Vse druge skrinjice ssa obo pa stvar dobro premislil, za tega odločitev ne bo težka. Le poglejmo, kdo se vse poteguje* za naše glasove. Največ shodov in največ agitatorjev imata na Kranjskem na razpolago dr. Korošec m dr. Žerjav. Prvi je voditelj Slovenske ljudsko stranke, drugi pa je voditelj sedanjih vladinoveev v Sloveniji. Kaj pomenita za nas ta dva gospoda? Za nas no pomenita nič, ker sta oba odločna monarhista. Kakšni pa so ti gospodje med »seboj, se lahko prepriča vsak sam, če bere »Ju tro« in »Slovenca«. V »Slovencu« so popisani vladinovci, kakoršni so, v »Jutru« pa'Slovenska ljudska stranka, kakoršna je. Eden jo grši kakor drugi in težko je povedati, kdo nosi več grehov na svojem hrbtu. Kdor no verjame, naj gre na shode in naj posluša različne govornike, pa bo zvedel in slišal dovolj. Pri zadnjih volitvah so obljubovali vsi brez izjemo, kar so le mogli, držal pa ni svoje besede no peljala prav do hišnih vrat tega ali onega gospodarja, pa na vagone ba-naškega in dalmatinskega vina, pa novo hlače, pa nov oltar, pa revolucijo, ki jo noče nikdar biti. Vso ob-ljubujejo, držali pa ne bodo nobene obljube, kakor je še niso nikoli. Vseh teh farbarij in sleparij in lumparij so pa kranjski volilci danes siti. Kranjski volilci hodijo na vse sshode, povsod mirno poslušajo, kako jih razni ljudje farbajo, povsod in vedno pa pravijo: Vi nas ne boste več! Mi smo vas in vaših ob-jub siti do grla! Kjerkoli pa prideta dva moža skupaj, da se kaj pomenita, sta danes oba eno misli, da bosta volila republikansko! Taki) je tudi prav! Kranjski volilci no bomo volili monarhistov in od njih plačanih pomagačev, ampak bomo metali svojo kroglice samo v ČETRTO skrinjico, kjer ni nobenih praznih besed in še bolj praznih obljub, ampak poštenje in resnost. To bomo volili! Naša kranjska je ČETRTA in nobena druga! K žerjavovem shodu v Škofji Loki. Preteklo nedeljo dopoldne je imel g. dr. Žerjav shod v Škofji Loki. Zbralo se jo mnogo poslušalcev, večina pristašev drugih strank seveda. Njegov govor so pogosto m a prekinjali medklici, vsled česar so je pritoževal nad surovostjo »najetih klerikalnih backov«. Po 'dr. Žerjavovem govoru sem se oglasil podpisani k besedi. Omejiti se hočem le na Žerjavov odgovor na moje besede. Ker ga med govorou nisem hotel prekinjati, po govoru je bil pa shod brez formalin' zaključitve po predsedniku takoj zaključen, zato odgovarjam na kratko tukaj. G. dr. Žerjav mi očita, da ne poznam ustavo, kor som trdil, da samoupravne skupščino, ki jih predvideva ustava, niso nobene resnične samoupravo, ker jih kontrolira od centralno vlade postavljeni veliki župan, ki lahko zakliče svoj veto. On pravi, da skupščina lahko sklepa o stvareh, za katere ni treba niti sankcijo vladarja in da veliki župan lahko le nasprotuje sklepom, o katerih misli, da niso v skladu z državnim ■zakonom. Upravno sodišče pa uredi potem to zadevo. G. dr. Žerjav nas z zavijanjem ne bo prepričal, da so to res ^idealne samouprave, kor ravno ti zakoni ome-jujejo količkaj svobodnejše udejstvovanje skupščin. Poleg toga bi pa bile svobodoljubne skupščino v večnih prepirih in tožbah z velikim županom glede kompetence. Odločno odklanjamo z usiljeno ustavo nam dovoljeno samouprave. Zahtevamo lastno zakonodajno skupščino 'brez policajev. . Kar so med civiliziranimi ljudmi imenuje teror, imenuje g. dr. Žerjav vzpostavitev reda in miru. cijski zakon in preiskovati grehi obtoženih. Zato jo bedasto če vprašujete, kaj je napravila prejšnja vlada proti korupciji. Če pa smatrate, da so tudi klerikalci kaj zakrivili, boste imeli tudi priliko krivce obtožiti in dokaizati jim in če so res krivi, gotovo ne bodo ušli kazni! V ostalem pa g. dr. Žerjav tako pridno preganja po shod'h kleri- kalnega zmaja z napadi na celokupno duhovščino, da bi mu bila gotovo zasigurana zmaga pri volitvah, - če bi bilo njegovih »koštrunov« petkrat toliko, kot je »klerikalnih backov«. Mi pa, ki smo že siti tako demokracije, bomo s kroglico v roki 8. februarja protestirali s tem, da bomo volili — repubrkansko. J. Kavčič. Volilni shodi g. dr. Korošca. Zaradi reda in miru je treba zapihati Hrvate, ustavljati in zaplenje-vati časopise, prepovedovati in s silo zabranjevati shode itd. Človeku pohajajo besede pri vseh teh lumparijah. Pravite država ni več mogla gledati protidržavne agitacijo. Kdo pa je država? Morda Vi, Pašič in Pribičovič? Izmislili ste si boljševiško nevarnost, da bi opravičili s tem svoje temno početje. Obenem pa z cinizmom pridigujete o svobodi in demokraciji ter tožite o demagogiji, ki, da je zapeljala Slovence in Hrvate. Ko je bil govor o terorju, je g. dr. Žerjav omenil žalostne dogodke na Zaloški cesti v Ljubljani pod vlado g. dr. Brejca. No vem kaj naj imajo ti dogodki opraviti z današnjimi, vem pa toliko, da če se je tresel takrat dr. Brejc, se je tresel še bolj dr. Žerjav. S tem se ne da oprati sedanje vladno dejanje. Kor som jaz navedel kot glavni vzrok padca Davidovičeve vlade korupcijo, sto napeljali na Sušniko-ve vozne liste, s katerimi naj bi Zadružna zveza zaslužila 2 milijona dinarjev. Pravite, da je pač smola, če klerikalci vpijejo o korupciji, potom se jih pa ravno pri njej zasači. S tem ne izbrišete dejstva, da je korupcija zrušila Davi-dovičevo večinsko vlado. Vam, ki ste minister in čeprav samo minister brez ljudskega mandata, bi moralo biti znano, da je Davidovi-čeva vlada izdelala zakonski načrt, za preganjanje korupcije. Obtožila je štiri bivše ministre, ki so izrabljali svoj položaj in obtožni mate-rijal predložila narodni skupščini. Ni bil slučaj, da je vlada morala iti tik pred zasedanjem skupščine, ko bi se imel sprejeti protikorup- SLS in njen voditelj orklno prirejata shode po deželi. Hočemo si malo ogledati en volilni govor g. dr. Korošca na nekem shodu. Začne z g. Radičem,ki ga mimogrede malo okrca s strahopetcem, s človekom, ki veliko govori, je in pije. Pravi, kako so mu Angleži nasvetovali pot v Belgrad in izdelali z njim načrt preureditve naše države. Ta načrt bi imel on (dr. Korošec) pokazati kralju. Prva točka v njem se glasi: Država je monarhija z dinastijo Karadordevičev... S tem hoče dr. Korošec pokazati re-publikanstvo g. Radiča v drugi luči. (lovori o njegovi poti v Rusijo in o komunistični in kmetski internaci-jonali, ki se nikakor ne smeta identificirati. Dalje je govor o situaciji, ki je nastala v Zagrebu po aretaciji vodstva HRSS. Pravi, da je doli nastala vsled toga zmeda in da so vsi izguhili glavo. Še-lo on, da je prišel, jih bodril in končno pripravil do temi, da so ukrenili še vse potrebno za volitve. Menda leži v tem malo preveč samohvale. Hrvati so se že preje organizirali brez g. dr. Korošca in so gotovo tudi sedaj brez njega opravili. Pri tej priliki pripomnimo, da so Hrvatje tudi niso od dr. Korošca naučili avtonomistične politike, pač pa so oni naučili g. dr. Korošca. On je bil po prevratu centralist, oni pa že takrat federalisti. Jasno jo tudi, da Hrvatje ne notre-bujejo dr. Korošca, pač pa dr. Korošec potrebuje Hrvate. Torej naj g. minister n. r. ne kaže preveč nase, čaš, poglejte kako Hrvate učim. Potem navaja g. dr. Korošec kot glav,ni vzrok padca Davidovičeve vlade porodično korupcijo. No upa si pa povedati, kje je dobila korupcija z vzpostavitvijo sedanje vlade takozvane »najvišjo sankcijo«. Slovenstva se dr. Korošec tudi kar cedi. Pravi, da še le sedaj po vojski znamo ceniti svojo milo domovino Slovenijo, slovenski jezik in vse kar nam jo domačega. Pred leti jo bilo drugače, kaj ne g. dr. Korošec? Pod pritiskom razmer pa veste zopet ceniti vse, kar nam je Slovencem milo in drago. Da ja no boste rekli, da tudi v tem oziru prednjačite Hrvatom! In še nekaj. G. dr. Korošec v celem svojem govoru ni omenil republikanskega pokreta, razen kot gori omenjeno pri g. Radiču, kjer jo hotel pokazati na Radičevo namišljeno republikanstvo. Republikanski pok ret v naši državi pa je toli-k, da bi ga dr. Korošec nikdar ne smel prezreti. Seveda to monarhistu dr. Korošcu dela preglavice. Njegov lepo razvit in zglajen govor naj bi omamil poslušalce, da bi pozabili na republikanstvo. Toda motite se g. dr. Korošec, če ne vidijo vsi tega, vidijo nekateri. Danes ne gre samo za samoodločbo naroda, temveč gre predvsem tudi za dve stvari, za monarhijo ali za republiko. Vodstvo SLS pa tega noče slišati. Zvijajo so na vse na-č/no. Tu pravijo, da so bolj republikanski kot Radič sam in HRSS, drrgod zopet, da mi nismo še zreli za republiko itd. Pošteno, jasne in določne izjavo pa no dobite od njih. Govore, da bodo že v pravem' vasu to naglašali. Seveda to bo takrat, ko bodo glavno delo že drugi opra v'li, sedaj je še malo nevarno, kakemu gospodu se zna pripeti zaradi tega kaka neprijetnost. Potem bodo pa kazali na se rekoč, poglejte, mi smo to dosegli z mirnim in tihim delom brez kričanja. Torej gospodje z odkrito besedo na dan. Slovenci pa vemo kje je danes naše mesto. Moderna in resnična demokracija kliče po republikanski obliki vladavine, še posebej nas pa silijo k temu razmere v naši državi. Z brati Hrvati si bomo znali legalnim potom izvojevati naše pravice. Zavedni in odločni republikanci, pojdite 8. februarja vsi na volišče. Naša skrinjica na Kranjskem je četrta, na Štajerskem druga. Republikanci bomo volili odločno republikansko! (Op. uredn. K trditvi g. dr. Korošca, da je bil on napro-šen, pokazati kralju načrt o 'novi ureditvi naše države, kakor sta si ga zamislila g. Št. Radič in minister angleške delavske vlade Hender-son, ni točna. On ni bil za to napro-šen, zlasti ne, ker ne pozna niti slovenskega dodatka k tistemu načrtu, ki ga je bivši angleški ministrski predsednik Mac Donald dodelil med tozadevno uradne spise angleškega zunanjega urada, pn tudi poznejših korektur dotičnega načrta ne). Kaj nam pišejo kmetje? Iz Rogaške Slatine nam piše ubog bajtar: Gospod urednik! Prosim Vas, da objavite tudi mojih par vrstic. Mislim, da ne bodo odveč, posebno no sedaj, ko nam razni časniki dan na dan trobijo, v kakšni nevarnosti da je država, če ne bomo 8. februarja metali svojih kroglic v njihovo trebuhe. Jaz vas vprašam, dragi kmetje: Ali ne veste za tiste stare dolgove, ki so jih napravili radikali v Srbiji pri francoski in pri angleški državi? Od teh dolgov še obresti-niso plačali. Ali hočeš sedaj ti, slovenski kmet in delavec, vse to plačati? Srbi ine morejo tega plačati ali pa nočejo, čaš bodo že Hrvatje in Kranjci in Štajerci plačali! če ne bomo plačali 8. februarja s kroglicami, l>omo plačevali pozneje s cekini, nam bo pa želodec krulil. Zbudi se torej, slovenski kmet in delavec, in ne ostani doma 8. februarja! Država ni v nevarnosti, ampak tista gospoda, ki živi od naših žuljev. Zakaj tudi mi ne bi imeli takih pravic kakor jih ima gospoda? Nas sleparijo .kar navzkriž, zato pa moramo mi s sleparji 8. februarja obračunati. Tudi vam ženam in dekletom povem, da so volitve tudi za -vas velikega pomena in zato dajte svojim možem in fantom 8. februarja za spomin na Štajerskem DRUGO, na Kranjskem pa ČETRTO skrinjico! Ali se ne spominjate, ve žene in matere, koliko prošenj ste že morale napisati za svoje može in sinove, ki so bili ;di pa so še pri vojakih? Ali se spominjate, koliko vaših bridkih solz je bilo uslišanih? Ali sc* spominjate, koliko denarja ste »motali za štempelne skozi okno zastonj? Sedaj je prišel vaš čas, omo dali priliko sodišču, da jih nekoliko pripre zaradi javnega nasilstva. Iz Medjimurja nam pišejo: »Oblast je ustavila tu proti režimovski list »Med j imunski Hrvat«, ki je izhajal tedensko v Čakovcu. Storila je to samo zaradi tega, da omogoči izvolitev ministra dr. Križmana, samostojnega demokrata. Toda dr. Križman kljub temu ne bo izvoljen. V Medjimurju se vrše vsakovrstna •nasilja; kmetom-opozicijonalcem se odvzema zemlja agrarne reforme, a ljudem, ki so za sedanjo vlado, se brezplačno nakazuje les, vsako noč pa teče za pokorne volilce vino po gotovih gostilnah, a denar razme-tujejo vladni ljudje kot bi bil plevel. Kleti starega gradu Petra Zrinskega v Čakovcu, ki so se v 16. stoletju rabile kot ječe, so zopet prišle do svoje nekdanje slave, kajti v nje še zapirajo ljudje trumoma. Zapira se staro in mlado brez vsako krivde. Med nasilniki so zlasti domači ljudje in sicer: Poverjenik za Medjimurje, bivši duhovnik Žganec, dr. Novak, okrajni pristav Glo-govec, okrajni živinozdravnic Videc in agrarni pristav, bivši duhovnik Šafarič. Pred 14 dnevi je bilo v Medjimurju proglašeno obsedno stanje, ki grozi vsakemu »grešniku« z 20 letnim zaporom ali pa z vešali. Ljudstvo je kljub vsemu popolnoma mirno in čaka na volilni dan zavestno. Ljudstvo misli, da ima pri tem svoje prste vmes tudi veliki župan mariborski g. Pirkmajer, ker se razteza njegova oblast tudi na Medjimurje. če je to res, potem se g. Pirkmajerju zahvaljujemo kot bratu Slovencu za te »dobrote«. V slovenskih listih je sta- lo, da so se pri Tomu Fištariču v 'Sv. Jurju na bregu našle puške in municija. To je bojda potrdil g. Pirkmajer sam. To seveda ni res, kajti tista dva orožnika, ki sta a>ri omenjenem izvršila hišno preiskavo nista našla tani ne puške ne m linici je, še slabega časopisa nobene- ga ne. Naj g. Pirkmajer nikar ne •misli, da nasilstva v Medjimurju potrebujejo še njegove pomoči. JLahko bi vedel tutli, da po zakonu aktivnemu državnemu uradniku, politična agitacija ni dovoljena. No, ljudstvo v Medjimurju bo mirno in hrabro preneslo tudi današnji čas. Prosimo samo, da naj bi slovenski uradniki z enostranskim postopanjem ne zamrzili še dobrega razmerja med Slovenci in Hrvati! Še imamo slovenske duhovnike! »Slovenski iNarod« je objavil dne 23. t. ni. sledeče poročilo z ti oren j-skega: »Ako sodimo po tem, kdo je naročen na list »Republikanec«, je naša duhovščina večinoma v republikanskem taboru. Nikjer nima ta list tako zvestih naročnikov kot po naših župnišv-ih. Malodane vsak duhovnik ga ima, ne manjka ga pa gotovo ne tam, kjer bivajo župniki in kaplani, ki so strupeni sovražniki naše države. Namen posvečuje sredstva in po tem geslu se velika večina naših duhovnikov ravna. Vsako sredstvo je dobro, samo da se škoduje od njih tako sovraženi državi in spravi ob dobro ime vladarska hiša. Nekdaj so .bili ti ljudje najudanejiš monarhisti, največji sovražniki vsake drugačne državne ooiike, danes so največji in najbolj vneti republikanci, dasi tega na zunaj ne kažejo preočito. Tem ljudem, ki se sedaj tako lahkomiselno Igrajo z ognjem, bi privoščili, da bi jih spravila k pameti — sovjetska republika! Republikanci bi napravili ž njimi kratek proces, to nas uči francoska in sedaj ruska revolucija. Brzojavni drogi bi se kar šibili pod težkim bremenom. Republikanci bi namreč duhovnike enostavno obešali (podčrtal »Narod«, op. ur.).« — Po vseli znakih sodeč tega »pisma« uredništvo »Naroda« ni dobilo z Gorenjskega, ker take gorostasne oslarije tudi največji gorenjski hribovec ne bi bil mogel napisati, ampak so to traparijo pogruntali pri »Narodu« sami. Res je pač, da ima »Republikanec« tudi med gg. duhovniki nekaj zvestih naročnikov in tem gospodom vsa čast, ker uvide vsijo, da gre tok časa za republiko, oni pa kot dobri in zvesti Slovenci mislijo in čutijo tako kakor misli in čuti že danes ogromna večina slovenskega ljudstva, namreč republikansko, čeprav se mnogi ljudje popolnoma brez vzroka še mnogo preveč boje svoje republikansko mišljenje javno pokazati! Republikansko misleči duhovniki med Slovenci zaslužijo vso čast, in mi ne dvomimo, da bodo počasi tudi gg. duhovniki stopili javno v naše republikanske vrste. To zahteva njihov lastni interes, ker nima smisla, da bi gg. duhovniki drugače mislili kakor misli ogromna večina Slovencev. Kar se pa »obešanja« tiče, bodi pa »Narodovemu« kozletu povedano, da republikanci duhovnikov ne bodo obešali, ampak samo tisto osle, ki danes še »Narod« 'berejo. »Strupene sovražnike države« imenuje »Narod« tiste slovenske duhovnike, ki so republikanci in ki so naročeni na »Republikanca«. P<->»Narodu« je »strupen sovražnik države« tudi Masaryk, ki ni samo republikanec, ampak celo prezident češke republike. Tudi gospod Coo-lidge (reci: Kulidž) je »strupen sovražnik države«, ker ni samo republikanec, amffl 8»l#(6»s««* w gjmtnvini. Pnisam^na štewin»anes pa vidimo in čutimo in spoznavamo vsi, kdo je bil 1. 1918. bedak« Radiča pa sramotenje in zasmehovanje ni motilo. On je svaril in učil tako dolgo, da so se začele tudi v Sloveniji ljudem odpirati oči. Danes vemo tudi mi, slovenski kmetje in delavci, da no moremo drugače iz tistega globokega vodnjaka ven, s katerega so nas zapeljali naši lastni politiki brez našega odobrenja, kakor če poslušamo tudi mi tiste pametne nasvete, ki jih je dal in ki jih še daje Radič Hrvatom. Ti nasveti pa se glase v glavnem: 1. Da smo Slovenci narod zase, Hrvatje so narod zase in Srlri so narod zase. 2. Da ima vsak iuidm! popolno pravico, da se vlada samega sebe v s vaji lastni državi in sam odloča, kaj bo z njegovim denarjem. H. Zalo pa ne moremo živeti Slovenci, Hrvati in Srbi skupaj drugače kakor samo v zvezni državi. 4. Zvezna država pa je lahko le republika. Te resnice je na Hrvaškem spoznal že zadnji kmet in zadnji delavec. Zato pa stoji danes prav vsa hrvaška dežela v republikanskem taboru. Te resnice spoznavajo tudi slovenski kmetje in delavci od dne do dne bolj. Slovenski kmetje so imeli v dolgih šestih letih časa dovolj, da so -spoznali, da jim vse pentlanje z belgrajsko gospodo nič ne pomaga. Slovenski kmetje in delavci so videli na vladi zastopnike Slovenske ljudske stranke, videli so na vladi takozvane demokrate, videli so na vladi g. Puclja in njegove samo stojne kmete, videli so na vladi socialiste — a kaj so ti vsi skupaj dosegli? »Dosegli« so vsi skupaj, da so nam vzeli 20 procentov denarja pri markiranju kron, dosegli so, da so nam dali 1 dinar za 4 krone, dosegli so grozovito povišanje davkov in dosegli so, da služijo naši fantje v Macedoniji. To je začetek in konec vseh sladkih obljub, ki so jih imeli slovenski politiki za .slovensko ljudstvo vedno na koše in ki jih prodajajo’še danes! Slovenski kmetje in delavci pa so danes, po šestih letih, teh farba- rij in lumparij siti do grla in zato bodo vsem takim praznim obljubam pokazali 8. februarja figo. Slovenski kmetje in delavci danes vedo, da je za njih emnu mogoča rešitev v složnem sodelovanju s hrvaškimi republikanci zato bodo glasovali vsi kot en mož 8. februarja za republiko! Kolikor več bo repub- likanskih glasov, toliko hujša in strašnejša bo sodba in obsodba nad onimi, so nas pred šestimi leti speljali brez naše volje tja, kjer smo danes. Zato bomo voli Štajerskem drugo, pji četrto Skrinjico! i v nedeljo na na Kranjskem Zakaj smo in moramo biti za republiko? Naši nasprotniki se trudijo zlasti sedaj v volilni borbi noč in dan, da bi slovenskim delavcem in kmetom dokazali, da je nam republika nepotrebna in da je za nas veliko boljše, če imamo monarhijo. Oni pravijo, da bi nas takoj požrli Lahi, Nemci in Madžari, če ne bi imeli kralja. Potem pravijo, da bi naše gospodarsko življenje bilo takoj uničeno, če bi dobili posebno slovensko republiko, ker bi bila ta na vseh straneh zaprta s carinskimi mejami in mi nobenega blaga ne bi mogli prodajati v Srbijo. Potem pravijo, da mi sploh ne bi mogli živeti brez Srbov, ker nas danes samo Srbi redijo. Kakor je tako govorjenji* že na prvi pogled trapasto in neumno, se vendar še najdejo ljudje, ki jim verjamejo. Zato si moramo zlasti sedaj pred volitvami še enkrat poklicati v spomin vse okolno-sti, ki govore za to, da moramo biti za republiko. Centralizem. Leta 1918. smo se vsled neprevidnosti naših političnih voditeljev in vsled njihove prevelike »jugoslovanske« gorečnosti s staro kraljevino Srbijo ujedinili v novo »kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev«, ne da bi si bili v svoji lahkomiselni dobrosrčnosti in zaupljivosti izgovorili zase le najmanjšo pravico! Vse, kar smo imeli, smo izročili Belgradu, upajoč in zanašajoč se na to, da bodo oni tam doli vladali nad nami bratsko in pravično. Mi smo priznali samo eno centralno vlado, priznali smo samo en centralni parlament, samo eno centralno upravo. Mi nismo dobili nobene druge pravice, kakor da pošiljamo v centralni parlament 26 poslancev, ki pa proti 300 drugim poslancem ne pomenijo nič in so vsi skupaj odvisni le od dobre ali slal>e volje srbske večine v parlamentu. Slovenski poslanci lahko govore in delajo v parlamentu kar hočejo in kar jim je drago, za Slovence pa ne morejo doseči prav nič, če srbska večina noče. Posledice centralizma. Bridke posledice 1. 1918. nepremišljeno izvršenega ujedinjenja smo začeli kmalu čutiti pred vsem na svojih žepih. Najprej so nam krone žigosali in potem markirali. Takrat smo morali oddati eno petino svojega denarnega premoženja, ne da bi se rešila naša krona, ampak da si je pomagal na noge nekoliko šepavi srbski dinar. Potem je prišla znana zamenjava kron v dinarje v razmerju »jedan prema četiri«. Ta udarec nas je veljal na stotine mi-ljonov našega denarja. Potem so prišli nad nas dinarski davki namesto kronskih in od tega velikanskega -davčnega denarja nismo dobivali nazaj v deželo skoro nič in še danes ne dobivamo drugega nazaj, kakor znesek za uradniške plače, vse drugo ostane tam doli. Dalje so nam premestili naše fante v nezdravo Macedonijo. V šole in v javne urade so nam vrinili vse polno srbskih in turških besed, slovenščino pa stiskajo povsod ven, kjer le morejo. Za razvoj slovenske trgovine in industrije se gospoda tam doli prav nič ne briga, tako da mora biti vedno na stotine pridnih slovenskih • rak vedno brez dela. Vse pritožbe proti takim krivicam ne pomagajo nič. Mi smo pošiljali in še pošiljamo v Belgrad d epu taci jo za deputa-cijo, da bi vendar omehčali trda srca belgrajskih mogotcev za naše potrebe, toda vse je bilo in je zastonj in zaman. Mi pošljemo lahko v Belgrad sto deputacij na uro, naši poslanci lahko kričijo in vpijejo v parlamentu do hripavosti, a kljub temu se nihče tam doli za Slovence ne zmeni in vse ostane vedno pri •sta rem. Kako naj si pomagamo? Ljudje, ki so spoznali na lastnih žepih, kam so nas naši slavni voditelji zapeljali 1. 1918., so začeli končno le misliti, kako bi se dal najti izhod iz te zagate. Ti ljudje so po dolgem premišljevanju prišli do sledečih spoznanj: 1. Mi Slovenci, Hrvati in Srbi nismo e n narod, kakor so nam rekli 1. 1918., in zato tudi ni res, da bi morali mi imeti le en parlament in le eno centralno vlado. Kakor so Nemci in Angleži germanskega skupnega rodu, a kljub skupnemu rodu so nekaj različnega, tako je tudi z nami. Slovenci pripadamo sicer k skupnemu jugoslovanskejnu deblu, zato pa nismo s Hrvati in Srbi in Bolgari vred »eno«, kakor tudi veji*, ki poganjajo iz enega debla, niso ena sama veja, ampak mi Slovenci smo narod zase, Hrvatje zase in Srbi zase. 2. Če pa smo Slovenci narod zase, iniiimo tudi pravico do svojega liistnega, popolnega in samostojnega kulturnega in političnega življenja. Popolnoma neodvisno pa ži- vi vsak narod lahko samo v svoji lastni državi. 3. Ker pa bi bili »Slovenci sami zase majhna državica in Hrvatje tudi majhna in Srbi tudi majhna, zato priznavamo korist združitve vseh treh narodov v eno samo državo. Toda ta skupna država ne sme biti takjt, da bi nad celoto gampoda-ril samo Slotvenec ali pa samo Srb ali pa samo Hrvat, ampak mora biti po vzoru švicarskih državic ali pa po vzoru severoameriških zedinjo-inh držatv sestavljena tako, da bodo v svojem slovenskem koncu gospodarili Slovenci, na Hrvaškem Hr- vatje, v srbskem delu Srbi, na bolgarskem koncu pa Bolgari. Mi torej ne zahtevamo in ne delamo na to, naj bi se državna skupnost razbila ali uničila, kakor nam to očitajo slovenski politični falotje, ampak delamo le na to, da se sedanja centralistična država preuredi v zvezno državo ali v federacijo (konfederacijo). 4. Zvezno državo pa si je težko zamisliti kot monarhijo. Oni del, ki bi dal dinastijo, bi vedno stremi! za večjo ali manjšo nadvlado nad drugimi deli. Zato zahteva že priroda stvari, da je zvezna država urejena kot zvezna republika. Koristi zvezne republike. če bi bila skupna država urejena kot zvezna republika, bi ne gospodarila nad vsemi javnimi zadevami le ena centralna vlada, ampak skupna centralna vlada bi odločala 16 v skupnih zadevali (zastop na zunaj, enoten denar, pošta itd.). Tudi kontrole nad skupnimi izdatki ne bi izvrševal samo eden, ampak vsi skupno. Kar pa je domačega gospodarstva in domače upravi, bi gospodaril v vsaki zvezni državi samo domačin. Slovenski davek se ne bi stekal ve« v eno samo skupno državno blagajno, odkoder nič več nazaj v deželo ne pride, ampak v skupno državno blagajno bi šlo le toliko, kolikor bi odpadlo skupnih stroškov na nas, vse drugo pa bi ostalo doma in o teni denarju bi odločevali mi sami. Mi bi lahko zidali s svojim denarjem svoje šole, •popravljali svoje ceste, plačevali svoje uradnike in vsega tega toliko, kolikor bi mi sami spoznali za potrebno. Mi bi s svojim denarjem zidali in vzdrževali svoje bolnišnice in svoje dobrodelne zavode. Vse to bi bilo naše in o vsem tem bi odločevali mi sami v svojem deželnem* zboru. To bi bi It) edino pravilno, kor imamo mi Slovenci vsled svojega zgodovinskega razvoja in vsled svojega podnebja itd. drugačne kulturne in politične potrebe kakor jih imajo Hrvatje ali pa Srbi. Če bi bila država tako urejena, kakor smo ravnokar povedali, nam ne bi bilo treba za vsako figo hoditi moledo- Na Štajerskem, to je v maribor-sko-celjskem volilnem okrožju, je postavljenih 14, reci štirnajst volilnih skrinjic. Vprašanje je torej, za katero Skrinjico naj se ljudje odločijo. Na največji boben tolčejo na Štajerskem vladni ljudje, ki so vsi skupaj monarhisti. Kdor pa je monarhist, je tudi za večne vojske, ker ■monarhija brez militarizma ni nič. Takih ljudi pa štajerski volilci ne bodo volili. Štajerski volilci so že toliko pametni, da dobro vedo, da je treba plačevati davek. Vedo pa tudi, da mora davčni denar prihajati zopet nazaj v deželo, da se ž njim kaj naredi, da se popravijo ceste, da se zidajo javna poslopja, da se skrbi za bolnike in za reveže. Ali prihaja davčni denar nazaj v deželo? Ne prihaja! Štajerski volilci dobro vedo, kdo je bil doslej že vse na vladi. Vladali so že demokrat je. A kaj so naredili za ljudstvo1! Prav nič! Štajerski volilci dobro vedo, da .so bili na vladi že tudi zastopniki Slovenske ljudske stranke. V zadnji vladi so imeli celo štiri ministre. A kaj so naredili1? Prav nič! Obljubo vali so res mnogo, toda dejanj ni nikjer, dejanj! Štajerski volilci dobro vedo, da «o bili na vladi že tudi socialisti. Človek bi mislil, da so ti gospodje vsaj za delavstvo kaj naredili. A kaj so naredili 1 Prav nič! Le vprašajte delavce! Štajerski volilci dobro vedo, da so še danes na vladi srbski radikalci. A kaj delajo 'ti! V družbi z demokrati zapirajo politične svoje nasprotnike, ljudem pobirajo časopise in jim jemljejo vsako politično svobodo. To delajo, ker drugega ne vat v Belgrad, ampak bi odločevali o svojih domačih zadevah mi sami. Carinske meje. Kdor je vse 'to pazljivo prebral in preudaril, bo tudi spoznal vso snmšnost strašila, da bi bili Slovenci zaprti od vseh strani s carinsko mejo. Ali so posamezne države, ki tvorijo veliko severoameriško unijo, med seboj zaprte s carino? Ali ne pošiljajo blaga iz San Frančiška v Newyork brez carine preko 10 držav ali še več držav, ki pripadajo uniji? Zakaj bi torej pri nas moralo biti drugače? Lahi nas bodi)! Naj odgovorimo še na eno strašilo, da nas bodo namreč Lahi ali Nemci požrli, če bi imeli zvezno republiko. Gospodje, ali zvezna republika ne bo skupna država? Ali švicarski kantoni niso skupna država, čeprav tvorijo zvezno republiko? In glejte: V Švici žive v zvezni ropubliki trije veliki narodi, francoski, nemški in laški, pa Švice še do danes ni požrl ne Nemec, ne Francoz in ne Lah! Zakaj bi torej ravno nas. In če bi nam Lahi ravno hoteli lepega dne napovedati kakšno vojsko: Ali mislite res, da se nas bodo bali, če bomo imeli monarha? Tudi v Avstriji je vladal cesar, in tudi v Nemčiji je vladal cesar, pa se francoska republika 1. 1914. ni prav nič ženi rala obema skupaj napovedati vojno! Sklep. Dragi slovenski kmetje in delavci! Premislite in preudarite sami s svojo pametjo, če imamo mi prav ali ne. In če imamo prav, potem se tudi vi odločite za zvezno republiko in pomagajte sami, da se ta ideja enkrat tudi uresniči, kajti sicer nas bo centralizem zadušil. Da pa se to ne zgodi, zato morate skrbeti vi sami in prav znatno boste pomagali samim sebi in svojim potomcem, če boste 8. februarja glasovali na Štajerskem za DRUGO, na Kranjskem pa za ČETRTO skrinjico! Odločite se in glasujte za zvezno državo in za republiko! vati za take ljudi? Štajerski volilci dobro vedo, da so bili na vladi tudi samostojni kmetje. Ti so obljubo vali ljudem še več kakor je obljubovala Slovenska ljudska stranka. A kaj so naredili? Prav nič! To so stvari, ki so resnične in ki jih štajerski volilci prav dobro vedo. Zato so pa začeli štajerski volilci vsem takim obljubarjem obračati hrbet in prav imajo! Velika večina štajerskih volilcev je spoznala politične špekulante do dna in se noče dati več farbati. Obrnili pa so se k tisti stranki, ki se ljudem ni nikdar lagala in jim tudi ni nikoli nič obljubovala, ker pošten človek ne_ obljubi nič, česar ne more izpolniti, in ta stranka je republikanska stranka! Štajerski volilci radi berejo. Oni ne berejo samo enega lista, ampak berejo vse, kar je tudi popolnoma prav. Da se resnica prav spozna, je treba slišati oba zvona, pravi pregovor. Iz vseh časopisov, ki jih štajerski volilci berejo, pa spoznavajo dan za dnem bolj "'same politične lumparije, ki jih danes razne politične stranke mečejo druga drugi v obraz. Teh lopovščin so pa štajerski volilci siti do grla in zato bodo volili 8. februarja republikansko! Tako bodo volili že zato, ker vedo, da je Radie zaprt, da je naš kandidat Roman Bende zaprt in naš kandidat Kunej zaprt. Če bi bili ti ljudje politični lumpje, bi gotovo ne bili zaprti! Štajerski volilci pa hočejo voliti poštene in odločne in samozavestne ljudi in zato bodo volili dne 8. februarja republikansko in bodo .metali svoje kroglice v DRUGO skrinjico! Vse druge šikrinjice so od muh! Vsem voiiioem Vseh volilnih škrinjic na Kranjskem je devet. To število bi utegni- lo marsikoga motiti, da se bo težko odločil, kam bi vrgel svojo volilno krogljico. ivdor bo pa stvar dobro premislil, za tega odločitev ne bo težka. Le poglejmo, kdo se vse poteguje za naše glasove. Največ shodov in največ agitatorjev imata na Kranjskem na razpolago dr. Korošec in dr. Žerjav. Prvi je voditelj Slovenske ljudske stranke, drugi pa je voditelj sedanjih vladinovcev v Sloveniji. Kaj pomenita za nas ta dva gospoda? Za nas ne pomenita nič, ker sta oba odločna monarhista. Kakšni pa so ti gospodje med seboj, se lahko prepriča vsak sam, če bere »Jutro« in »Slovenca«. V »Slovencu« so popisani vladinovci, kakoršni so, v »J utru« pa Slovenska ljudska stranka, kakoršna je. Eden je grši kakor drugi in težko je povedati, kdo nosi več grehov na svojem hrbtu. Kdor ne verjame, naj gre na shode in naj posluša različne govornike, pa bo zvedel in slišal dovolj. Pri zadnjih volitvah so obljubovali vsi brez izjeme, kar so le mogli, držal pa ni svoje besede ne eden, ne drugi. Taki možje pa niso možje. Mož drži, kar obljubi, ali pa raje nič ne obljubi. Zato volilci na Kranjskem takih mož ne bodo volili. Danes so jih siti, ker jih že poznajo. Tudi samostojni kmetje niso nič boljši. Ti sploh niso več domača slovenska stranka, ampak so obesek srbskih zemljoradnikov. Kaj pa ti pri nas na Kranjskem iščejo, tega niti sam g. Pucelj ne more povedati! Med nami lazijo tudi razni socialisti in komunisti. Ljudje, ki da- čuvar volilne skrinjice je v smislu. zakona predstavnik liste na volišču. Od tega, če čuvar pravilno in razumno vrši svojo dolžnost, je dostikrat lahko odvisen uspeh volitev. Zlasti velja to za sedanje volitve, ko poskušajo vladne stranke s podkupovanjem, z nasilstvom, s strahovanjem, z ustanavljanjem posebnih tudi »republikanskih« volilnih list, cepiti slovenske republikanske vo-lilce, zavajati jih v zmoto ali pa jih celo pripraviti do tega, da volijo vladne stranke. Naloga čuvarja republikanske volilne liste je torej jako važna. Kajti on ne predstavlja samo enakomislečih volilcev svoje občine na volišču, ampak tudi celokupno republikansko volilstvo v Sloveniji. Potrebno je zategadelj, da poznajo predstavniki naše liste do dobra tako svoje pravice kakor dolžnosti, ali kratko: treba je, da vsak čuvar skrinjice temeljito pozna zakonite predpise, ki se tičejo volilnega postopka. čuvar skrinjice oziroma predstavnik liste je pred vsem enakopraven član volilnega odbora, ki se mora postaviti za vsako volišče in čogar naloga je, da vodi volitve. Volilni odbor začenja poslovati dan pred volitvami ob treh popoldne. V soboto dne 7. februarja t. 1. ob treh popoldne se morajo vši člani volilnega odbora sestati v poslopju, kjer se bo vršilo glasovanje. Če bi bil čuvar skrinjice zadržan zaradi bolezni ali kakega resnično neodložljivega opravila, sme poslati na volišče tudi svojega namestnika. Pri tej prdiki prevzame volilni odbor od občinskega urada potrebno število skrinjic — za vsako kandidatno listo po eno —, zabojčkov z volilnimi kroglicami, volilni imenik, knjige za vpisovanje volilcev in za zapisnik, kandidatne liste in občinski pečat. Člani odbora se morajo zlasti prepričati, če so skrinjice v redu, zlasti ako so usta skrinjice odprta in nezamašena ali če ni morda kak vnet »volilec« eno ali drugo vladino skrinjico že napolnil s kroglicami. Nato se skrinjice pritrdijo na posebno mizo in sicer nasproti nrzi, za katero bodo sedeli člani volilnega na Kranjskem! nes pravijo, da »vodijo« slovenske delavce, jih pa ne vodijo, ampak jih zapeljujejo in farbajo! O teli stvareh smo v našem listu že dovolj pisali in zato starih stvari ne bomo ponavljali. Sicer se pa slovenskim delavcem že dovolj odpirajo oči. Ali naj dalje govorimo še o g. Murnu iz Kandijet Ta hi rad dobil koncesijo za gostilno. Zakaj je ne kupi in pošteno plačat Vsi ti ljudje hodijo med nami in lovijo naše glasove. O bijul)ujejo po svoji stari navadi vse mogoče, enemu koncesijo za gostilno, drugemu novo cesto, 100 metrov široko, k; bo peljala prav do hišnih vrat tega ali onega gospodarja, pa na vagone'bali ašk ega in dalmatinskega vina, pa nove hlače, pa nov oltar, pa revolucijo, ki jo noče nikdar biti. Vse ob-ljubujejo, držali pa ne bodo nobene obljube, kakor je še niso nikoli. Vseh teh farbarij in sleparij in lumparij so pa kranjski volilci danes siti. Kranjski volilci hodijo na vse shode, povsod mirno poslušajo, kako jih razni ljudje farbajo, povsod in vedno pa pravijo: Vi nas ne boste več! Mi smo vas in vaših ob-jub siti do grlu! Kjerkoli pa prideta dva moža skupaj, da se kaj pomenita, sta danes oba ene misli, da bosta volila republikansko! Tako je tudi prav! Kranjski volilci ne bomo volili monarhistov in od n jih plačanih pomagačev, ampak bomo metali svoje kroglice samo v ČETRTO skrinjico, kjer ni nobenih praznih besed in še bolj praznih obljub, ampak poštenje in resnost. To bomo volili! Naša kranjska je ČETRTA in nobena druga! odbora. Potem se skrinjica zaklene in zapečati, tako, da so tudi usta skrinjice popolnoma zaprta. Zaklene se s tremi ključi, katerih enega shrani čuvar. Pazi naj tudi naš čuvar, da bo zunaj na skrinjici prilepljena republikanska kandidatna lista, to je lista, katere nosilec je na Kranjskem Albin Prepeluh, na Štajerskem pa Štefan Radie. Ko je vse to urejeno, izbere volilni odbor zapisnikarje in pripra- vi zlasti vse, kar je treba, da gre naslednjega dne glasovanje gladko od rok. 0 vsem tem se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani volilnega odbora. V zapisniku se mora zlasti navesti številka vsake skrinjico in kandidatna lista, ki pride nanjo. Obenem se tudi ugotovi, če so skrinjice v pravilnem stanju. Nato se zapro okna glasovalne sobe, soba se zaklene in zapečati. Volilni odbor določi končno še stražo, ki mora neprestano stražiti poslopje v katerem se bo glasovalo. Na dan volitev, to je v nedeljo 8. februarja t. 1. se mora sestati ves volilni odbor ob sedmih zjutraj pred vrati glasovalne sobe. Ko so vsi člani skupaj, se prepričajo, če je pečat v redu, nakar gredo v eo-bo, kjer se zopet prepričajo, če so skrinjice, zabojčki s krogljicami in vse drugo v redu. 0 vsem tem se napravi zopet zapisnik. Šele potem so odprejo usta skrinjic in tudi to zabeleži v zapisniku. Razume se ob sebi, da ima čuvar skrinjice pri vsa-k’ sestavi zapisnika pravico in dolžnost zahtevati, da se zabeleži vsaka nerodnost in nepravilnost, in da se prav tako vsaka taka stvar takoj odpravi. Ko je tudi ta zapisnik zaključen in podpisan, se začne sprejemanje glasov. Za vzdrževanje reda ob glasovanju mora skrbeti predsednik volilnega odbora, ki ima tudi pravico, zahtevati v te svrhe pomoč obla-stev. Če bi predstavnik naše liste domneval, da to ni potrebno, da lahko svoje mnenje zabeležiti v zapisniku. Vsak volilec, ki lioče glasovati, mora povedati vsemu volilnemu od- Vsem volilcem na štajerskem! znajo. Ali more pošten človek glaso- Starši! Ali niste že na lastni koži občutili, kaj se morajo naši otro-<"i učiti? Čemu bo našim otrokom cirilica? To hoče le tisti blaženi cen tralizem, ki nas guli do kosti. Zato pa bomo 8. februarja vsi glasovali /.a DRUGO škrinjico na Štajerskem, na Kranjskem pa glasujte za ČETRTO, da bomo tudi mi enkrat prišli do svojih pravic! — Z republikanskim pozdravom Vaš (sledi pod-pis). Z Rake ua Dolenjskem nam piše trden posestnik: Ldeležil sem se zadnjega shoda slovenskih republikancev na Raki in moram priznati, da tako pametnih besed še nisem slišal. Pri nas so bili shodi SLS, potem so prihajali k nam samostoj-neži in komunisti, ki so vsi govorili, prav povedal pa nam ni še nobeden. Vsi so nam samo obljubovali že nebesa na zemlji, če bomo njih volili. Mi smo res volili enkrat sa-mostojneže, enkrat pa SLS, ampak prav nobene besede ni nobeden držal. Vsi so nas nafarbali in nalagali in zato se mi kar čudno zdi, da tem ljudem še kdo verjame. Mislim pa, da jim sedaj ne bo nobeden več verjel. Mi vsi, ki smo bili v Ameriki, že prav dobro vemo, kaj je republika, toda dosihmal nismo mogli glasovati za republiko, ker nismo imeli domače republikanske stranke, Danes pa vemo, da imamo domačo slovensko republikansko stranko in bomo glasovali za to stranko. Za samostojno kmečko stranko ne bomo glasovali, ker je Pucelj zvezan s Srbi in mi že vemo, kdo nam denar pobira. Za Slovensko ljudsko stranko tudi ne bom;) glasovali zavoljo banaškega vina, ki ga gospodje te stranke vozijo na Gorenjsko, ker taki ljudje niso naši prijatelji. Banaško vino naj le gospod Sušnik sgmi pijejo in naj ne hodijo preveč okoli nas. V Ardrem in naprej gori proti Sv. Duhu pa skozi do Krškega imamo še jako mnogo vina, ki ga ne moremo pro dati, nam pa tista Gospodarska zveza še tako škodo dela. Zato bo mo mi volili domačo slovensko republikansko stranko, ki se nam zdi že zavoljo tega poštena, ker ne dela praznih obljub. Iz Toplic pri Novem mestu smo prejeli: Gospod urednik! Prosim vas, da daste tudi mojih par vrstic v vaš list. Najprej se vam prav lepo zahvaljujemo, da ste nam povedali, zakaj ne moremo prodati svojega vina. Gospod Kulovec nam tega ni povedal, čeprav bi lahko vedel, ker ve, čegava je tista Gospodarska zveza. Nam je navsezadnje tudi prav, če ta zveza kupuje vino v Banatu, naše vino pa zaničuje. Povem pa, da bomo mi tudi vedeli, komu bomo dali svoje glasove 8. februarja. Muren iz Kan-dije jih ne bo dobil, ker ga sami preveč dobro poznamo, Kulovec pa tudi ne že zavoljo vina ne, pa naj gre tudi po glasove in k rogljiče v Banat. Napravil pa za nas tako še noben človek ni nič, čeprav so nam poprej vse obljubili. S tem, kar piše »Republikanec«, smo vsi kmetje zadovoljni, ker pove vse po pravici in mi smo vam vsi hvaležni. Čeprav [nam prigovarjajo orožnjki, naj nikar ne volimo za republiko, bomo vseeno volili za republiko, ker nam orožniki tega ne bodo dopovedali, da bi to bilo slabo, ker vsak človek lahko misli po svoje kakor hoče. Zato bomo pa mi tudi glasovali za četrto škrinjico, ker se ne damo več farbati in vleči od nobe nega. Kolikor več nas bo, toliko boljše bo. Teh krivic, ki jih trpimo, pa mora biti enkrat konec, ker je bilo še vojske konec, pa bo tudi krivic. Vas pozdravlja Vaš (sledi podpis). Iz Krškega nam piše somišljenik: Pri nas stoji republikanska stvar prav dobro. Vskeskozi gori po Pijavškem in na ono stran proti Leskovcu in v celi Krški občini nas je vedno več, ki spregledujemo in vidimo, kako nam različni gospodje, ki prihajajo med nas, vsega vraga obetajo, ne napravijo pa nikoli nič. Tisto od vina, kar ste povedali v »Republikancu«, je vžgalo pri nas kakor ogenj. Jaz Vam sam lahko potrdim, da sem na svoje oči videl tiste vagone, pa nisem prav vedel, kako je. Danes pa vem in vsi kmetje v naši občini to vedo in se bodo tistim gospodom že zahvalili 8. februarja. Eden mi je pravil, da je gospod Sušnik v Leskovcu rekel, da to ni res, jaz pa vem, da je res, kei sem sam tiste vagone videl in vsi Krčani smo jih videli. Gospoda Pfeiferja tudi ne bomo volili, čeprav mu je prišel na pomoč minister Žerjav iz Ljubljane. Ta gospod se nam nič ne dopade, ker je enkrat proti veri in proti duhovnom, potlej jih pa spet na kosilo vabi in to se nam ne zdi nič moško. Mi pravimo, da bo za nas najbolj pametno, če se odločimo za četrto škrinjico, ki je republikanska in so za republiko skoraj že vsi kmetje v krški občini in tudi po sosednih občinah skozi naprej do Gorjancev. Pa tudi zato bomo volili republikance, ker je republikanski kandidat pri nas doma, g. Sušnik pa ne. Zakaj pa se ne poteguje tam za glasove, kjer je doma? Hrovata pa poznamo tudi na našem koncu, da je poštenjak in pa naš kmet je in zato bomo raje njega volili in dali svoje kroglice v četrto škrinjico. pozdrav vsem republikancem! IzPišec pri Brežirali nam piše star republikanec: Tukaj v našem kraju so skoraj vsi mali kmetje za republiko. Nekaj magnatov je tudi za samostojne, pa to nas nič ne moti. Za samostojneže najbolj dela Urek, ki se samo po shodih vozi, ker se lahko. Magnati tudi pritiskajo na nas, da nas bodo terjali, kar smo jim dolžni in nas na vse viže strašijo, da bi tudi mi volili ž njiim, pa ne bomo. Danes že ve mo, da morata Urek in Pucelj tako delati kakor jima godejo veliki gospodje v Belgradu. Tega pa mi ne maramo, ker hočemo enkrat biti na naši zemlji sami gospodje. Kar nas je bolj malih vinogradnikov, smo vsi za republiko, in bomo tako tudi volili, ker vemo, da je tako prav. Slovenske ljudske stranke pa ne bomo volili, čeprav ima prvo škrinjico, to pa že zato ne, ker ste nam tudi Vi potrdili, da res kupujejo vino v Banatu in ga vozijo sem, mi pa svojega vina kar ne moremo prodati. Onega Pivkotn pa pri nas nihče ne pozna. Mi bomo vsi glasovali za republiko in za drugo škrinjico. Vi Kranjci pa dobro pazite, da boste metali samo v četrto, ker je vse drugo napačno. Iz Slovenj gradca -smo prejeli: Mi bomo glasovali za drugo škrinjico, ker je za republiko. Tukaj okoli nas je mnogo delavcev in revnih posestnikov, za katere se prav nikoli noben človek ne briga, mi se pa sedaj tudi za nobenega ne bomo in bomo vsi volili za repub-ko. Te dni je bil pri nas nekak komunist ali kaj je bil, pa smo mu kmalu povedali, kam naj gre svojo modrost prodajat. Ti ljudje obetajo nam delavcem že ves čas nebesa na zemlji, pa jih še danes ni, 8. februarja pa naših kroglic ne bo. Mi bomo glasovali za pravo republikansko škrinjico, ki je druga, kor je Radič zaprt, mi pa hočemo pravico za vse. Iz Ivandije. Ptič brez peruti je naš Murn. Zaletaval se je že v mnoga gnezda, toda povsod ga je starka pregnala. V vsakem gnezdu, kamor se je hotel vriniti, so ga spoznali, da je ptič brez peruti. Po vsod so ga spoznali, da je — »falš«. Premišljal je dolgo, kam bi mogel znositi svojo mlačno žabjo vodo iri kje bi dobil kakšno pšenično zrno za sebe in za svoje bedne, ki jih je celih 7 po številu. Sedaj se pripravlja na visok polet, toda nima peruti. Domačini, poznate dobro tega ptiča! Ta ptič, ki je brez peruti, je znani purgar Murn iz Kandije. Le vprašajte poštene slov. republikance in povedali vam bodo, da je to neresen in samoljuben človek, ki ne pozna nobene ideje, ampak le svojo osebno korist. Mi iz Kandije bomo 8. februarja poskrbeli, da ta ptič za vedno zleti iz naše slovenske politike. In zletel bo ven brez peruti! Studenec nad Sevnico. Tu smo imeli dne 25. januarja lepo obiskan javni shod SRS. O političnem položaju sta poročala kandidat Prepeluh in Joško Horvat iz Sv. Križa. Možje so oba govora odobravali in je brez dvoma, da bo v naši obe'ni precej republikanskih glasov. — Da bi naš -shod preprečili, so sklicali ob istem času shod naši klerikalci v župnišče, seveda na vabila. Vseeno, pa je bil naš shod prav dobro obiskan. Senuše. V nedeljo dne 25. januarja so se zbrali tu možje mnogih občin na shod SRS. Prvi je govoril g. Joško Horvat, za njim pa A. Prepeluh, ki je v obširnem govoru poljudno in lepo razložil na šo politično zgodovino zadnjih O let ter iz nje povzel nauk, tla Slovencem ne preostaja nič drugega, ka kor postaviti v bodoče svojo narodno politiko na republikanski temelj. Navzoči so bili tudi nekateri klerikalci, ki so z medklici ugovarjali. Na vsak medklic je govornik sproti odgovarjal in je vse ugovore tako temeljito pobil, da je velika večina mož pristala na program naše SRS. Shod je trajal 2 uri. Dragatuš. (Belokrajina.) Dne 25. januarja nas je obiskal kandidat SRS Peter Horvat; imel je lep javni shod. Bil je dobro obiskan, kajti dve sobi in veža so bile nabito polne. Zunaj pri vratih pa so stražili trije g. orožniki. Shodu je predsedoval domačin in vrli naš somišljenik Ivan Gorše. Shodu je prisostvoval tudi neki nam neznan go-gospod. Govornik je obširno in poljudno razlagal naš program. Ko se je dotaknil tudi militarizma in izdatkov zanj, je neznani gospod ukazal, da se o militarizmu ne sme govoriti in je naposled shod razpu stil. Na povelje orožnikov so se mirni ljudje morali raziti. Vsi pa so govorili, da bodo 8. februarja spustili volilne krogljice le v ČETRTO škrinjico. Republikanec. Vinico. Na semanji dan dne 2B. januarja se je tu vršil prav dobro obiskan shod SRS, ki je potekel v uajlepšem redu. Prisostvoval mu je seve tudi okrajni komisar iz Činom lja. Tu bo 8. februarja vse volilo republikansko. Klerikalna lumparija v Rajhen burgu. Kandidat SLS Skoberne si hoče zasigurati poslanski mandat s tem, da je pretečeni teden preganjal v brežiškem okraju se mudečega tovariša Emerana Stoklas in njegova dva prijatelja. Tako so dne 22. t. m. kar trije orožniki na postaji v Rajhenburgu aretirali tri popolnoma nedolžne potnike, jih pridržali celo noč. v popolnoma prazni nezakurjeni sobi in na golih tleh v zaporu. Izpustili so iste šele drugi dan, ko je sam Škoberne ugotovil, da niso — ta pravi. Značilno je ml g. Škoberneta, da se v dosego mandata poslužuje — bajonetov. Celo Posavje danes upravičeno obsoja g. Šk. in se zgraža nad njegovim nasiljem. Mi smo pa zelo radovedni, kaj iKuečc k temu dogodku okr. glavarstvo v Brežicah! Brež.ice. Tov. Eineran Stoklas je pretečeni teden obiskal več krajev in vasi v brežiškem okraju. Ponekod, kakor v Dobovi, Mihalovcah, Lučah, Bigoncah itd. so mu navdušeni kmetje in delavci izjavili, da tam niso potrebni nobeni shodi in sestanki SRS, ker je itak že vse — republikansko. Na poti sta se mi: pridružila še tovariša Kelemina mi. iz Središča in Glogovšek iz Vel. Obreža. Med drugimi se je vršil v Stari vasi pri Vidmu izvanred.no do bro obiskan shod SRS. Tov. Stoklas je v živih besedah označil, kaj je na stvari in kako pridemo do cilja, ob soglasnem pritrjevanju navzočih. Domačina tov. Abram Vido in Glogovšek sta povedala dokaj lepih misli o našem pokretu. Na to se je izvolila in ustanovila krajevna organizacija SRS s sledečim odborom: Podjed Anton, pred,s.; Verstovšek Ivan, pod pred s.; Jelen Franc, tajnik; Blagovšek Janez, blagajnik; Abram, Kadišek in Ra- dej — odborniki. Ob enem so vsi navzoči pristopili kot člani. Pripomnimo, da vkljub vabilu videmsKe-skega kaplana, istega ni bilo na sestanek. Shod -se je končal ob največjem navdušenju in so se vsi navzoči zaobljubili, pridobiti še nekatere omahljivce tako, da bo dne 8. februarja glasovala Stara vas z okolico za DRUGO škrinjico! Rajheuburg. \ nedeljo dne 25. januarja se je vršil po prvi sv. maši v prostorih g. Lesko vseka dobro obiskan shod SRS kmetov in delavcev. Otvoril gu je tov. Eineran Stoklas, kateri je v lepo zasnovanem in vsakemu razumljivem govoru orisal današnji politični položaj —, jazlozil poljudno program SRS, ter ožigosal pogubno »delo« dosedanjih \oditeijev slov. naroda, ter njihovo pei fidno gonjo, s katero hočejo ubogega slov. voliloa popolnoma preslepiti, samo da pridejo zopet do priljubljenega — konta. .Navzoči so navdušeno odobravali jasni in pošteni govor tov. Stoklasa. Govoril je tudi tov. Glogovšek iz \ el. ubreža. Lepo uspeli shod je tov. btokias zaključil z navdušenimi besedami in so mu vsi navzoči spontano obljubili, da se hočejo resno potruditi, da postane dosedanja klerikalna trdnjava Kajkenburg — republikanska trdnjava. Živeli vrli rajhenburški republikanci! Urezovo pri Sevnici. Ob istem času, ko so na postaji Rajheuburg aretirali orožniki tri nedolžne potnike namesto tovarišev Stoklasa in Kelemino, sta slednja dva vršila \ gostilni Siemenšek v najlepšem redu dobro obiskan shod. Kakor povsod, tako so se tudi tukaj navzoči zborovalci enoglasno izrekli za SRS. Kaj ne g. klerikalni kandidat Škoberne: za počit! v. Andraž v HalozahN. Na klerikalnem shodu v Leskovcu dne 18. jan. navzoči zavedni republikanci izjavljamo, da je g. minister n. r. \ esenjak s shoda sramotno — pobegnil, ker sta tovariša Stoklas in \ indiš brala resnične levite! Odločno obsojamo osebno lažnjivo blatenje naših tovarišev v »Slov. Gospodarju«. Do danes sta bila imenovana še vselej skoz in skoz — poštenjaka in to tudi — ostaneta. Bolje jo za lažnjivega dopisnika, da — molči. Splošno je namreč znano, da je še nedavno prišel v Leskovec suh kakor poper in brez — krajcarja. V nekaj letih je revne Haložane tako — izmozgal, da ima danes v svoji kleti vina nad miljen kron in to letnikov od 1908 naprej, ravnotako pa gotovine v žepu. Resnici na ljubo pa priznavamo, da ima roke res — žuljeve in sicer ne od — dela, temveč od — poljubov svojih pasje ponižnih in zaslepljenih pristašev. Borovnica. Vsestransko krepki razvoj republikanske stranke pri nas v Borovnici naše nasprotnike, posebno pa klerikalce, silno bodo. Zato .skušajo v svoji onemoglosti omalovaževati naše gibanje s smešenjem, posebno pa so se spravili na spoštovanega predsednika krajevne organizacije republikanske stranke, g. Fr. Kokolja, ki je s svojo veliko organizatorično sposobnostjo in političnim znanjem največ pripomogel, da se naša repbli-kuliska stranka v Borovnici tako krepko širi. Tako se skuša neki klerikalni dopisnik v »Slovencu« od predzadnje srede norčevati iz njega; a je dopisnik v svojem dopisu povedal poleg nekaj laži tudi več posebno za klerikalce bri tki h resnic. Med drugim pravi dopisnik »Slovenčev« — seveda v zasmehujočem tonu —, da so se po Prapelu-liovem shodu ljudje hodili kar trumoma zapisovati k g. predsedniku Kokolju v republikanski raj. Tu je povedal dopisnik za nasprotnike, ■posebno za klerikalce, britko resnico. Kajti res je, da so se hodili fantje in možje skoro v trumah zapisovat v našo stranko in sicer se jeli je dosedaj vpisalo že 289. Nasprotnikom prav posebno ne dajo miru lepo uspeli shodi, ki jih ie priredil g. Kokol j po vaseh borovniške fare, kakor n. pr. v Novi vasi, Loki, Kur- boru razumljivo svoj« ime in naslov. Ce bi se čuvarju zdelo, da hoče voliti kak neupravičene« pod tujim imenom, mora na to opozoriti pred sednika odbora, da postopa v smislu predpisov čl. 63 vol. zak. Po potrebi lahko zahteva naš predstavnik, da volilni odbor z večino glasov odloči o tem, če naj se tak volilec pripusti h glasovanju ali ne. Ko pristopi volilec k skrinjicam, da glasuje, naj ga naš zastopnik glasno in razločno opozori, katera skrinjica pripada slovenski republikanski stranki in naj obenem tudi razločno .imenuje nosilca naše liste. To je potrebno zlasti zaradi tega, ker je tudi neki Murn, v veliko veselje današnje monarhistične vlade in morda tudi v sporazumu z njo postavil nekako »republikansko« listo. Je to človek, ki se morda razume na kupčijo, ki pa niti za republikansko misel, niti za slovenskega kmeta in delavca doslej ni ničesar napravil. Jasno je torej, da ne more resno računati na noben glas, temveč da je njegova kandidatura deloma navadna verižniška špekulacija na republikanski naslov in nerodnost volilcev, deloma pa namen, cepiti republikanske glasove in tako pomagati monarhistični vladi vsaj do enega mandata. Naj bodo torej •naši čuvarji dvakrat oprezni! Glasovanje traja ves dan nepretrgoma do šestih popoldne. Prekiniti se »me samo, če nastane nered, s pritrditvijo odborove večine, kar se mora zabeležiti v zapisniku. V zapisnik mora priti tudi vse, kar -matra kak član volilnega odbora za vredno, da se zabele;-'.i, bodisi da je stvar važna radi uspeha volitev ali pa iz kakega drugega razloga. Ko je glasovanje pri kraju, se mora najprej zakleniti in zapečatiti zabojček z volilnimi krogljicami. Nato se prešteje po seznamku glasovalcev, koliko volilcev je glasovalo. To število se zapiše na koncu seznamka. Pod tem se nato podpišejo vsi člani odbora. Vse skupaj pa se zopet zabeleži v zapisnik. Šele sedaj se prično odpirati skrinjice in šteti kroglice. Skrinjice se odpirajo po redu, kakor so postavljene, toda vsaka posebej. Kro- glice se stresejo vse v eno posodo, na kar jih šteje najprej predsednik po sto in sto! Ko jih je odštel prvih sto, jih da najprej članu občinskega odbora, da jih prešteje tudi on. Ko se je to zgodilo, jih da še predstavniku dotične liste, da jih ta še tretjič prešteje. Tako se ravna z vsako stotino, dokler niso preštete vse kroglice prve skrinjice. Vse to se zabeleži v zapisniku. Enako se štejejo kroglice tudi v drugih skrinjica h. Ko je štetje kroglic iz vseh skrinjic gotovo, se zapisnik sklene in podpiše. Razume se ob sebi, da ima čuvar skrinjice kot član odbora tudi sedaj pravico, dati zabeležiti vse morebitne nerednosti ali nepravilnosti. Sedaj se da zapisnik, seznam ek glasovalcev in vollni imenik v en zavoj in pod občinskim pečatom naslovi na glavni volilni odbor ter potem pusti na mizi volilnega odbora v glasovalni sobi. Soba se zopet zakleni1 kakor prejšnjega dne, in zo pet se postavi straža, da jo čuva. Dah po izvršenem glasovanju, t. je v ponedeljek dne 9. feberuarja t. se morajo zopet sestati ob sedmih zjutraj vsi člani volilnega odbora pred glasovalno sobo, jo potem odpreti in najprej ugotoviti, če je vse. v redu. Ce je tako, se izroči ves volilni material občinskemu odboru proti potrdilu. Ce bi pa tako ne bilo, se o tem sestavi poseben izapisnik, ki se z drugimi volilnimi spisi vred izroči glavnemu volilnemu odboru. Predsednik vzame na to zavoj, namenjen za glavni volilni odbor, in se odpravi na pot, da mu ga izroči. Ce se zdi čuvarju umestno, sme iti s predsednikom. S tem je naloga predstavnika naše liste, čuvarja naše skrinjice končana. Iz povedanega sledi, da niso čuvarjeve dolžnosti prav nič zamotane,'narobe, da so prav za prav sila preproste. Zahtevajo pač pozornosti, prevdarnosti, včasih tudi odločnosti in energije. Kdor bo pred volitvami točno prebral zgorajšnja navodila in se po njih ravnal, bo svoji nalogi gotovo kos. In to je treba! Zgodovinsko razdobje. Eden najvažnejših dneva v naše jugoslovanske zgodovine je brez-dvomno 24. november 1918. To je dan, ko se je vršila v Zagrebu uso-depolna seja tkzv. Narodnega N eca, n« kateri je bilo sklenjeno, da naj se do tedaj samostojna (.neodvisna) država Slovencev, Hrvatov in Srbov združi s kraljevino Srbijo v državo ».Srba, Hrvata i Slove- li ftea«. Vrhovno oblast ipn, katero je do tedaj imelo »Nar. Veče v Zagrebu* pod predsedstvom dr. Korošca, pa preda v roke takratnega regenta kraljevine Srbije Aleksandra, sedanjega vladarja Jugoslavije. Ta predlog je bil stavljen na imi-cijativo Svetozarja Pribičeviča, podpredsednika Nar. Veča (bivšega vodje srb.-hrv. koalicije, katere iz prva niso radi madžaronstva niti hoteli sprejeti v Nar. Veče in so jo •še-le tik pred prevratom pod pritiskom dr. Korošca vendar sprejeli in to tako, da je dobil Sv. Pribiče-vič skoro vso predsedniško oblast v svoje roke, edino po zaslugi dr. Korošca, ki je zagrozil, da Slovenci izstopijo iz Nar. Veča, če se koalicije ne sprejme... Tu je dr. Korošec ustrelil prvega kozla) in ki je bi! sprejet z veliko večino. Našla sta se le dva človeka, ki .sta bila proti temu predlogu. To sta bila hrvatska poslanca Hrvoj in predsednik tedaj neznatne Hrv. pučke seljačke stranke Stjepan Radič, ki sta zahtevala, »la naj se združitev s Srbijo izvede tako, da vsak izmed združenih narodov ohrani še vnaprej svojo neodvisnost in samostalnost v gospodarskih in notranjih zadevah, to je, da naj bo ta nova državna tvorba zgrajena kot konfederacija ali zveza držav, ki tvorijo vse skupaj enoten mednarodni faktor, to se pravi, da nastopajo v zunanji politiki enotno. Ako bi obveljal ta predlog bi se Slovenci, Hrvati in Srbi zvezali po primera Švice ali Združenih držav Severne Amerike na ta način, da bi ostala vsa oblast vsake poedine državo včlanjena v tej konfederaciji, v rokah parlamenta do-ticne države, zunanjo politiko in nekatere notranje posle, katerih bi se vsak elan moral odreči v interesu cele konfederacije, bi vodil pa poseben direktorij sestoječ iz enakega števila delegatov iz vseh držav včalnjenih v konfederaciji. V tern direktoriju bi prav složno sedeli delegati republike Hrvatske in Slovenije pri isti mizi z monarhističnimi zastopniki kraljevine Srbije ter uspešno delovali za procvit skupne domovine. Na ta način bi izginila narodnostna mržnja v Jugoslaviji, ker bi bila izključena vsaka hegemonija močnejšega naroda nad slabe jšini in bi se krivdo slabe uprave, visokih davkov itd., ne pripisovalo drugemu narodu, temveč lastni vladi. Na drugi strani pa bi bilo zadoščeno republikanskemu čutu Hrvatov in Slovencev .brez da bi to re-publikanstvu kaj škodovalo, mo-narhijski vladavini Srbije ali p,« žalilo monarhistični čut Srbijancev. St. Radie pa je šel še dalje in je opozarjal v svojem tozadevnem govoru na strahovito pogreško vseh članov osrednjega odbora Nar. Veča, ki so si predstavljali, da je osvo-bojenjo Jugoslovanov izvršeno že samo s padcem habsburške dinastije in razsulom Avstrije ter. so v no- vi državi hoteli vladati z novim gospodarjem po starih metodah, to je z novimi muzikanti nadaljevati staro muziko. »Gospoda«, dejal je Radič, »vi se niste v vojni naučili ničesar, vi ste gluhi in slepi, da ne vidite, da je vojna vzbudila našega kmeta iz predvojnega sna ter ga napravila človeka, ki iz vse duše mrzi militarizem in ki noče več ničesar niti slišati o kakem cesarju in kralju, niti o državi, katera se mu s silo nameče. Vam je demokracija prazna reč, ker vam niti v snu ne pade na um, da se imajo vsi državni posli opravljati po ljudski volji in potrebi, to je, da se pri nas mora vladati po volji kmečke večine, nikakor pa ne po samovolji gospod-ske manjšine. Naš kmet noče več nikomur sužnjevati, ne tujcu ne bratu, ne svoji ne tuji državi, zato je treba v tej veliki dobi urediti domovino na svobodnem republikanskem in pravičnem socijalnem temelju. Vi peščica gospode pa se temu protivite in niti malo ne mislite kako strahovito krivico delate in kako strahovito bedasto ravnate, ako hočete brez ljudskega privoljenja predati vso oblast vladi v Bel-gradu. Daši je v teh besedah izraženo mišljenje i slov. i hrv. ljudstva, vendar je vsa prisotna slovenska in hrvatska inteligenca glasovala proti Radiču za Pribičevičev predlog in 1. decembra so ta usod ep ol ni sklep izvršili in Kraljevina Srba, Hrvata in Slovenaca je bila tu. Radič pa se ni uklonil temu sklepu, ampak je začel odprto borbo z novo belgrajsko vlado in z vsemi onimi, ki so njeno politiko podpirali, ta je svojo politiko odredil v smislu kmečkega pokreta zahtevajoč kmečko republiko. Borba med vlastodržci in hrvat-skkni kmeti je bila neenaka v sredstvih. Prvi so vporabili proti »puntarjem« zandarmerijo, vojaštvo, zapore, hoteč s silo uničiti ta pokret, ki se je širil po celi Hrvatski kakor požar. Radiča so zaprli in v Slovenijo in v druge države so se raznesle govorice, kakor bi jih prinesel veter, da na Hrvatskem žamdarji batinajo ljudi ne radi kakih deliktov proti nravnosti, ampak zgolj radi republikanskega polit, prepričanja. Nam se je to zdelo takrat neverjetno, danes pa je dokazano, da je bilo to res. Samo v Velko (.Jori-škern okraju pri Zagrebu je bilo zaprtih in batinanih čez 100 kmetov. Oelo bivšega poslanca in člana Nar. Veča Karla Kovačeviča so batina- li, da je dvakrat omedlel in v zaporu popolnoma osivel. Nič bolje se ni godilo drugim širi tel jem pokreta. To je torej prinesel 24. november 1918 hrvaškim in slovenskim kmetom; mesto svobode — strahovlado; v znamenju ujedinjenja pa — batine. Značilno pa je, da je ob času teh nasilj bil podpredsednik belgrajske vlade dr. Anton Korošec v družbi Svetozarja Pribičeviča i n je potemtakem soodgovoren za tedanje vladne ukrepe. Pomemben pa je 24. nov. 1918 zategadelj, ker se je od tega dne naprej ločila celokupna politika SHS v dve smeri in sicer je bila ena smer: politika militarizma in centralizma gospode iz Nar. Veča na katero je pristala in si jo osvojila tudi belgrajska vlada in pa politika federativne državne ureditve, kmečkega republikanstva in miroljubnosti, ki se je širila med ljudstvom in se širi še danes. Ta je že davno prestopila meje hrvatske domovine vsled notranje etične sile nauka, dočim se je politika prve smeri držala le nekaj časa in to s pomočjo ljudske nevednosti. Množice so mislile izprva, da se v nobeni .novi državi ne da vladati po drugačnih metodah, kakor se jih je posluževala SIIiS vlada. Danes se pa ta politika drži samo še z organizirano silo. Simpatije ljudstva so se zaobrnile v drugo .smer, zlasti v Sloveniji, Bosni in Dalmaciji. »Pametna« politika kakor sta Spaho in Korošec sta opazila nevarnost, ki preti njuni polit, karije-ri od te strani. Zato sta svojo politiko usmerile vsaj deloma po Radičevih načelih. Zato sta pri volitvah marca 1923 dobila tako večino. Zgodilo se je še več. Videč ne-omajano vstrajnost hrvatskega ljudstva, je začel uvidevati del srbskih političarjev, da bo v interesu i samega srbstva, da se to vprašanje končno reši ter so se i oni začeli približevati Radiču. Tu so pa v svoje presenečenje videli, da vrag ni tako črn, kakor jim ga je slikal Pri-bičevič. Stopili so z Radičem v zvezo. Današnji opozicijonalni blok ni namreč nič drugega, kakor posledica zmagovite ideje o ureditvi .Jugoslavije izražene dne 24. novembra U)18, katere uresničenje sprečuje samo še celokupna materijelna sila, ki so jo za sebe organizirali predstavniki centralistične politične smeri. Zakon o zaščiti Sržave bi imel .po mnenju vlastodržcev postaviti nagrobni kamen tej ideji. Je-li bilo to mnenje pravilno, bo pokazala bodočnost. Mi smo prepričani, da se človeške misli ne da uničiti z bajoneti in zapori. Zakon o zaščiti države je bil znabiti dovolj za razbitje naših šablonskih komunistov, a še 'teh m povsem uničil. Kaj šele, da bi uničil takšen resnično zdrav pokret! Misel človeška je nepremagljiva. Ovirati se jo more, uničiti pa ne. S silo tlačena tli do gotovega momenta, takrat pa razbije spone in se bliskoma razmahne v neodoljivo silo, da ruši .bas til j e in prevrača z bajoneti podprto vlade v prah in oe-pel. To je zgodovinska resnica, katere primer so mogli tudi naši vlastodržci opaziti v polpretekli dobi. Toda oni tega ne vidijo in ne razumejo, ker koga hoče Bog kaznovati, ga udari s slepoto! M. Kelemina. Kaj nam pišejo kmetje? Iz Rogaške Slatine nam piše ubog bajtar: Gospod urednik! Prosim Vas, da objavite tudi mojih par vrstic. Mislim, da ne bodo odveč, posebno ne sedaj, ko nam razni časniki dan na dan trobijo, v kakšni nevarnosti da je država, če ne bomo 8. februarja metali svojih kroglic v njihove trebuhe. Jaz vas vprašam, dragi kmetje: Ali ne veste za tiste stare dolgove, ki so jih napravili radikali v Srbiji pri francoski in pri angleški drža- vi ? (>d teh dolgov še obresti niso plačali. Ali hočeš sedaj ti, slovenski kmet in delavec, vse to plačati? Srbi ne morejo tega plačati ali pa nočejo, češ bodo že Hrvatje in Kranjci in Štajerci plačali! Ce ne bomo plačali 8. februarja s kroglicami, bomo plačevali pozneje s cekini, nam bo pa želodec krulil. Zbudi se torej, slovenski kmet. in delavec, in ne ostani doma 8. februarja! Država ni v nevarnosti, ampak tista gospoda, ki živi od naših žuljev. Zakaj tudi mi ne bi imeli takih pravic kakor jih ima gospoda? Nas sleparijo kar navzkriž, zato pa moramo mi s sleparji 8. februarja obračunati. Tudi vam ženam in dekletom povem, da so volitve tudi za vas velikega pomena in zato dajte svojim možem in fantom 8. februarja za spomin na Štajerskem DRUGO, na Kranjskem pa ČETRTO skrinjico! Ali se ne spominjate, ve žene in matere, koliko prošenj ste že mora le napisati za svoje može in sinove, ki so bili ali pa so še pri vojakih? Ali se spominjate, koliko vaših bridkih solz je bilo uslišanih? Ali se spominjate, koliko denarja ste zime-tali za štempelne skozi okno zastonj ? Sedaj je prišel vaš čas, da obračunate z onimi, ki nimajo srca za vaše solze in za vaše trpljenje! Še vsaka žival brani svoje mlade in zato .boste tudi ve povedale svojim možem in fantom, koga naj volijo 8. februarja! Povejte njim vsem, da naj se odločijo za republiko, ki nam ne bo vzela ne Boga in in Cerkve, dala nam bo pa take šole kakor jih mi hočemo. Republikanci v na Štajerskem! Vaša skrinjica na Štajerskem je edino le 2. To je skrinjica Slov. republikanske stranke kmetov in delavcev. Republikanci na Kranjskem! Vaša skrinjica na Kranjskem je edino le 4. To je skrinjica Slov. republikanske stranke kmetov in delavcev. sami glasujejo za tisto, ki so jih najeli in plačali. Zato'pa jim bomo pokazali v nedeljo fige navskriž in bomo odločno glasovali za DRUGO skrinjico, ki je za republiko. Radie Zaplembe. Zadnjo številko našega lista je ljubljanska policija zaplenila in odpeljala vso naklado. Konfiskacija nas je presenetila, pa o tem kdaj pozneje. Današnja posebna izdaja je nadomestilo tiuli za to tedensko redno izdajo, ker bi tisti naročniki, ki so od poštnih zvez bolj oddaljeni najbrže ne prejeli do nedelje, to je do volitev. iNadalje nam je ljubljanska pošta zadržala na odlok policije tudi letak za Štajersko, dasi ni bil zaplenjen. O vsem tem se bomo že še pomenili. izid volitev v nedeljo naj nam zaupniki takoj po štetju v nedeljo zvečer sporoče na upravo lista brzojavno ali pa telefonično. Številka našega telefona je 119. Brzojavke naj se naslovljajo na upravo »Slov. Republikanca«, Ljubljana, Breg 12. Tov. Jo«. Kunej je bil te dni iz zapora izpuščen, v katerem je sedel po nedolžnem celih 14 dni. Oblast ni našla prav ničesar, zaradi česar bi ga mogla obtožiti in ga je morala končno izpustiti. Še imamo slovenske duhovnike! »Slovenski Narod« je objavil dne 23. t. ni. sledeče poročilo z Gorenj-skega: »Ako ■sodimo po tem, kdo je naročen na list »Republikanec«, je naša duhovščina večinoma v republikanskem taboru. Nikjer nima ta list tako zvestih naročnikov kot po naših župniščih. Malodane vsak duhovnik ga ima, ne manjka ga pa gotovo ne tani, kjer bivajo župniki in kaplani, ki so strupeni sovražniki naše države. Namen posvečuje sredstva in po tem geslu se velika večina naših duhovnikov ravna. Vsako sredstvo jo dobro, samo da se škoduje od njih tako sovraženi državi in spravi ob dobro ime vladarska hiša. Nekdaj so bili ti ljudje najudanejiš monarhisti, največji sovražniki vsako drugačne državne ODlike, danes so največji in najbolj vneti republikanci, dasi toga na zunaj ne kažejo preočito. Tem ljudem, ki se sedaj tako lahkomiselno igrajo z ognjem, bi privoščili, da bi jih spravila k pameti — sovjetska republika! Republikanci bi napravili ž njimi kratek proces, to nas uči francoska in sedaj ruska revolucija. Brzojavni drogi bi se kar šibili pod težkim bremenom. Republikanci bi namreč duhovnike enostavno obešali (podčrtal »Narod«, op. ur.).« — Po vseh znakih sodeč tega »pisma« uredništvo »Naroda« ni dobilo z Gorenjskega, ker take gorostasne oslarije tudi največji gorenjski hribovec ne bi bil mogel napisati, ampak so to traparijo pogruntali pri »Narodu« sami. Res je pač, da ima »Republikanec« tudi med gg. duhovniki nekaj zvestih naročnikov in tem gospodom vsa čast, ker uvi-devsijo, da gre tok časa za republiko, oni pa kot dobri in zvesti Slovenci mislijo in čutijo tako kakor misli in čuti že danes ogromna večina slovenskega ljudstva, namreč republikansko, čeprav se mnogi ljudje popolnoma brez vzroka še mnogo preveč hoje svoje republikansko mišljenje javno pokazati! Republikansko misleči duhovniki med Slovenci zaslužijo vso čast, in mi ne dvomimo, da bodo počasi tudi gg. duhovniki stopili javno v naše republikanske vrste. To zahteva njihov lastni interes, ker nima smisla, da bi gg. duhovniki drugače mislili kakor misli ogromna večina Slovencev. Kar se pa »obešanja« tiče, bodi pa »Narodovemu« kozletu povedano, da republikanci duhovnikov ne bodo obešali, anupak samo tiste osle, ki danes še »Narod« bereio. Kdo je Murn? »Kmetijski list«, glasilo g. Puclja, piše o gospodu Murnu iz Kandije dne 20. t. m. tako: »Kdo je Murn? Bil je prvo pristaš SKS. Zahajal je precej v strankino pisarno, a vsakokrat je prišel s prošnjo, naj se mu preskrbi vago- gotovo ni podkupljen, ker je zaprt. (’e bi bil pa lump, bi se tudi lahko vozil z brezplačno karto v prvem razredu. Zato bomo volili Radiča. nov za drva in lesno kupčijo. Zahteval je, da mu stranka pomaga, da bo bogatel na škodo drugih! Nikdar ni prišel s kakim predlogom, kako se naj pomaga vsem, pač pa vedno, kako se naj pomaga njemu samemu! Ker mu stranka vagonov ni mogla dati, je postal Murn s stranko nezadovoljen; iz stranke pa je izstopil, ko je sezidal novo hišo v Kan- il ji in mu nismo mogli dali koncesije za gostilno. »Ali meni gostilno, ali pa jaz iz SKS« — to je bil njegov ultimatum. Ker gostilne ni dobil, je šel iz stranke in iskal nove druščine. Našel jo je pri Prepeluhu (ni res, op. ur.). Ker pri Prepeluhu ni dobil nosilstva liste (ker se za republikansko stvar nikdar ni brigal, ga nobena republikanska organizacija ni poznala in ga tudi ni mogla predlagati za kandidata, op. ur.), je ustanovil novo »republikansko« stranko in pri tej »stranki« (ki je v sredi votla, okoli kraja je pa nič ni), je Muren dosegel, kar je želel: On je nosilec liste. Sedaj pa naj ljudstvo pomaga Murnu uo gostilne, za to se gre! Ali ne bi bilo žalostno, če se najde kak cloveK, ki bi nasedel takemu »gosuina-repubiikaneu« kot je M uren r Upamo, ua takiii ni m cla bo po 8. februarja umi konec Murnovega »repubu*ianstva« ... Za vodstvo države je neba moz, ki poznajo kmetske m ljudske potrebe, ee ima država taice nioze na krmilu, potem lahko računa na boljšo bodočnost. Zalo ljudi, ki se igrajo z ljudskim blagostanjem, kakor Muren, lepo pocenite iz svojih hiš. Predno pa lo storite, mu dajte še kak dober nauk, kako se dobi gostilno tudi brez nove stranke.« — Tako piše o gospodu iz Kandije Murnu »Kmetijski list«, ki ga kot svojega bivšega pristaša gotovo jako dobro pozna. Mi s svoje strani smo pa prepričani, da se na Murnove limanice zlasti na Dolenjskem prav nihče ne bo vsedei, ker ga itak cela dolenjska plat predobro pozna kot neresnega človeka, ki .bi rad živel brez dela na stroške ljudstva, ampak cela Dolenjska in cela Beio-krajina in vsa Kranjska bo metala svoje kroglice samo v ČETRTO skrinjico, ki so si jo postavili republikanski zaupniki sami. Kdo plačuje za gospoda Murna iz Kandije. Gospod Muren iz Kandije, »republikanski« kandidat za pridobitev gostilne, je znan po tem, da mu denar ne gre rad izpod palca. Zato tudi ni verjetno, da bi on stroške za svojo agitacijo in za svoj listič plačeval iz svojega žepa, ampak vse plačuje zanj nekdo drugi, in sicer tisti, ki bi rad videl, da bi se številni republikanski glasovi ua Dolenjskem razcepili tako, da ne bi dobil zadostnega števila glasov niti g. Prepeluh niti g. Murn, ampak da bi bil izvoljen nekdo tretji, ki sploh ni republikanec! To špekulacijo pa bodo zavedni republikanski volilci na Dolenjskem in sploh na Kranjskem preprečili tako, da bodo vrgli svoje republikanske kroglice vsi brez izjeme v ČETRTO skrinjico in se ne bodo prav nič ozirali na srčno željo g. Murna po novi gostilniški koncesiji. Če hoče g. Muren imeti gostilno, naj kakšno koncesijo kuni in pošteno plača, pa jo bo imel. »Domoljub« je dovoljen in ni dovoljen. Zadnjič smo poročali, da je deželno .o d išče v Ljubljani razveljavilo odlok policije, s katerim je bil »Domoljub« ustavljen. Temu poročilu dodajemo danes še, da je tudi višje sodišče v Ljubljani odlok