-ENA 50 din - Leto XXXIX - Št. 17 KRANJ, torek, 4. 3. 1986 KMSMEUGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 2 ERKUR KRANJ Danes v Gorenjskem Klasu Hran 3: Na parcele čaka 280 ljudi Pekovi čevlji lani v tujini za petino dražji *tran 5: Med komercialo in kulturo *tran 3: Od čakanja ni koristi *tran 9: Mala Daisy zategne: »To pa nje vem.« Franc Šetinc v tržiški občini — V petek se je v tržiški občini mudil Franc Šetinc, predsednik republiške konference SZDL Slovenije. V pogovoru s člani predsedstva občinske konference SZDL Tržič in trinajstih krajevnih konferenc se je seznanil z delom socialistične zveze v tržiški občini. V tovarni obutve Peko si je najprej ogledal proizvodnjo (na sliki), potem pa se je s predstavniki delovne organizacije pogovarjal o učinkovitosti nove devizne zakonodaje. Direktor Franc Grašič je seznanil predsednika tudi s težavami pri prenosu znanja v čevljarske tovarne v Alžiriji. Popoldne je Franc Šetinc obiskal še eno najbolj delavnih krajevnih skupnosti v tržiški občini — Podljubelj, kjer se krajani že deset let zaman prizadevajo za močnejši pretvornik in za boljši televizijski sprejem. (Več o obisku na notranjih straneh.) — cz — foto: F. Perdan V SREDIŠČU POZORNOSTI Potrebe, mreža, odločitve Koliko je srednješolska mreža za naslednje leto usklajena s kadrovskimi potrebami združenega dela in koliko je zato res dobra osnova za odločanje mladih, je težko reči. Idealno bi bilo popolno soglasje med vsemi elementi trikotnika: kadrovskimi potrebami, šolsko mrežo in odločitvami mladine. Idealnega soglasja ni mogoče doseči, vredno pa je poskusiti. Eden od pomembnih ključev so dobro premišljeni plani potreb po kadrih. Mladih n imreč ne zanima, katerih poklicev manjka danes, ampak kateri jim bodo omogočili zaposlitev čez pet, deset let, ko se bodo izšolali. V preteklem srednjeročnem obdobju so posebne izobraževalne skupnosti, ki imajo zadnjo besedo pri oblikovanju šolske mreže, izvedle anketo v vseh organizacijah. Dobile so podatke, -koliko več delavcev posameznih poklicev bodo kje v primerjavi z letom 1980 zaposlovali 1985. leta, koliko bo od teh prirastka, koliko jih bodo dobili od zunaj, koliko z izobraževanjem. Rezultati ankete so pomembno vplivali na oblikovanje mreže šol in na njeno sprotno prilagajanje potrebam tudi na Gorenjski. Zmanjšan je bil vpis v zdravstveni usmeritvi, razpolovljen v trgovinski, povečan v strojništvu in v naravoslovno-matematični tehnologiji, na novo vpeljan v kmetijski, gradbeni in obutveni usmeritvi. Za to petletno obdobje take ankete še ni bilo. Obljubljena je za letos. Zadnji čas, saj kadrovske potrebe samo za eno leto naprej niso upoštevanja vreden kazalec niti za oblikovanje šolske mreže, še manj za odločitve mladine. Globalni kadrovski plani pa tako ali tako vsebujejo le podatke o splošni in možni rasti zaposlenosti po sektorjih, medtem ko o poklicih molčijo. Zato je boljši podatek razpis kadrovskih štipendij, ki kaže potrebe za več let naprej. Ima pa, žal, tudi veliko slabost; dobro odraža potrebe industrije po proizvodnih oziroma tehniških kadrih, zlasti deficitarnih, kjer je ponekod kar večkratni presežek ponujenih štipendij od vpisnih mest, medtem ko je za neproizvodna področja štipendij le za vzorec. H. Jelovčan Bo gum spet manjkalo? Kranj, 27. februarja — Na četrtkovi programskovolilni konferenci kranjskih komunistov je Lojze Marinšek iz tovarne Sava opozoril, da Jjtegne letos na domačem trgu manjkati gum. Nova devizna zakonodaja je Savo kot pasivnega izvoznika odrinila na rep prednostne uvo-2ne liste. Sedaj uporabljajo stare zaloge surovin, ker plačilni posli s tujino še niso stekli, tuji dobavitelji že postavljajo težke zahteve, na-niesto dosedanjega 60- do 90-dnevnega odloga plačila zdaj zahtevajo akreditiv ali celo plačilo vnaprej. Sava namerava letos na zahod prodati za 40,5 milijona dolarjev izdelkov, uvoziti pa za 47,8 milijona dolarjev surovin. Takšen je načrt in zaradi te razlike so pasivni izvoznici- Vendar pa v Savi pravijo, da so stvarno aktivni izvozniki, saj gre z jzvozom avtomobilov in gospodinjskih strojev na tuje tudi veliko njihovih gum. Ker pa je težko pričakovati, da bi jim ta posredni izvoz Priznali oziroma upoštevali pri uvozu surovin, jim ne bo preostalo drugega kot povečati izvoz na zahod, saj se bo sicer proizvodnja ustavljala. To pa pomeni, da bo gum doma primanjkovalo, da bomo spet tako tekali za njimi, kot smo pred časom. MV Več mest za študente Kranj, 2. marca — Medtem ko je v slovenski srednješolski mreži ponudba prostnih mest za naslednje šolsko leto za približno tisoč mest manjša kot lani, pa je v visokem šolstvu večja od lanske, in sicer za vpis v redni študij za okoli 500 mest ter za vpis v študij ob delu za okoli 600 mest. Delegatski barometer Plaz nesklepčnih skupščin Kranjj 4. marca — Ponoviti bo treba kar štiri od petih sej pupscin družbenih dejavnosti, ki so bile sklicane prejšnji teden. Se bodo delegati iztekajočega se mandata ta teden °bnašali drugače? Pretekli teden so bile kranjske skupščine interesnih skupnosti kar po vrsti nesklepčne: socialnoskrbstvena, izobraževalna, otroško-varstvena in telesnokulturna. Izjema je bila raziskovalna, ki je edina °d petih skupščin spravila pod streho osnutek programa za to leto in Predlog dolgoročnega programa. Težko je reči, kaj se bo dogajalo ta teden, ko so sklicane še preostale skupščine, med njimi tudi kulturna, ki si že nekaj časa nadeva breme največkrat nesklepčne. Kaj je vzrok, da so delegati iztekajočega se mandata omagali? Prav gotovo je najmanj kriva gripa, saj je bilo 2aradi bolezni še najmanj delegatskih opravičil Morda pa so se dele-8ati prepustili občutku, da prisotnost tudi na zadnji seji skupščine te-8a mandata ne more kaj prida vplivati na spreminjanje stvari. Kajti, Povzetek treh let je zgovoren — poln sklepov o omejevanju sredstev in krčenju programov, predvsem pa malo ali sploh nikakršnih možnosti, da bi delegatska beseda lahko te danosti kaj spreminjala. Ali pa delegati tega sploh ne znajo več? Postavlja se vprašanje, ali se bo dediščina takšnih skupščin nadaljevala tudi v skupščinah novega sestava ali pa kaže za poživitev dela Poskusiti tudi kaj drugega. V Kranju so pred časom že razmišljali o r*zširitvi skupščinskih samoupravnih organov interesnih skupnosti ter o le eni ali največ dveh skupščinah na leto. Pa tudi o četrtem zboru ^ občinskem skupščinskem sistemu, ki naj bi zajemal vse družbene dejavnosti. Oudno pa je tudi to, da so v teh skupščinah družbenih dejavnosti skoraj po pravilu nesklepčni le zbori uporabnikov, domala ni-jTjjfJ-s&ori izvajalcev: kot da je odločanje zanimivo le, če gre za izva-skjo etfkstenco. # *\ L. M. m mi-- Končan Teden slovenske drame Manj predstav, spremenjen program Kranj, 28. februarja — Dan prej kot je bilo predvideno je padla zavesa pred Tednom slovenske drame v Kranju. Na zaključnem večeru je dvorana Prešernovega gledališča natlačena pričakala vznemirljivo Lepotico in zver V slovenskem višjem in visokem šolstvu bo v novem šolskem letu skupaj blizu 9400 mest za mladino in 4600 za odrasle. Približno dve tretjini od okroglo 11.000 učencev, ki bodo letos končali srednjo šolo, bosta nadaljevali študij. Na Gorenjskem je redni študij organiziran le v visoki šoli za organizacijo dela v Kranju, ki izobražuje v štirih smereh: v smeri organizacija dela, smeri organizacijska informatika, v podiplomskem študiju in študiju za pridobitev doktorata organizacijskih znanosti. Nekaj več izbire pa bo v Kranju za štuaij ob delu. Razen visoke šole za organizacijo dela to obliko izobraževanja pripravljajo še pri delavski univerzi za^ usmeritve strojništvo, elektrotehnika in računalništvo in za kemijsko dejavnost, za gradbeniško usmeritev pa samo za študente, ki so bili prvič vpisani všteto do šolskega leta 1981/82. Pri Delavski univerzi bo še študij ekonomije. Strokovna naziva ekonomist oziroma diplomirani ekonomist daje tudi diploma na visoki ekonomsko-komercialni šoli Maribor, ki ima svojo enoto v Kranju. V visokošolskih organizacijah bo informativni dan za bodoče študente v petek, 7. marca, ob 9. in 15. uri predvsem za srednješolce, v soboto, 8. marca, ob 9. uri pa predvsem za tiste, ki jih zanima študij ob delu in iz dela. H. J. Pravljična igra z epilogom Lepotica in zver Iva Svetine v uprizoritvi Slovenskega mladinskega gledališča je že v petek namesto v soboto končala letošnji Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču. Kranjsko gledališko občinstvo je uživalo v tej, zadnji predstavi, v dramski predstavitvi hrepenenja in osvobajanja; mirno je vzdržalo nekatere režiserjeve nenavadne poudarke v predstavi in nato .z ognjevitim ploskanjem pohvalilo igralce — Radka Poliča, Drago Potočnjak, Marinko Štern in druge. Sprva je bilo predvideno, da kranjski gledališki teden sklenejo mari- borski gledališčniki s Cankarjevo dramo Za narodov blagor, a je bila predstava zaradi bolezni odpovedana. Odpovedana je bila tudi predstava Pionirskega doma iz Ljubljane, namesto Cankarja pa je celjsko gledališče zaigralo Lainščkove Samo-rastneže. Te, sicer objektivne spremembe v izboru slovenske dramske ustvarjalnosti preteklega leta niso motile kranjskih gledališča željnih obiskovalcev, ki so z obiskom pokazali, da si takih prireditev v Kranju še žele. Takšno željo je ob sklepu Tedna izrazil tudi predstavnik Merkurja, letošnjega pokrovitelja. L. M. c/> KOMPAS |S KRANJ S tel.: M 28-472 E 28-473 >c/> ■K/ KOMPAS JUGOSLAVIJA GLAS 2. STRAN. NOVICE IN DOGODKI TOREK, 4. MARCA jt Delavci,delovni ljudje mest in vasi! Mladina! Občani! Volitve delegacij in delegatov so pred nami! Uresničimo svojo pravico in interes občana in samoupravljalca! Potrdimo pripadnost neodvisni, socialistični, samoupravni in neuvrščeni Jugoslaviji! Z množično udeležbo na volitvah izrazimo in potrdimo demokratično in samoupravno bistvo delegatskega sistema! Naj tudi tokratne volitve dokažejo našo neomajnost v boju za socialistično samoupravljanje! Ideali, s katerimi so borci v narodnoosvobodilnem boju, delavci, kmetje, intelektualci ter vse napredne in rodoljubne sile, združene v Ljudski fronti, s Komunistično partijo Jugoslavije in Titom na čelu, priborili svobodo v socialistični revoluciji, bodo ostali naša trajna opredelitev. Odgovorni smo za prihodnost Titove Jugoslavije! Samo enotni bomo premagali vse težave. Na volitvah potrdimo našo pripravljenost za odločno uresničevanje programa gospodarske stabilizacije na temelju socialističnih samoupravnih odnosov. Z opiranjem na lastne sile si bomo zagotovili dinamičen materialni in družbeni razvoj. Zato izkažimo zaupanje najboljšim med nami, delavcem, mladim in ženam, delovnim ljudem in občanom, ki so se pri delu dokazali kot odločni in brezkompromisni borci za pravico delavskega razreda, da upravlja s tistim, kar ustvarja in s čimer družba razpolaga. To morajo biti patrioti, dosledni borci za bratstvo in enotnost vseh naših narodov in narodnosti. Volimo pogumne, poštene, sposobne in prizadevne ljudi z vseh področij družbenega dela, ki so se pripravljeni spoprijeti z izzivi sodobnega časa. Od novoizvoljenih delegacij in delegatov zahtevamo, da bodo ustvarjalno in odgovorno opravljali naloge, ki jih bomo skupno določali kot neposredne in dolgoročne interese delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Delo, znanje, sposobnost in odgovornost so največje vrednote in potreba naše družbe! S povečevanjem proizvodnje in produktivnosti ter z odgovornim in vestnim razpolaganjem z družbenimi sredstvi ustvarjajmo dohodek za celovit razvoj dežele, za zaposlovanje mladih in strokovnih kadrov, za izboljšanje izobraževanja, znanosti, kulture in zdravstva, za skrb za otroke, ostarele in nepreskrbljene. Razvijajmo sožitje v združenem delu in v celotni družbi na temeljih socialistične morale, solidarnosti in humanizma! Omogočimo mladim, da se bodo s svojim znanjem in sposobnostjo, z mladostno zagnanostjo in z novimi idejami izkazali kot graditelji sedanjosti in prihodnosti! Omogočimo ustvarjalnost vsem sposobnim in prizadevnim ter pogumno uporabo dosežkov znanosti in inovacij! Bodimo odprti do vsega naprednega! Izgrajujmo Socialistično zvezo kot najširšo demokratično fronto, v kateri uresničujemo svoje kratkoročne in dolgoročne interese, ki povezuje vse napredne ljudi, ob upoštevanju njihovih osebnih prepričanj, zavesti in pogleda na svet! Naj kongresi in konference zveze komunistov, sindikatov, socialistične mladine in borcev okrepijo idejnopolitično in akcijsko enotnost ter prispevajo k hitrejšemu izhodu iz težav in k večjemu gospodarskemu in družbenemu napredku dežele. Pospešimo sodelovanje z vsemi narodi in vsemi naprednimi silami sveta! Naj aktivna vloga neodvisne in neuvrščene Jugoslavije, zlasti v mednarodnem letu miru, prispeva h graditvi in ustvarjanju novega, svobodnega in pravičnejšega sveta ter vseh ljudi in narodov dostojnega življenja! Varujmo svobodo, neodvisnost in obrambno moč naše dežele! Razvijajmo jugoslovanski socialistični patriotizem! Nikomur ne dovolimo, da bi ogrožal pridobitve naše revolucije, naše življenjske interese in skupno prihodnost! Krepimo in branimo bratstvo in enotnost naših enakopravnih narodov in narodnosti pred vsemi delitvami in ločevanji ter se odločno postavljajmo po robu separatizmu, iredentizmu in vsem drugim oblikam nacionalizma in šovinizma! Tudi na tokratnih volitvah potrdimo, da smo odločeni uresničevati Titovo sporočilo, da ostaja naša revolucija takšna, kakršna je vedno bila: neomajna glede osnovnih opredelitev, humana v prizadevanjih za nenehno razširjanje človekove svobode ter nesprav-ljiva z vsemi, ki bi želeli ogrožati njene pridobitve in preusmeriti njene tokove. ZVEZNA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE Franc Šetinc med predstavniki tržiških krajevnih skupnosti Delegacije brez zaledja so kot suhe veje na drevesu Tržič, 28. februarja — Franc Šetinc, predsednik republiške konference SZDL Slovenije, se je med današnjim obiskom v tržiški občini pogovarjal s člani predsedstva občinske konference SZDL in s predsedniki trinajstih krajevnih konferenc. Marica Praprotnik, predsednica občinske konference SZDL Tržič, je gosta seznanila z delovanjem socilistične zveze v tržiški občini. Dejala je, da je zanimanje za delo v krajevnih konferencah veliko večje tam, kjer še niso rešili vseh problemov, povezanih s preskrbo, telefonskim omrežjem, kanalizacijo, cestami; v teh skupnostih so tudi zbori krajanov pogostejši in bolje obiskani. Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti so večkrat nesklepčne, ker ljudje pravijo, da nimajo o čem odločati. V štiriletnem obdubju, ki se letos končuje, je bila med vsemi samoupravnimi interesnimi skupnostmi vedno sklepčna le skupnost otroškega varstva. Mlačnost je čutiti predvsem v zadnjem letu, ob koncu mandata. V občini se dobro pripravljajo na volitve, uspešno so izvedli temeljne in občinsko kandidacijsko konferenco; ne- kaj pripomb imajo le na to, da tržiška občina že tretje volitve nima med predlaganimi kandidati za vodilne funkcije v republiki in federaciji »svojega« zastopnika, četudi so za te funkcije evidentirali nekaj uspešnih in med ljudmi priljubljenih delavcev. Jože Benedičič iz krajevne skupnosti Tržič-mesto je dejal, da je razpoloženje med ljudmi veliko odvisno od tega, kako se rešujejo krajevni problemi in koliko jim pri tem pomaga občina. Janez Godnov iz Loma pod Storžičem je opisal desetletna prizadevanja krajevne skupnosti, da bi kraj dobil trgovino. Načrti so narejeni, le nikogar ni, ki bi bil pripravljen vlagati v odročne kraje. Franci Teran iz Sebenj je poudaril, da komunisti v krajevni skupnosti slabo delajo in da so ljudje navzlic nižji življenjski ravni pripravljeni prispevati iz svojega žepa za razvoj krajevnih skupnosti. V krajevni skupnosti mesto živi tudi veliko delavcev iz gih republik (v vsej občini 1200), dar je sožitje med njimi in doffl{ dobro in ne prihaja do nasprotij, jih lahko označil za nacionalisti čn< Franc Šetinc je potem, ko je » mnenja in stališča Tržičanov, dej«! takšne pripravljenosti za rešeV krajevnih problemov, kot je na pod lju, v mestih ni in da je tem ljudei* ba izreči priznanje. Malodušje se f ponekod že pojavlja, toda to nas K potegne le še v globljo krizo. Delfl je brez zaledja, brez zborov kraji so kot suhe veje na drevesu. Ko j< voril o volitvah in predlaganih W datih, je poudaril, da letnica rojstvi kandidat mlad ali star) ne more glavno merilo; bolj kot to so poittl ne izkušnje, sposobnosti, razgledali C. ZaplotU 01 Programskovolilna konferenca kranjskih komunistov Kriza zaupanja, politična mlačnost Kranj, 27. februarja — Na četrtkovi programskovolilni konferenci občinske organizacije Zveze komunistov Kranj so ocenili delo v preteklem letu, sprejeli programske usmeritve in izvolili nove člane občinskega komiteja. Razpravljalci so bili kritični, govorili so o upadanju ugleda zveze komunistov, o krizi zaupanja, o politični mlačnosti v Kranju. Franc Rakovec, dosedanji predsednik občinskega komiteja ZKS Kranj, je v uvodnem govoru dejal, da v osnovnih organizacijah pogosto ugotavljajo, da ugled komunistov pada, kar je označil kot krizo zaupanja in kot krizo načina delovanja komunistov. Lani je bil dobršen del aktivnosti posvečen gospodarskim razmeram, rezultati kažejo, da se je kranjsko gospodarstvo uspelo prilagoditi težkim razmeram. Več pa je bilo prekinitev dela, ta smer se letos še krepi. Povsod so bili osnovni problem nizki osebni dohodki, delavci zahtevajo, da v zvezi komunistov ne smemo več zagovarjati politike nizkih osebnih dohodkov, je dejal Franc Rakovec. Komite bo v prihodnjem mesecu temeljito ocenil razmere v delovnih okoljih, kjer je prišlo do prekinitev dela. V Kranju so lani uspeli zmanjšati zaostajanje družbenih dejavnosti. Kot problematično pa je Franc Rakovec označil še premajhno povezanost z mladinsko organizacijo ter idejnopolitično usposabljanje, ki ga predvsem v vodstvenih strukturah vse bolj odklanjajo. Prazen klas drži glavo visoko, je retorično označil takšno zavračanje idejnopoliti-čnega usposabljanja. Rudi Bizovičar je povedal, da je pro-gramskovolilne seje pravočasno imelo le 73 odstotkov osnovnih organizacij v krajevnih skupnostih, 75 odstotkov v gospodarstvu in 65 odstotkov v družbenih dejavnostih. Mnogokje so se torej slabo pripravili na občinsko konferenco. Iz zapisnikov opravljenih sej pa je razvidno, da so komunisti več kot doslej govorili o problemih svojega okolja, ugotavljali, da mladi ne žele v zvezo komunistov, nadalje da se občinska organizacija bolj ukvarja z osnovnimi organizacijami v združenem delu kot v krajevnih skupnostih, da bi v nekaterih osnovnih organizacijah lahko bolje delali, če bi bili povezani v večje in da so bili v pripravah na volitve dejavni pri evidentiranju, pri nadaljnih postopkih pa ne več tako. V kranjski občini je imela zveza komunistov lani v 229 osnovnih organizacijah 4390 članov, kar je 105 komunistov manj kot leta 1984. Na novo so sprejeli 29 članov, med njimi 15 mladih. Izstopilo pa je 49 članov, med njimi kar 32 delavcev. Črtali so 17 članov, med njimi devet delavcev. Izključenih je bilo 20 članov, med njimi 17 delavcev. Podatki torej kažejo, da članstvo upada in da vrste zveze komunistov zapuščajo predvsem delavci. Štefan Zrinjski iz Save je dejal, da vzroke premajhnega vpliva komunistov ocenjujejo različno, v Savi pa osnovne organizacije ugotavljajo, da je občinska organizacija delovala premalo akcijsko. Kot celota ni zadovoljivo obvladovala razmer, v večjih organizacijah združenega dela niso znali in uspeli reševati težkih razmer, predvsem prekinitev dela, ki pa so jih imeli tudi v takšnih delovnih okoljih, kjer materialne razmere niso najslabše. Bistvo problemov je v gospodarstvu in v odpravljanju vsega, kar ne daje rezultatov, je dejal Štefan Zrinjski, vendar je bilo pri kandidiranju ljudi za najodgovornejše funkcije to načelo razvrednoteno. Pereče je upadanje članstva v zvezi komunistov, je še dejal, na kar so že opozarjali, vendar se vse konča le pri tem. Problematično je tudi akcijsko povezovanje, saj ne daje prave uči* vitosti, stalne akcijske konferenc* le metoda dela, nimajo pa pristojnO' Milica Ozbičeva, ki se ]e kot čla*1 CK ZKS udeležila seje, je dejala, d' Kranj zašel v politično mlačnost, I zanjo odraža tudi ta konferenca. I vili smo se pri ugotovitvi, da med 1] mi izgubljamo zaupanje, je dejala ni tako redka ugotovitev v zadnjefl1 su, vendar zgolj takšna ugotovite* dovolj. Ni diferenciacije med korfl' sti, ni odgovora, kako so v prekini* dela reagirali komunisti. Ni ocene, ko samoupravljanje uresničuje^ praksi, kako se komunisti opredelj' jo do teh vprašanj. Niste spregovof težnjah po ukinjanju tozdov. O vprašanjih bi se komunisti v Kr« morali pogovoriti. Gost konference je bil tudi Vi Hafner, predsednik slovenske skuj ne, ki je bil kratek in je svoje misli nil v poziv: več samozavesti, optimi1 in dela. Na konferenci so v občinski ko' izvolili 26 novih članov, vseh skup* 50, torej je polovica novih. Med člane jih kar 18 prihaja iz združef dela, štirje iz krajevnih skupnost dva iz občinskih upravnih organov vi občinski komite je nato na prvi za svojega predsednika izvolil Sai>' Ravnikarja, sekretar predsedstva bo še naprej Branko Mervič ' V središču pozornosti program usmeritev bodočega dela kranjskih munistov so razmere v gospoda in družbenih dejavnostih, razvij političnega sistema socialističnega j. moupravljanja ter kadrovska rast,J( cijsko povezovanje in idejnopolitn usposabljanje komunistov. h __M. Volji, i/ I rti Programskovolilna konferenca škofjeloških komunistov Pošteni odnosi na prepihu Škofja Loka, 28. februarja — Ob dobro izpeljanih nalogah se ne kaže izgubljati v besednih hvalah. Tako bi lahko rekli tudi za razpravo na sinočnji programskovolilni konferenci škofjeloških komunistov, ki so predvsem zelo kritično ocenili dogajanja in svojo vlogo v njih v minulem letu. Eno najresnejših moralnih vprašanj tem področju čakajo izjemno zahtevne zveze komunistov v škofjeloški občini je osipanje članstva. Lani se je število znižalo za 42, le devetnajst pa je bilo novosprejetih. Torej gre po eni plati za vse večje število izstopov, po drugi pa za vse manjše zanimanje ljudi za vstop, saj fiovi člani ne zapolnijo vrzeli za tistimi, ki odhajajo. V obeh primerih pa je vzrok zmanjšan ugled zveze komunistov. V nekaterih okoljih ni dovolj močna oziroma sposobna, da bi premagala slabosti in napake svojih članov, ki ne uresničujejo sklepov in politike zveze komunistov. Sploh se je v razpravi kot rdeča nit vleklo vprašanje moralnih vrednot, ki jih tako komunisti kot nekomunisti s svojim ravnanjem vse bolj spodkopavajo. Gospodarska kriza je sprožila tudi krizo družbe, medsebojnih odnosov. Zato še posebej zvezo komunistov na naloge, ki pa jih bodo lahko uresničili le pošteni, akcijsko m&čni in enotni ter idejno usposobljeni komunisti. Poudarki iz nekaterih razprav Fedja Vraničar, sekretar občinskega komiteja: »V kolektivih, ki so na robu rdečin številk, bodo nujne temeljitejše vsebinske spremembe. V Alpetourovi delovni organizaciji Promet bodo morali komunisti in nekomunisti na odgovornih delih sprevideti, da niso kos nalogam. Težave bodo morali odločneje reševati tudi v Jelovič'nem tozdu Montažni objekti, kjer nimajo dolgoročne razvojne poti, v Alplesu, ki ga delavci zapuščajo zaradi nizkih osebnih dohodkov, v LTH — v tozdu Livarna in orodjarna, kjer je treba presekati neu- pravičena izsiljevanja za višje zaslužke in pri tem podpreti vodstvo. Reorganizirati bo treba Iskro Široko potrošnjo in dolgoročno rešiti Iskro Reteče z združitvijo z Iskro Železniki.« Dušan čater, Alpetour, tozd Tovorni promet: »Delavce je razburil sklep delavskega sveta o ukrepu družbenega varstva. Vprašujemo, ali mora naš tozd oprati sramoto treh štrajkov v Alpetou-ru in ali ne bi kazalo izvesti korenitej-ših kadrovskih sprememb na ravni delovne organizacije Promet. Pri tem komunisti pričakujemo tudi pomoč od zunaj.« Anica Greblo, družbena pravobra-nilka samoupravljanja: »Marsikje bi z združevanjem tozdov radi prekrili lastne slabosti v poslovanju. Vse preveč je tudi izsiljevanj osebnih dohodkov, za katera ni osnove v boljšem delu in bi jih morali obravnavati kot kršitve delovnih obveznosti.« Vili Lovšin, SGP Tehnik: »Povprečni osebni dohodek v škofjeloški občini je bil lani 50,710 dinarjev. Mesečna košarica nujnih življenjskih potrebščin je stala 37.000 dinarjev. Za štiričlansko družino, kjer sta dva zaposlena, torej zmanjka debel star milijon, to pa je prešibak razlog za izsiljevanje osebnih dohodkov.« Ida Filipič-Pečelin, predsednica občinskega izvršnega sveta: »Lani je združeno delo naredilo za 0,1 odstotka manj kot predlani. Pokrivanje uvoza z izvozom je doseglo razmerje 1 proti 1,59. Najuspešnejša so bila srednje ve- lika, kadrovsko močna in dobro organizirana podjetja (Kladivar, Etiketa, Ter-mopol, Marmor, Šešir, Odeja, Kroj, Tehtnica), uspešni sta bili tudi Alpina in Gorenjska predilnica, medtem ko so imeli največ težav v kriznih panogah in v velikih gospodarskih sistemih (Alples, Iskra, Alpetour delno LTH). S kadri za najodgovornejša {Jela smo zlasti v gospodarstvu pogosto nesrečne roke, tudi zato, ker ob reelekcijah ne najdemo ali ne znamo najti pravih. Veliko mladih, izobraženih, sposobnih ljudi se skriva na ne preveč zahtevnih vodstvenih mestih, med njimi, žal, tudi precej komunistov.« Boris Bavdek, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko: »Procesi diferenciacije v zvezi komunistov niso segli dovolj globoko. Redko je bil iz partije izključen tisti, ki je ravnal v nasprotju s politiko zveze. Podobno od-pustljivo smo ravnali tudi v vseh devetnajstih primerih prekinitev dela, kolikor jih je bilo lani na Gorenjskem. Kadrovskih sprememb ni bilo oziroma so zadele zelo nizko. Povsod so dvignili plače in s tem odpravili povode za prekinitev, ne pa tudi rešili vzrokov. Če ne bomo imeli moči in volje za korenite kadrovske spremembe, kjer so potrebne, se bomo s takimi konfliktnimi situacijami še srečevali. Prekinitev mora postati osnova za temeljito obravnavo in spremembo, tudi za ukrep družbenega varstva, če je potreben.« H. Jelovčan Miro Dutf 1 novi predse« občinskega miteja ' I Skofja # Že nekaj uspešno 11 tozd Mesoin1 ki Skofja V \ Poleg svofal rednega T opravlja še katere druge pomembne funkcij* j čelu loških komunistov je zam<\ dosedanjega predsednika Toneta kovca. Franc Bel* je postal s& tar predse^, občinskega ,* miteja 1 Skofja Lok* mesto f* Vraničarja- J slej je opra11 vrsto odgon nih dem nalog, drt*. nopolitlčnih in samoupravnih tur ter se izkazal s prizadevnim d&< Sedaj je še na mestu vodja kadrog, splošnega sektorja v Alplesu vŽei€f kih. ^ 5REK, 4. MARCA 1986 GOSPODARSTVO .3. STRAN @@g^SS^ISIGLAS ^dovljica, marca — V radovljiški občini bod) do konca srednjeročnega ob-■ dobja zgradili prifdi/.no toliko družbenih stanovanj (462), kolikor je (bo) tudi ti Prosilcev, toda to še ne pomeni, da po letu 1990 ne bo stanovanjskih problemov. Število prebivalcev se bo namreč v petih letih povečalo za tisoč, s tem P* tudi število zahtev za nova stanovanja. Stanovanjska gradnja v radovljiški občini Na parcele čaka 280 ljudi Najprej v Vrbnjah in Begunjah Od 640 članov radovljiške stano-Vanjske zadruge Dom čaka na par-Celo 280 zadružnikov; med njimi je Polovica takih, ki bi začeli graditi £fkoj, ko Di dobili zemljišče. Jože *^apus, direktor Alpdoma, zatrjuje, ?a je prostorskih možnosti dovolj ln da je le vprašanje časa in predvsem denarja, kdaj bodo zemljišča komunalno uredili in jih ponudili 2družnikom. Po predlogu družbenega plana radovljiške občine naj oi do konca leta 1990 zgradili v občini 528 enodružinskih stanovanjskih hiš: 30 v Bohinjski Bistrici (ob Stržnici) oziroma v Bitnjah, 19 v Cešnjici, Stari Fužini, Studorju in Srednji vasi, 58 v Ribnem, 52 v Kontnem, 35 v Zasipu, 35 v Lescah, 30 v Radovljici med železniško progo Ljubljana—Jesenice in Triglavsko IJuco, 56 v Begunjah, 48 v Vrbnjah, ^ v Zalošah pri Podnartu in 20 v Brezovici pri Kropi ter razen teh še ~9 hiš v naseljih (zgostitev) ali v ^Jihovi neposredni bližini (razširi-^y). Zadružna gradnja se bo naj-L začela v Vrbnjah (40 hiš) in v ^5unjah (21 hiš). Zemljišče v Vrb-nJah je že odkupljeno, načrti za komunalne naprave so izdelani, naslednji korak pa je zaradi pomanjkanja denarja negotov in odvisen predvsem od komunale, sklada stavbnih zemljišč, občine in stanovanjske zadruge. Največje gradbišče v Lescah Pri usklajevanju intervencijskega zakona o varovanju kmetijskih zemljišč s prostorskim delom družbenega načrta pred dvema letoma je v radovljiški občini in tudi marsikje drugod na Gorenjskem in v Sloveniji prišlo do zastoja pri gradnji družbenih stanovanj, zato v občini lani niso vselili niti enega novega bloka. Letos januarja so predali ključe za 32 stanovanj v Bohinjski Bistrici po sorazmerno nizki, s pogodbo dogovorjeni ceni — 78 tisoč dinarjev za kvadratni meter. Še ta mesec bodo dokončali bloka s skupno 30 stanovanji na Bledu za potrebe gostinskih delavcev iz Integrala, Parka in Golfa po ceni 97 tisočakov za kvadratni meter. Na Rečici pri Bledu bodo do konca julija zgradili blok s 14 stanovanji za delavce blejskega gozdnega gospodarstva. Največje gradbišče je v Lescah, kjer SCT Ljubljana in radovljiški Gorenje gradita tri bloke s skupno 106 stanovanji. Delegati Verige so na zadnjem zasedanju zbora združenega dela radovljiške občinske skupščine zahtevali odgovor na vprašanje, ali bodo vsa novozgrajena stanovanja v Lescah pokupile delovne organizacije in katere; obenem pa jih je tudi zanimalo, kdo bo dobil stanovanja v primeru, če podjetja ne bodo pobrala vseh stanovanj. Direktor Alpdoma Jože Kapus je zagotovil, da bodo imele prednost delovne organizacije iz Lesc in Leščani. Za zdaj še ni jasno, kdo vse bodo »lastniki« novih stanovanj, nekaj podatkov pa je vendarle znanih: Veriga bo dobila 15 stanovanj, Elan 11, Murka tri, LIP štiri, železniško gospodarstvo tri, Almira dva, Žito, Gorenje, Ljubljanska banka, Živila, Špecerija, Merkur, Vezenine, JLA ... 25 je solidarnostnih stanovanj; znano pa je tudi to, da kvadratni meter ne bo dražji od 180 tisoč dinarjev. »Med ljudmi se širijo govorice, da bo v ceno stanovanj vračunana tudi gradnja križišča v Lescah. Izdatki za komunalno opremljanje zemljišča bodo povsem normalna postavka v ceni za kvadratni meter. Stanovanjska skupnost bo prispevala denar le za krak ceste od križišča do stanovanjskih blokov, to pa je bilo predvideno že v zazidalnem načrtu,« je pojasnil Jože Kapus. Marca bodo v Radovljici začeli graditi prvo javno zaklonišče in nove stanovanjske stavbe v Prešernovi ulici z 19 stanovanji, v katere bodo zaradi obnove ulice preselili 13 družin. Pripravljajo se na gradnjo 20 stanovanj v Podnartu, jeseni se bodo lotili še gradnje 28 stanovanj v Poddobravi v Begunjah (za delavce Elana, psihiatrične bolnice, Sukna iz Zapuž in za solidarnostne namene) in če bo denar še 16 stanovanj v Kropi (za delavce Plamena in lipniške Iskre). Za 4,3 milijona dinarjev neplačanih stanarin Delegati blejskega LIP so na zadnjem zasedanju zbora združenega dela radovljiške občinske skupščine vznemirili javnost s podatkom, da je v radovljiški občini delež neplačanih stanarin največji na Gorenjskem in da se je lani povečal z 10 na 15 odstotkov. V Alpdomu so nam povedali, da so to za lase privlečene številke. Ob koncu predlanskega leta je bilo v občini 4,95 odstotka neplačanih stanarin, ob koncu minulega leta pa nekaj več — 6,25 odstotka ali v denarju nekaj več kot 4,3 milijona dinarjev, predvsem zaradi okvare na računalniku in enomesečne zamude pri pošiljanju položnic. Trije občani dolgujejo več kot 60 tisočakov (največ 95 tisoč), deveterica od 40 do 60 tisoč dinarjev, 18 od 20 do 40 tisočakov in 46 občanov od 10 do 20 tisoč dinarjev. Med dolžniki so Romi, ljudje z zelo skromnimi plačami, nezaposleni ali kako drugače problematični občani. C. Zaplotnik l^anc Ankerst iz Lesc izdeluje natezalce za žične vrvi Od ročnega strojčka do avtomatov fj«sce — Ko je po 25 letih dela v Verigi začel na svoje, je imel do-jjl* samo star vrtalni stroj, a veliko veliko izkušenj. V Verigi je !* rezkalec, urejevalec, normirec, planer, tehnolog, zadnjih de-jet Jet komercialist. Ob delu je naredil še strojno delovodsko šo-^* Ce hočeš uspešno delati kot obrtnik, moraš znati vse, pravi *ri*nc Ankerst. ] Ko je v Verigi prodajal kovaške iz-luH-e' mec* drug*171 tuch natezalce, so 'ciK P0gosto spraševali po natezal-p Manjših dimenzij. A je moral od-^ v£rjati, da jih ne delajo in da jih pi P°do delali, ker se jim jih ne iz-j0»°a- Kot sposobnemu in razmišljanj. ^,rnu delavcu to povpraševanje po Če w dimenz'jab ni dalo miru. Kaj je?°i s temi izdelki poskusil na svo- k, Odločil se je; začetek je bil težak. Uv■ ^e s^r°Je- Doma jih ni bilo, iz s °Za so bili predragi. Zato je bila ^rva njegova proizvodnja vsa ro-drf' Vrta* m vrezoval je strojno. Nič j? ugega mu ni preostalo, kot da se je s,r°jev lotil sam. Prvi stroj, ki ga je onstruiral in naredil doma, je bil j^°mat za vrezovanje navojev do 10 v sledil mu je avtomat za povrta-pfnJe reducirnega dela cevi in pri-v^vljanje izvrtine za urezovanje na-tj^V- Tretje leto obrti je izdelal že 0d T s^roJ' s katerim urezuje navoje 1^ 10 do 20 mm. Samo motor, reduk-Sh ln vreteno je kupil pri prvem, se Pominja, vse ostalo je prilagodil 0* Danes vsi trije delujejo popol- c[Sja bobnih priprav stoji v delavni- je priprava za navijanje oziroma montažo natezalcev. Ročno je to delo zamudno in težavno, stroj pa delo opravi v sekundi. Kam gredo njegovi natezalci? Pravi, da še sam ne more verjeti, da jih toliko rabijo: pri montažnih konstrukcijah v gradbeništvu, za napeljavo elektrovodov, v ladjedelništvu, pri ribiških ladjah, vinogradniki in hmeljarji jih rabijo za oporo kolov, IMV za regulacijo zavor pri počitniških prikolicah itd. Sam pa je skon-truiral posebno hitromontažno žično sponko za spajanje žične vrvi in posebno za potrebe električnih pastirjev. Prvo leto si je prislužil trikrat nižjo plačo, kot jo je imel v Verigi. Potem je bilo vsako leto boljše. Danes delajo v obrti trije, tudi žena in sin. Še vedno razmišlja o poenostavitvi proizvodnje, da bo čim manj ročnega dela. Ni mu žal, da se je odločil za obrt, čeprav dokaj pozno. Vse drugače si lahko ustvarjalen, če delaš na svoje, čeprav se srečuješ tudi z velikimi problemi. Njegov največji je gradnja nove delavnice v Vrbnjah. Tu je utesnjen in le z dobro organizacijo dela in pravo razporeditvijo strojev še zmore delo v domači garaži. Franc Ankerst je predsednik združenja radovljiških obrtnikov. Kot vse ostale obrtnike tudi njega med drugim moti to, da za plačevanje računov obrtnikom ne.veljajo isti roki kot za družbeni sektor. V 15 dneh moraš plačati račun delovni organizaciji, obrtniku pa plačujejo kakor hočejo. V 30, 60 ali še več dneh, izgubljaš zaradi hude inflacije. Naj bo rok za plačilo računov zakonsko določen za vse. Tudi obrtnik, pa če je še manjši, je delček velike gospodarske verige v naši družbi. Majhen, a potreben. D. Dolenc Gorenjski banki nekaj denarja ostalo za sklade Gorenjci vse bolj varčni Kranj, 28. februarja — Z rezultati smo lahko zadovoljni, je na petkovem zboru članic Ljubljanske banke-Temeljne banke Gorenjske Janez Bedina, predsednik poslovodnega odbora, ocenil poslovanje v lanskem letu. Kot svetle točke je označil bistveno zmanjšanje deviznega neravnovesja (ne le zaradi nove devizne zakonodaje), povečanje bančne bilančne vsote, opazen porast sredstev prebivalstva, doslednost pri kreditiranju naložb in njihovo povečanje ter dejstvo, da so po nekaj sušnih letih v gorenjski banki lani ustvarili skupni prihodek, ki so ga na zboru razdelili v bančne sklade. Devizno neravnovesje je bilo doslej največji problem gorenjske banke, saj je konec leta 1984 znašalo 49 milijonov dinarjev, banka pa se je morala kratkoročno zadolževati do 9,5 milijona dolarjev. Konec lanskega leta jim ga je uspelo zmanjšati na 13 milijonov dolarjev, vendar ne zgolj zaradi nove devizne zakonodaja,, temveč tudi zaradi bančne poslovne politike, saj so v Ljubljanski bariki enakomerneje porazdelili breme negativnih tečajnih razlik. Zdaj ga prinaša le še 13 milijonov dolarjev sredstev prebivalstva, ki niso deponirana v Narodni banki, tam pa jih bo gorenjska banka od tega skušala deponirati še 6 milijonov dolarjev. Tudi pri dinarskem poslovanju so lani uspeli zagotoviti solidnejši temelj bodočega poslovanja. Bilančno vsoto so nominalno povečali za 68 odstotkov, načrtovali so namreč le 27-odstotni porast. Še vedno pa je bil realno 7 odstotkov manjši, za razliko od zadnjih let pa so se lani povečala kakovostna bančna sredstva, torej sredstva njenih članic in prebivalstva. Porast sredstev njenih članic je bil 12-krat večji od načrtovanega, realno pa so bila še vedno 4 odstotke manjša. Realno in sicer za 16 odstotkov pa so porasla sredstva prebivalstva in njihov delež v bilančni vsoti se je z 28 zvišal na 35 odstotkov. Gorenjci torej vse bolj varčujejo, dinarje v banki vežejo predvsem na tri mesece, saj je med 4,5 milijarde dinarjev kar 1,6 milijarde dinarjev takšnih. V gorenjski banki se lahko pohvalijo z deležem sredstev, ki so jih namenili za gospodarske naložbe, saj je imela lani v celotni Ljubljanski banki tolikšnega le še Gospodarska banka v Ljubljani. V naložbe njenih članic je bilo lani usmerjenih 1,2-krat več sredstev kot leto prej, rast naložbenih sredstev je bila 75-odstotna. Izkoriščenih je bilo za 5,4 milijarde dinarjev naložbenih kreditov, od tega 3,5 milijarde dinarjev iz lastnih sredstev. Delež naložbenih kreditov se je povečal tudi na račun deviznih kreditov za uvoz opreme, ki jih podpira IFC, lani so za izvozno usmerjene naložbe odobrili 11 takšnih kreditov v vrednosti 2,5 milijarde dinarjev. Za kreditiranje proizvodnje je banka lani namenila 47 odstotkov več sredstev kot leto prej, in sicer za kreditiranje izvoza 5 milijard dinarjev, za pripravo izvoza 0,4 milijarde dinarjev in za kreditiranje zalog oljnic in surovega olja 1,3 milijarde dinarjev. Kar 98 odstotkov teh kreditov je bilo namenjenih tem prednostnim nalogam. Konvertibilnemu izvozu bo morala biti tudi letos namenjena pomembna bančna pozornost, saj ugotavljajo, da je v prvih dveh mesecih krepko upadel. Gorenjski banki je po nekaj sušnih letih lani uspelo ustvariti skupni prihodek, ki je znašal 1358 milijonov dinarjev. Na zboru njenih članic so se odločili, da bodo 745,9 milijona dinarjev dali v bančni sklad solidarne odgovornosti, 603,9 milijona dinarjev pa v rezervni sklad. Skupni dohodek Ljubljanske banke, ki odpade na Gorenjsko, pa je znašal 154 milijonov dinarjev, tudi tega so razporedili v omenjena sklada. Večja bo torej poslej trdnost in zanesljivost gorenjske banke. M. Volčjak Podatek, na katerega so v tržiški tovarni obutve ponosni Pekovi čevlji lani v tujini za petino dražji Tržič, februarja — Leto 1985 je bilo za tržiško tovarno obutve eno najuspešnejših v minulem petletnem obdobju. Lani so izdelali nekaj manj kot 4,5 milijona parov obutve (šest odstotkov več kot predlani): blizu dva milijona parov so prodali v zahodne države, 750 tisoč v vzhodne in ostalo doma. Na tujem tržišču, kjer veljata le kakovost in poslovnost, so lani podražili svoje čevlje v povprečju za 22 odstotkov. Pa vendarle: v Peku s kakovostjo dela (in izdelkov) še zdaleč niso zadovoljni, saj se dobro zavedajo, da vsak polizdelek in izdelek, ki se znajde na odpadu, in vsako vrtenje strojev v prazno predstavlja le izdatek — breme za dohodek. Podkrepimo to s številkami: domači kupci so lani zaradi pokanja in odstopanja podplatov ter pokanja usnja predvsem pri ženski obutvi reklamirali 32.375 parov obutve ali polovico več kot predlani. Tuji kupci so jim vr"nili 95.471 parov ali skoraj tri petine več kot leto prej — 94.409 parov iz zahodnih držav (63 odstotkov več kot predlani) in iz vzhodnih 1062 parov (51 odstotkov manj). Za to ne gre kriviti le delavcev in delavk za stroji: skrb za kakovost se namreč v Peku začne že pri oblikovanju čevlja, izbiri tehnologije in materialov, pri kontroli surovin in izdelkov . . . V Peku sami ocenjujejo, da so lani poslovali s prevelikimi zalogami, kar jim je tudi »požrlo« precej dohodka. Zaloge surovin so povečali zlasti ob Gospodarjenje v tržiški občini Rezultati slabši Tržič, 28. februarja — Tržiške delovne organizacije so sklenile minulo leto dokaj uspešno, pa vendarle s slabšimi gospodarskimi rezultati kot pred leti. Mercatorjev tozd v Tržiču je prigo-spodaril blizu 14 milijonov dinarjev izgube, ki pa jo je že pokril s pomočjo drugih temeljnih organizacij in z lastnimi rezervami. Na robu še donosnega gospodarjenja se je znašel Zlit, predvsem zaradi prevelikega naložbenega zalogaja (izgradnja nove tovarne) v minulih letih, pomanjkanja delavcev in dohodkovno vse manj zanimivega izvoza na zahod. Podpovprečne gospodarske rezultate so dosegli še Rog-cevar-na, SAP, Komunalno podjetje Tržič, BFr ter Oblačila-novost. koncu leta, ker so se bali zapetljajev pri uvozu, povezanih z uveljavitvijo nove devizne zakonodaje. Strah je bil opravičen, saj se je izkazalo, da bi proizvodnja verjetno letos celo kakšen dan stala, če se lani ne bi izdatneje založili. V trgovinah, 144 jih imajo po vsej Jugoslaviji, so se zaloge celo zmanjšale: ob koncu minulega leta so bile za dobro petino manjše kot leto prej. Bojazen, da dragi čevlji ne bodo šli v prodajo, je bila odveč, saj se je pokazalo, da so kupci pripravljeni seči za kakovostne čevlje tudi nekoliko globlje v žep. Pokritje konvertibilnega izvoza in uvoza se je lani nekoliko poslabšalo in temu primeren (za 18 odstotkov manjši) je bil tudi devizni presežek — 3,4 milijona dolarjev; skupna vrednost izvoza na vzhod in zahod pa je znašala 33,5 milijona dolarjev. Nesporno je, da izvoz na vzhod daje več zaslužka: v Peku so izračunali, da bi se v skladih za rezerve in za izboljšanje ter za razširitev materialne osnove dela nabralo za 6,5 odstotka več denarja, če bi le en odstotek izvoza z zahoda preusmerili na vzhod. Čeprav sedanja devizna zakonodaja — kot ugotavljajo v Peku — ne spodbuja izvoznikov, v tej tržiški delovni organizaciji za zdaj še ne razmišljajo o zmanjšanju izvoza, ker pač dobro vedo, da so za uveljavitev na zahodnem tržišču potrebna večletna in večdesetletna vlaganja. Nasprotno: v Peku se celo pripravljajo na gradnjo nove tovarne na Loki, s katero bi povečali proizvodnjo še za 30 odstotkov. C. Zaplotnik GLAS 4. STRAN ZANIMIVOSTI, DOGOVORIMO SE TRŽIČ TOREK, 4. MARCA 1986 Razprave o Kritični analizi delovanja političnega sistema Sporazumi so proračunska prisila Jesenice, 27. februarja — Jeseniški železarji so analizirali nekatera poglavja iz Kritične analize — Delavci v »prvem kolenu« odločajo občutno premalo — Iz normativnega prava bežimo v samoupravno, kjer se nič ne zgodi Ko so jeseniški železarji govorili o Kritični analizi delovanja političnega sistema, predvsem pa o samoupravnem odločanju, planiranju in organiziranosti združenega dela, so iskali vzroke za probleme, ki jih vedno bolj obsojajo. Po mnenju Borisa Pesjaka so vzroki za težave premajhno spoštovanje načela ustave o samoupravnem odločanju, razdrobljenost tržišča in prevelik skok standarda minula leta, zanj ni bilo nikakršne osnove v materialni produkciji. Združevanje dela in sredstev ni zaživelo, bančno in kreditno poslovanje ni naredilo večjih premikov. Delavci v »prvem kolenu« (v tozdu) odločajo le o enem delu dohodka, na drugi del nimajo vpliva. Železarji zavračajo »kvazi« sporazume, ki so korak nazaj. Financiranje elektrogospodarstva, cest in druge infrastrukture je tako daleč cd samoupravljanja, kot že dolgo ne, ti sporazumi so le prisila. Proračunski so, ne vsebujejo ekonomskih kriterijev in ne slone na ekonomskih zakonitostih. Razvoj družbenih dejavnosti je preobširen, morali bi ga racionalizirati. Pri združevanju sredstev v Jugoslaviji vladajo nezdravi odnosi, saj ni soodločanja. Pri tako visoki inflaciji se vsak boji vlagati. V črni metalurgiji so izjeme, saj so se odločili ta soodločanje in za obveznosti: če proizvajalci ne izpolnjujejo pogodb vsaj 75-odstotno, sporazumi ne veljajo več. Delavski svet in odločanje Živo zanimanje le za delitev osebnega dohodka Jesenice, marca — V Železarni so živahne razprave predvsem tedaj, ko gre za delitev dohodka. Večkrat bi morali tvorno sodelovati pri drugih vprašanjih, na katera lahko vplivajo. V jeseniški Železarni imajo 240 samoupravnih delovnih skupin, ki so pomemben člen samoupravnega odločanja. Analize pa kažejo, da so te skupine premajhne. Po samoupravnem organizacijskem sistemu prihajajo iz njih predlogi in pobude za centralni delavski svet, ki se ukvarja s številnimi problemi. Vodi ga Edo Kavčič, ki o izkušnjah pri delu delavskega sveta 6000-članskega delovnega kolektiva Železarne o resnični vlogi in avtoriteti pravi takole: »Mislim, da je za uspešno delo delavskega sveta pomembno predvsem to, da se na posamezne teme dobro pripravimo in delegatom posredujemo tudi spremljajoče predloge. Pri nas izredno dobro delajo razni odbori in komisije pri delavskem svetu, zato so tudi seje delavskih svetov uspešne. Prizadevamo si tudi, da ne gremo mimo pomembnih vprašanj, ki jih postavljajo delavci, in da ne omalovažujemo njihovih pripomb. Zato je večkrat treba dati tudi neposredno spodbudo. Ve pa se — in tudi drugod tako ugotavljajo — da imajo delavci v neposredni proizvodnji še vedno premalo vpliva na razne sporazume, na infrastrukturo, denimo. Kljub vsemu pa je — samokritično — treba reči, da delavski svet kljub vsemu še nima odločujoče vloge zaradi premajhne aktivnosti delegatov. Tudi zato, kar sem povedal prej: kako vplivati na sporazum, ki ga moraš podpisati? Zato bi morali prav o tem resneje spregovoriti. Delavcih v delovnih okoljih bi se morali na seje resneje pripraviti in na seji centralnega delavskega sveta večkrat vzdigniti roko. O vsem, o čemer v Železarni lahko sami odločamo, bi morali bolj razpravljati. A kot da so postali preveč pasivni. Precej pa je razprav o delitvi osebnega do- hodka, razpravljamo prav zdaj, ko se pripravlja referendum in sporazum o delitvi dohodka. Vzdušje ni navdušujoče, čeprav smo napravili vse, kar se je napraviti dalo. Jasno je, kaj si želimo: stimulativnejše nagrajevanje. Delavci bodo dobili prikaz novega vrednotenja, ki ga bodo lahko primerjali s starim točkovanjem in se nato na referendumu opredeljevali. Sistem je tudi enostavnejši. Prav delavski svet ima v tem svojo odgovornost, kot jo je moral imeti, ko se je odločal o stimulativnejšemu nagrajevanju jeklarjev. Zaslužki so do 25 odstotkov več kot znaša povprečje Železarne. Delavski svet ima lahko avtoritativno vlogo, še večjo bi imel, ko bi iz vse razvejene samoupravne delegatske mreže prišlo več iniciativnosti in prodornosti. Imamo 1410 delegacij in delegatov; vsi za nekaj skrbe. Na volitvah bomo volili 800 delegatov. Sistem je dober; še učinkovitejši bi bil, če bi vsi delegati zares Ivorno sodelovali in bi se zavzemali za pobude, ki se jim zdijo dobre in napredne.« D. Sedej Poslovanje bank sloni na kreditnih odnosih, ni zaželene preobrazbe, ni povezovanje bank in večjih podjetij. Razdrobljenost bank ni v smislu dobrega gospodarstva. Tudi na področju planiranja so vrzeli, čeprav Je novi zakon planiranje poenostavil. Železarji pa ne vedo, kako naj bi sprejemali skupne temelje: ali z osebnim podpisovanjem ali kako drugače. Sprašujejo se, če je referendum res tisti pravi način in ali ne bi veljalo postopek poenostaviti. Menijo tudi, da bi morale imeti delovne skupnosti svoj plan, ker je zvezni zakon delovne skupnosti izpustil. V Železarni je v teh skupnostih 1400 ljudi in najbrž bi res morale imeti vpliv na planiranje. Na razpravi o Kritični analizi so dejali, da je planiranje večkrat daleč od realnosti, saj nima materialne osnove. Težave pa so tudi zato, ker se vedno, ko se pripravljajo srednjeročni plani, pripravlja tudi nov zakon. Postavlja se tudi umestno vprašanje, kdo naj bi bil odgovoren za plan: medtem ko materialne kršitve znamo opredeliti, nihče ne ve, kakšne so kazenske odločbe za kršenje samoupravnih sklepov. Večkrat se tudi, žal, dogaja, da se iz normativnega prava izmikamo v samoupravno — kjer pa se nič ne zgodi. Jeseniški železarji niso dobro organizirani, zato se pripravlja reorganizacija, boljša in gospodarnejša. Kupcu je malo mar za našo organiziranost. Zanimajo ga le cena, kvaliteta in rok. D. Sedej Občinska skupščina Tržič sklicuje 39. sejo DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA — v sredo, 5. marca, ob 17. uri v mali sejni sobi 30. sejo ZBORA ZDRUŽENEGA DELA — v četrtek, 6. marca, ob 17. uri v veliki sejni sobi 37. sejo ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI — v četrtek, 6. marca, ob 17. uri v mali sejni sobi skupščine občine Tržič. DNEVNI RED: 1. Ugotovitev navzočnosti delegatov 2. Potrditev zapisnika prejšnje seje 3. Predlog sprememb in dopolnitev poslovnika skupščine občine Tržič 4. Spremembe in dopolnitve družbenega dogovora o štipendijski politiki v Sloveniji 5. Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Tržič za leto 1985 6. Osnutek odloka o proračunu občine Tržič za leto 1986 7. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Tržič 8. Odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Tržič 9. Predlog odloka o pomožnih objektih, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje 10. Poročilo o delu izvršnega sveta, upravnih organov občine in strokovne službe občinske skupščine za leto 1985 11. Poročilo o reševanju problematike udeležencev NOV v letu 1985 12. Soglasje k statutu OŠ Kokr-škega odreda Križe 13. Soglasje k statutu sklada stavbnih zemljišč občine 14. Volitve in imenovanja — imenovanje komisije za pregled davčnega zaključnega računa in zaključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov — imenovanje delegatov v DS DO Komunalno podjetje Tržič 15. Odgovori na delegatska vprašanja terpredlogi in vprašanja delegatov DOGOVORIMO SE T Letos normalno proračunsko financiranje Te dni je v skupščinski obravnavi šele osnutek odloka o proračunu za leto 1986. Do konca marca, ko bo prihodnje zasedanje, mora izvršni svet pripraviti predlog odloka, ki bo določil normalno proračunsko financiranje. Pereči problemi uporabnikov proračunskih sredstev, ki izstopajo že nekaj let, se bodo očitno še nadaljevali. Mnogi, ki jih financirajo proračunska sredstva občine Tržič, so za leto 1986 skupščini naslovili bistveno večje potrebe po sredstvih kot jim omogoča globalna 50-od-stotna rast glede na porabo iz minulega leta. Zato je izvršni svet, predlagatelj odloka, predvidel le rast v okviru navedenega globala, saj bi njihova višja rast pomenila krnitev sredstev ostalim porabnikom. Do oblikovanja predloga se bo izvršni svet skušal dogovoriti s temi porabniki, češ, naj realneje načrtujejo svoje potrebe. Doslej taki dogovori niso bili uspešni, do rešitve so prišli le z linearnim pristopom v odloku o proračunu. V razporedu prihodkov proračuna občine Tržič za leto 1986 odstopajo zlasti materialni stroški (iz te postavke krijejo gmotne pogoje za delo vseh organov skupščine, ki poslujejo v stavbi SO), funkcionalni izdatki (vanje so zajeti stroški letošnjih volitev pa 20-letnica pobratenja s francoskim Ste Marie aux Mineš, sofinanciranje mednarodnih prireditev na Gorenjskem po dćgovoru v svetu gorenjskih občin), sredstva za financiranje SLO in DS, prizavalnine borcem in anuitete. Med izvirnimi prihodki proračuna v letu 1986 je v planu najvišji indeks davka iz osebnega dohodka delavcev. Prepad med potrebami porabnikov in proračunskimi možnostmi Skupščinski zbori bodo sprejemali odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Tržič za minulo leto, ki bilančno prikazuje plan lanskih prihodkov in njihovo dejansko realizacijo ter realizacijo iz leta prej. Z odlokom je predlagana tudi razporeditev izvirnih prihodkov proračuna nad dovoljeno porabo, in sicer 158.912.000 dinarjev, na posebno partijo proračuna za določene namene. Že lani so v Tržiču nekajkrat ra? členili problematiko glede splošnj porabe v občini, ki kaže vse več; razkorak med potrebami proračutf skih porabnikov in možnostmi oP činskega proračuna. Zato so v reso luciji za leto 1986 v poglavju o spW šni porabi proračunske porabnik) znova pozvali, naj svojo porabo pf lagodijo dejanskim možnostim prO računa. Lani opravili veliko dela Trije skupščinski zbori v Tržiču bodo jutri in pojutrišnjem obravnavali tudi poročila o delu izvršnega sveta, upravnih organov in strokovne službe občinske skupščine v lanskem letu. Zaradi izdelave planskih dokumentov je bilo lani še več dela kot običajno. Tudi občinska uprava je vedno in bolj obremenjena, zato se tudi v Tržiču občutneje kaže potreba po sodobnejši, računalniški obdelavi podatkov. Dejavnost izvršnega sveta tržiške občinske skupščine je bila lani osredotočena na izvajanje resolucije .o politiki izvajanja družbenega načrta Dbčine za srednjeročno obdobje 1981 do 1985 v letu 1985, pripravo dolgoročnega načrta občine do leta 1995 in v nekaterih elementih do leta 2000, na pripravo dogovora o temeljih plana občine za srednjeročno obdobje 1986 do 1990 in pripravo družbenega plana za to obdobje, na usklajevanje programov dela upravnih organov in nadziranje dela občinske uprave pa seveda tudi na sprotno reševanje težav v občini. Izvršni svet se je lani sestal na 29 sejah in na njih pretresal prek 300 različnih zadev, najpogosteje gospo-' Novosti v štipendiranju Od lanskega 1. marca je v obravnavi predlog sprememb samoupravnega sporazuma o štipendiranju. Občine obravnavajo predlog, ki ga sprejemajo v organizacijah združenega dela in drugod. Razprava in sprejemanje dokumenta je v združenem delu potekala hkrati s sprejemanjem zaključnih računov in planskih dokumentov do konca februarja. Novi sporazum bo obveljal, ko bo v občini večina sprejela spremenjen dokument, nato pa bo izjavo o pristopu zbrala občinska skupnost za zaposlovanje. Hkrati s spremembami samoupravnih sporazumov o štipendiranju se spreminja tudi družbeni dogovor o štipendijski politiki. O tem bo sklepala tudi tržiška občinska skupščina. Glavne novosti v štipendiranju zadevajo vključitev podiplomskega študija v sistem štipendirenja, regresiranje družbene prehrane študentom .in učencem kot prehodne oblike trošenja štipendijskih sredstev, popravljen cenzus za pridobitev štipendije, sprotno valorizacijo, različne kadrovske štipendije glede na kraj šolanja, bolj izpopolnjen sistem meril za solidarnostno prelivanje sredstev, vključevanje zasebnega sektorja v štipendijska sredstva, drugačna samoupravna organiziranost štipendiranja v republiki itd. darstvo, družbeno planiranje, finančne, gradbene in davčne zadeve, družbene dejavnosti, ljudsko obram--•bo, komunalne in stanovanjske zadeve. K sejam so vabili predstavnike združenega dela, katerih problematika je bila na dnevnem redu, s čimer se nadaljuje praksa javnosti dela izvršnega sveta. Ko so v občini pripravljali planske dokumente, je izvršni svet spodbudil sklic sestankov najodgovornejših delavcev v tr-žiškem združenem delu. Razgovor z njimi se je izkazal kot razumna metoda dela v fazah načrtovanja. To velja tudi za podobna srečanja predsednikov svetov krajevnih skupnosti. Strokovna služba občinske skupščine in izvršnega sveta opravlja strokovne, organizacijske in tehnične naloge v zvezi z delovanjem skupščine in večine njenih organov in izvršnega sveta. Kadrovska služba v njenem okviru pa usklajuje kadrovsko dejavnost v občini. Oddelek za občo upravo in proračun poleg snovanja, oblikovanja, predlaganja in sprejemanja aktov, ki interno urejajo odnose v upravnih organih, s strokovno pomočjo sodeluje tudi pri oblikovanju drugih aktov. Na tem oddelku so zdfužena tudi vsa finančno-računovodska dela za občinsko skupščino, tu so zajete tudi skupne službe za potrebe občinske uprave. S sprejetjem nove sistematizacije del in nalog je na tem oddelku predvidena tudi avtomatska obdelava podatkov za občinsko upravo in zunanje uporabnike na računalniku. Lani še niso finančno zmogli nakupa strojne in programske opreme. Komite za urejanje prostora in varstvo okolja je v minulem letu največ delal pri pripravi in sprejemanju prostorskega dela dolgoročnega načrta občine Tržič, ob tem pa tudi pri pripravi in usklajevanju skupnih planskih izhodišč vseh gorenjskih občin. Komite je imel veiiko,dela tudi s tekočo problematiko, z urejanjem prostora in varstvom okolja v občini, še zlasti pa (skupaj s pristojno komisijo izvršnega sveta) z odpravljanjem posledic naravnih nesreč na območju tržiške občine. Tudi vodnogospodarska dejavnost in področje prometa in zvez sta lani terjala veliko prizadevanja. Uprava za družbene prihodke j1 sledila sistemskim rešitvam, ki s< bile lani o davčni politiki sprejete Sloveniji: te naj bi krepile zlasti ek# nomsko in socialno funkcijo neptf srednih davkov in spodbujale razvo posameznih obrtnih dejavnosti. Tržiška uprava za družbene pri hodke je lani odmerila za 35.687.22^ dinarjev davkov, poleg teh pa še z' 216.033.394 dinarjev drugih obvezno sti zavezancev (prispevkov samou pravnim interesnim skupnostim članarine zbornicam, združenjem prometnih davkov, taks, obresti. Vse obremenitve zavezancev so lafl" znašale 251.720.618 dinarjev in so v primerjavi z letom prej višje za odstotkov. Obrti so lani priznali z* 2.500.353 dinarjev in kmetijstvu z* 749.890 dinarjev davčnih olajšav. Tudi v oddelku za notranje zadevf sodijo, da bi lahko svoje delo izbolf šali z uvedbo računalnika. TehniČfl' pregled orožja je oddelek lani močn" obremenil, nov odlok o javnem red*1 in miru jim je povečal delo pri prirC ditvah in drugih zadevah (denimd parkiranju, zvonjenju). Povečana j* bila aktivnost pri prijavno-odjavfl1 službi. Povečala se je izdaja potnic listov, vpisovanje enotne matičn'1 številke je povečalo delo pri osebni^ stanjih in matični službi. Obsežnejšo akcijo je terjalo uskla jevanje podatkov registracije motof nih vozil. Večje je bilo tudi števil novo registriranih osebnih avtornC bilov. Komite za družbeno planiranje i" gospodarstvo je opravljal strokovn* delo v družbenem planiranju in an*' lizi družbeno ekonomskih gibanj« spremljal je gibanja v skupni porab* (družbenih dejavnostih), statističn" spremljal in analiziral gospodarski gibanja, ocenjeval tržišče in splošn* gospodarske zadeve, pa kmetijstv** gozdarstvo, veterinarstvo, lov in ri' bolov. Oddelek za ljudsko obrambo je i? tenzivneje deloval zaradi reorganl zacije nekaterih enot JLA in teritofjj alne obrambe. Redno so dograjeval obrambne načrte, praktično pa Sjj njihovo uporabnost preizkusili v vajj Triglav 3. Akcijsko sposobnost koi^l tejev za SLO in DS v krajevnijj skupnostih so ugotavljali na vaj1 Kladno 85. Z usposabljanjem preb1 valstva bodo nadaljevali, upajo k >n rime, kakor tudi z uporabo sofa pesniških postopkov. Vendar rse ni jemati kot naključno domisli-t ' kot zabavo ali samo kot norčijo. 0 J° v'dimo v kontinuiteti avtorje-l^.Pesniške in socialne izkušnje, od po-kn■r?° ^^vJe polemike ob njegovem ^ Jjžnem prvencu Uran v urinu, gospoja T-> vse do letošnjega visokega druž-* £ega priznanja, kar v povezavi prav jj .0 predstavlja svojevrstno farso, kot s l2°gibno lastnost našega načina •^jemanja vsake inovacije. k .esihova igra tematizira obojno iz-s snjo: ustvarjalno in družbeno, pa ne *mo na prehodu iz pisave v gledališki Jja°ster. Njegova šala je življenjska, J^teja ob tankočutnem prepletanju jjf. ke med idealiteto — ne kakršno-Cfti ' ceravno dostikrat namišljeno ali 5*°, samo slutenjsko — in že samo po nekam grenkobno smešnem gna- iXi v svetu, ki pa je neusmiljeno trd in KULTURNI KOLEDAR Prešernovo gledališče gostuje da-!?.es,'v torek, 4. marca, ob 19.30 s Had-?'čevim Državnim lopovom na Bledu. y Petek, 7. marca, pa ima v Škofji Lopi dve predstavi, obe za Lesarsko šo-'° Skofja I^jka - 10. in 13. uri, tretjo &rfcdstavo istega dne pa je ob 18. uri. .KltANJ — V Galeriji Prešernove n'šo J(; odprta razstava Prešernovi ^rajenci 1980- 1970. V Mali galeriji Mestne hiše ra/.sta-v'ja akad. slikar Zli'to Gnezda. V galerijskih prostorih Mestne hi- nepremakljiv; njegove »gonilne sile« so v nevidnih »goničih« prav tako nevidnega »gospodarja« življenja sveta, ki svojim podanikom odvzema vse, a jim vse tudi prepušča, od prahu do pepela in kar je vmes. Osebe Jesihove igre so prizadevno veseli in dobrodušni ljudje, ki si tega občutka ne pustijo jemati; zdi se, da so nesvobodni le toliko, kolikor eden drugega ovirajo. Ovire pa so nebistvene, tudi njihove vloge so izmišljene, bolj v zabavo kot v premislek: duhovnost se poraja v smeri vesele uporabe sveta, v smeri čutnega uživaštva. Ves hec naganja »mladina«, ki se zvira ob koncu tedna na dedovini. Sam ded, ki je nabral največ svetovne izkušnje, v svoji brezskrbni odvečnosti zaman modruje, podaja pa jasno, čeprav nekam togotno podobo položaja: »Pomehkužena, nevedna, zabita mladež ... Brez volje po oblikovanju in spreminjanju sveta .. .« in podobno. Lahko bi dejali, da se je Gledališče cez cesto to pot lotilo izvedbeno dokaj zahtevnega komedijskega besedila. Eksperimentalnost skupine je razumeti v nekonvencionalnim izkoristku vseh možnosti in tudi nemožnosti, s katerimi skupina razpolaga. V ožjem strokovnem smislu gre za »igro v igri«, kar se občinstvu skraja kaže kot verjetnost (kot farsa), da bi to na koncu spoznali kot gotovost: kot streznitev akterjev, ki so bili še ravnokar »samo igralci«, nazadnje pa zapuščajo prizorišče že »normalizirani«, v vlogah, ki nam naenkrat niso več dostopne, pa tudi mi nehamo igrati vlogo »občinstva«. Izvajalci: »usklajevalec idej« Iztok Alidič; »mig« Dragica Klavora; »v ro-lah« Jože Basaj, Vanja Slapar, Andrej Grašič, Dunja Jekovec, Andreja Až-man, Rado Pretnar, Igor Pavlovič, Kondi Pižorn, Franci Kranjec, Herman Mubi, Neža Jagodic; »v stranskih rolcah« Jelena Savič, Nataša Perne, Damjan Perne, Klavdija Debelak, Bojan Regouc, Igor Zaletel; »odrska arhitektura« Blaž Basaj; »oblačenje pa šivanje« Hilda Zaletel; »Tonček« Zvone Tomac; »ki po koncu predstave pospravi sceno« Andrej Krajcer. Franci Zagoričnik Novine razstavlja v šoli na Trati pri Škofji Loki Zvest motivom v naravi Franc Novine je v svojem slikarstvu dosledno zvest motivom, ki jih najde v naravi. Že od nekdaj je slovel kot izreden opazovalec najtanjših sprememb v krajini, ki so jih povzročili ali letni časi ali vremenske spremembe, ki so pokrajino drugače obarvale; točno je zaznal najrahlejšo barvno spremembo, ki so jo na livadi povzročile nekatere cvetlice, in še bi lahko naštevali podatke za njegovo izredno slikarsko občutljivost. Zato ni čudno, da je ves prežet s slikarskim snovanjem, ki je edina stvar, kateri posveča ves svoj čas. Vedno išče sled lastne fantazije, ki jo lovi in zadržuje v številnih slikah, od katerih jih je le nekaj na razstavi. Novine gradi svoj posebni svet. To je povsem osebni, lastni in zasebni svet, gledan skozi posebno prizmo. Ima svoj poseben model sveta, skozi katerega gleda na pokrajino svojsko in samo njemu lastno. Resnica v naravi je pri Novincu spoznana samo kot model, kjer si stojita nasproti resničnost v naravi in Novinčeva slikarska resnica. Vsak izmed nas drugače gleda dano resnico in zato ima slikar še toliko več pravice, da s svojimi očmi gleda in da tisto kar on vidi, predaja nam kot sliko. In kot se menja umetniško hotenje, tako se menja tudi naša slika resničnosti, ki je nujno nepopolno spoznavanje sveta okoli nas. Zato živi slikar v drugačnem svetu kot mi. Slikar misli in oblikuje svet — slike — v simbolih in nam svojo misel sugerira le s podnapisom k sliki, češ to je motiv, to je njiva, to je poseka, to je gozd in temu podobnih naslovov je še, treba je pregledati le njegove slike. Istočasno pa Novine vnaša v te vsebine, v svet slik in barv še polno posebnosti in osebnosti ali, kot pravimo, svoj slikarski rokopis. Barva v čistosti, žarilnosti in intenzivnosti v svojem izpričevanju nasprotovanj in v svojem določanju razpoloženj je tisti element, ki pretrese tako slikarja kakor tudi gledalca. Do danes so se Novinčeve barve precej spremenile. Veseljaška pisanost je poniknila v pretehtane sklope vse temnejših in strast-nejših barvnih sestavov vse od rdeče do zamolklo rjave se razvija njegov kolorit. To je neki nov Novine, nov v izbiri barv, v atmosferi barv kot nalogi, ki jo barve imajo. In vendar je to še vedno stari Novine, ki nam s svojimi slikami predstavlja poetični protisvet, svoj slikarski svet, ki nas zasužnjuje in nas odvrača od trpkih misli na težave današnjega dne. Andrej Pavlovec Razstava v Iskrini srednji šoli Nekaj za oko Kranj — Do petka, 7. marca, je v Iskrini srednji šoli na-Zlatem polju odprta razstava Alojza Štirna iz Kranja, uspešnega amaterskega ustvarjalca, ki se tokrat že štiridesetič predstavlja s samostojno razstavo. Na ogled je štirinajst slik — olj na platnu, akvarelov in risb. V njegovih delih prevladuje klasični realizem, ustvarjalec pa posega najpogosteje po motivih z gora, po mestnih podobah in obmorski idili. Posebnost so cvetlična in ostala tihožitja. Z. V. Saša Kump, slikar in scenografov Stražišču Razstava v Galeriji Dom Kranj, 4. marca — Galerija Dom v Stražišču je pripravila že tretjo razstavo te sezone. Od 6. do 14. marca razstavlja krokije Saša Kump. V stražiški galeriji Dom je odbor za galerijsko dejavnost pri DPD Svoboda Stražišče pripravil že tretjo razstavo v letošnji sezoni. Od 6. do 14. marca bo gledališki slikar in scenograf Saša Kump iz Kranja predstavil svoje krokije. Preteklo leto se je Kump kot gost udeležil slikarske kolonije v vasi Sveče na Koroškem. Zanimivo arhitekturno okolje z vsemi značilnostmi nudi umetniku osnovo za nadaljnje iskanje. Razstavljeni krokiji kažejo vso raznolikost avtorjevega razpoloženjskega dojemanja osnovega mot: u in zanj tako značilno barvno radoživost. Otvoritev razstave bo v četrtek, 6. marca, ob 18. uri v domu KS Stražišče. Učenci OŠ Lucijana Seljaka bodo pripravili krajši kulturni program. Do petka, 14. marca, bo galerija odprta za obiskovalce vsak dan od 17. do 19. ure. Stražiški likovni aktivisti, ki so s pomočjo ZKO Kranj in KS Stražišče izboljšali tehnično opremljenost galerije, načrtujejo za to sezono še dve razstavi. V počastitev dneva OF in 1. maja bo aprila razstavljal akademski slikar Jože Trobec iz Kranja. Ogledali si bomo lahko njegove grafike. Učenci OŠ -- v stm IJrV 5 Si lil Ifi 1)1 \\Mmk 1 .,*.'! Lucijana Seljaka in njihova mentorica — likovna pedagoginja Metka Skok — bodo pripravili razstavo šolskih risb. Otvoritev bo junija v okviru prireditev v počastitev krajevnega praznika. Ta razstava bo krasila avlo doma KS Stražišče vse do jeseni, ko se bo začel nov ciklus razstav, na katerega se organizatorji že načrtno pripravljajo. RT Nova galerija v Radovljici Likovna dela v družbi z zlatnino Radovljica — Otvoritvena razstava Draga Tršarja v novi radovljiški prodajni galeriji Kamen je že mimo. Po izbrani lončevini bo naslednji mesec razstavljal domačin Boni Čeh Že od lanskega decembra je na Linhartovem trgu, v najstarejšem delu Radovljice, odprt nov galerijsko razstavni prostor. Galerija Kamen, ki sta jo skupaj odprla Marija Mbho-rič in Zoran Sitar, je več kot samo razstavni prostor za likovna dela slovenskih likovnikov in tudi ustvarjalcev od drugod. Obenem je tudi zlatarna, skratka prostor, kjer si je mo- gočo napasti oči ob lepih umetniških predmetih, pa tudi takih, ki imajo predvsem uporabno vrednost. Taka je sedanja prodajna razstava prekmurskega lončarstva, ki jo dopolnjujejo tudi sposojeni primerki lončarstva iz Gorenjskega muzeja. Začetek je bil za novorojeno galerijo obetaven. V njej je razstavljal znani umetnik Drago Tršar, ki se je še je odprta razstava gledališke karikature Boruta Pečarja. SKOFJA LOKA - Danes ob 17. uri prireja knjižnica Ivana Tavčarja Uro pravljic. Jutri, v sredo, ob 18. uri pa bo Andrej Štremfelj z diapozitivi predaval o domačih in evropskih gorah poleti in porirni. KRANJ - V četrtek, 6. marca, ob 19.30 bo v Prešernovem gledališču Kranj nastopila Floklorna skupina Iskra Kranj. Skupina, ki deluje od leta 1978 se bo predstavila z večerom ljudskih plesov in posrni. Program dopolnjujejo še citraški trio Rada Ko kalja, oktet Vigred in Godčevski trio. Program povezuje R. Kokaij. Galerija Kamen si je v počastitev svojega rojstva izbrala razstavo Dragi Tršarja - tokrat v Radovljici celo prvič predstavil s kako svojo razstavo. »Likovna dela v galeriji se bodo menjavala z občasnimi razstavami uporabnih predmetov, kot je na primer sedanja lončarska razstava. Že naslednji mesec pa bodo v galeriji znova likovniki — tokrat domačin Boni Čeh,« pravi Mohoričeva, ki svoje znanje umetnostne zgodovinarke in etnologinje srečno združuje tudi s poslovnostjo. Brez sodelovanja s takimi institucijami, kot je na primer Čebelarski muzej v soseščini, prav gotovo ne gre, še posebej, ker galerija, kar zadeva likovne razstave, hoče rezati kar najmanj komercialne vode. Vendar pa v galeriji Kamen dobro vedo, da je treba med bližnjo turistično sezono tudi galerijska vrata odpreti bolj na široko. Sodelovanje z Mladinsko knjigo, predvsem z galerijo Ars, prinaša tudi na razstavne police galerije Kamen unikatne spominke, nekatere stare predmete iz komisijske prodaje, grafiko, skratka izbor predmetov, ki jim je tuja vsaka konfekcijska ponudba. In načrti? Po spomladansko-pole-tni turistični sezoni, ko bodo na policah nove radovljiške galerije prevladovali unikati spominki, se bodo z jesenjo znova zvrstile likovne prodajne razstave. L. M. 5ESGLAS 6. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK 4. MARCA 1! Zanimiva športna prireditev v Komendi Hipodrom zasedli motoristi in smučarji Komenda, 2. marca — Domači konjeniški klub in avto-moto društvi Mengeš in Slovenijaavto so na hipodromu v Komendi pripravili letos že drugo dirko v motoskijoringu ali po domače — v smučanju na motorno vleko. Več kot tisoč gledalcev je uživalo v drznosti štirinajstih posadk iz avto-moto društev SJovenijaavto, Fam Lukovica, Šentvid pri Stični, Koper, Lenart in Brežice. »Poleti se na komenškem hipodromu vrstijo športna tekmovanja, od kasaških dirk do preskakovanja zaprek, tor kulturno-zabavne prireditve. V konjeniškem klubu smo razmišljali, kako bi kasaško stezo bolje izkoristili tudi pozimi in kako bi tudi v teh mesecih privabili ljudi na hipodrom. Pred dvema letoma smo skupaj s športnimi delavci avto-moto društva prvič pripravili tekmovanje v smučanju na motorno vleko, lani drugič, letos pa smo v dveh tednih izvedli že dve tekmovanji,« je povedal predsednik konjeniškega kluba Alojz I^ah in dodal, da je med domačini in krajani iz bližnje okolice veliko zanimanja za motoskijoring — za drzne vožnje motoristov in smučarjev po ledeni in zasneženi kasaški stezi. »V Komendi smo v pripravo proge vložili veliko prostovoljnega dela,« je povedal Sergej Vode iz Komende, na nedeljski tekmi zadolžen za ravnanje od dirkanja in smučanja razrite pro- Na hipodromu v Komendi so letos že drugič priredili tekmovanje v motoskijoringu — v smučanju na motorno vleko. - Foto: C. Z. Domačina — motorist Branko Petek in smučar Franci Stern. ge. »Ze za dirko pred dvema tednoma smo na hipodrom navozili 700 kubi-kov snega in stezo polili s 180 tisoč litri vode, za nedeljsko tekmo pa smo pripeljali še 200 kubikov snega in 60 tisoč litrov vode. Pomagali so člani konjeniškega kluba, kmetje s kmetijsko mehanizacijo in drugi za šport navdušeni krajani.« Med štirinajstimi posadkami iz šestih slovenskih avto-moto društev sta bili v Komendi tudi dve domači: Milan Kern (vozi za Slovenijaavto) iz Potok s smučarjem Francem Lenč-kom iz Most ter Branko Petek (Fam Lukovica) iz Križa pri Komendi s smučarjem, domačinom Francijem Šternom. Milan je pred dvema letoma med vadbo motokrosa zlomil stegnenico, šele pred dvema tednoma je ponovno dobil motor, v nedeljo pa je po dveletnem odmoru prvič nastopil na dirki, pogumno vozil po progi, polni pasti, in vlekel za seboj korajžne- Sergej Vode iz Komende, član konjeniškega kluba in član organizacijskega odbora za izvedbo tekmovanj v motoskijoringu. ga in kondicijsko dobro pripravljenega Franca Lenčka. »Smučar ima zahtevno nalogo. Po startu mora s prestopanjem pomagati motorju do večjega zagona, potem pa z vožnjo po notranji strani vleči motorista, da ga ne zanese v varovalno snežno ogrado,« je povedal Franc. »Proga je dobro pripravljena,« je dodal drugi smučar, Franci Štern, »le to me skrbi, da me pri padcu ne bi zaneslo pod kolesa drugega motorja.« Tekmovanje, na katerem je zmagala dvojica Lampe-Irt iz Kopra, je bilo lepo športno doživetje predvsem za tiste, ki doslej pri nas še niso videli te malo znane športne panoge. Motoristi na 125- in 250-kubičnih suzukijih, vamahah, husquarnah in KTM ter smučarji, pripeti za motorje s kratkimi vrvicami, so tudi pri hitrostih 85 kilometrov na uro uganjali vragolije po ledu in snegu. Padcev ni manjkalo, a so se vsi po vrsti na srečo končali brez poškodb. Smeh je, denimo, posilil gledalce, ko je dirkač kot nor pri-vozil v cilj in šele potem opazil, da je že pol kroga prej izgubil smučarja. Branko Novak iz Šentvida pri Stični je svojega »sovoznika« Roka Kreča privlekel v cilj kar v ležečem stanju — in podobno. Po tekmovanju se je nekaj najpo-gumnejših dirkačev (tokrat brez smučarjev) pomerilo še v skokih z motorjem prek snežne skakalnice in med vsemi je najdlje (19 metrov) skočil Marjan Avbelj iz Brežic; nazadnje pa so prišli na svoj račun še avtomo-bilisti iz Komende, ki so tako kot pred njimi motoristi preskusili pro-pravljenost steze in svoja vozniške spretnosti. c Zaplotnik S seje predsedstva olesarske zveze Slovenije Zveza ima malo denarja Ženske za evropski alpski pokal Bled, 3. marca — Smučarski delavci SK Bled bodo tudi letos na Za-trniku pripravili slalom za ženski evropski alpski po':al. Slalom bo v četrtek na smučišču na Zatrniku. Nastopilo bo nad osemdeset smučark iz vse Evrope in vse tiste, ki niso odšle na svetovni pokal na Japonsko in v ZDA. Start prve vožnje bo v četrtek ob 10. uri, druga vožnja pa bo na sporedu ob 12. uri. ^ 28. zimsko srečanje delavcev elektrogospodarstva V veleslalomu najboljša Elektro Gorenjska Bohinj — 537 tekmovalcev iz 23 delovnih organizacij s področja elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije ter tri ekipe iz Avstrije in Italije so se na pobočjih Koble in v smučinah v Bohinjski Bistrici pomerili na 28. zimskih športnih igrah v veleslalomu in v smučarskih tekih. Srečanje, ki je uspelo v vseh ozirih, je imelo tudi namen, da se delavci, ki delajo v rudnikih, elektrarnah in pri distribuciji električne energije(bolje medsebojno spozna- Od tekme do tekme V Kropi z navadnimi sanmi — Domače športno društvo Plemen je pripravilo tekmovanje z navadnimi sanmi za II. pokal Slovenije. V posameznih starostnih kategorijah so zmagali: Boris Jelene, Boštjan Božič, Tončka Tolar (vsi Železniki), Bogdan Vogrinc, Iztok Železnik, Marina Galič in na samotežnih oglarskih saneh trised Rihtaršič-Bešter-Zaberl (vsi Kropa), Albert Perko, Jože Meglic in dvosed Perko-Nemec (vsi Tržič) in Polona Do-lanc (Kum). — M. Butorac V Kranju plavalni četveroboj — Mladi plavalci, stari deset let in mlaj- • ši, iz kranjskega Triglava, reškega Primorja (trboveljskega Rudarja in iz Radovljice so se v 2. kolu četveroboja pomerili v Kranju. Od Triglavanov so zmagali Tanja Bogataj, Marko Milenkovič, Tea Šifrer in Maša Jamnik, od Radovljičanov Nina Sekovanič, uspešni pa sta bili tudi štafeti Triglava. Po 2. kolu vodi Triglav, Radovljica je četrta, (cz) VVolfova tretja na državnem prvenstvu — Na državnem prvenstvu za judoistke v Nišu je Irena Wolf (TVD Partizan Jesenice) osvojila tretje mesto v kategoriji do 61 kilogramov, Maja Kaštrun (Triglav) pa je bila med tekmovalkami, težkimi do 52 kilogramov, peta. — I. Vari 254 upokojencev na igrah v Bohinju — Na tretjih zimskih igrah upokojencev iz vse Slovenije v Bohinju so bili v smučarskih tokih pri moških najuspešnejši gostitelji, člani radovljiške zveze društev upokojencev, pri ženskah Mariborčanke, v veleslalomu pa pri moški'.. Tržičani in pri ženskah Celjanke. Najstarejši med udeleženci je bil 78-letni Franc Smolej, nekdanji reprezentant in olimpijec z Jesenic. Udeleženci so ob koncu iger s knjigo nagradili Mira Kavčiča, neumornega organizatorja iz Radovljice. — JR Nad dvesto tekačev na Srednji Dobravi — Na petem smučarskem teku patrulj v spomin na narodnega heroja Staneta Žagarja so v posameznih katego.ijah zmagali: pri moških Partizan Gorje (Tomaž Žemva, Matjaž in Jožko Poklukar), Mojstrana (Andrej Janša, Franci Pesar, Ivan Kofler). Skofja Loka (Miha Jelene, Niko Svoljšak, Stane Stanovnik), ZTKO Radovljica (Jaka Reš, Stane Andrle, Franc Hrovat), pri borcih Bohinjska Bistrica (Janko Pristavec, Franc Vojvoda, Jože Zvan), pri ženskah ŠD Rateče (Katja Kajžar, Polona Erlah, Polona Krek), Iskra Otoče (Mojca Zmula, Mojca Matjašič, Mira Gobove) in ŠD Dobrava (Slava Čop, Sonja Zupan, Anica Pfajfar). — C. Rozman Najhitrejši Jože Bohinc — Na letošnjem prvenstvu tržiške občino v smučarskih tekih je na progah, dolgih od dva do štiri kilometre in speljanih po travniku za osnovno šolo v Križah, nastopilo blizu sto tekačev in tekačic, med katerimi je bil najhitrejši Jože Bohinc. Občinski prvaki so postali: Tomaž Soklič. Mojca Jerala, Grega Štefe (vsi ŠŠD Kokrški odred), Urška Rožič (ŠŠD Polet), Andrej Fijavž (Bistrica), Sonja Sajovic (BIT), Tea Marinšek (Peko), Stane Meglic (Retnje), Franci Dobre (Križe), Andrej Jazbec (Sebenje) in Jože Bohinc (Peko). — J. Kikel Ljubljana, 1. marec — Na zadnji seji predsedstva Kolesarske zveze Slovenije, ki je bila v prostorih Delavske enotnosti v Ljubljani, je bilo slišati, da je zveza v težavnem gmotnem položaju. Vse, kar dobijo za svoje delo od slovenske ZTKO, je premalo za njihovo delo in za še boljše uspehe. Čeprav imajo že od lani jugoslovanski kolesarski sklad, ki dobro dela in posluje z denarjem, je to še vedno premalo za vse, kar dajejo slovenski kolesarji za uspehe v jugoslovanskem športu. V zadnjih desetih letih so naši kolesarji, ki so pretežno iz Slovenije, dosegli izvrstne domače in mednarodne uspehe. Odlični so bili na svetovnih prvenstvih, olimpijskih in mediteranskih igrah, balkanskih prvenstvih in na mednarodnih dirkah. Vse to so zavidanja vredni rezultati, doseženi s skromnimi finančnimi sredstvi. Če ne bi bilo res prave volje za delo po slovenskih klubih, ki celo leto skrbe za priprave svojih kolesarjev, potem tudi takih uspehov ne bi bilo. Lahko se samo vprašamo, kako dolgo bo še tako. Kako dolgo bodo naši klubi imeli še toliko 14 U ac. K denarja, da bodo lahko od pionirjevj prej kalili jugoslovanski in sve« kolesarski vrh? Vsi delegati predsedstva Koles« zveze Slovenije so bili na tej seji, bila zadnia pred letno skupščino, tni, da bo treba gmotni položaj sl ^govorili za bodoče naloge. Kot le^^Ptovili, je njihovo društvo po- I .^n sestavni del telesnovzgoj-n, tehničnokulturnih organiza-feljK^J s svojo dejavnostjo prispeva uelež k zdravju, delovnim in 'stiJ sposobnostim, izobraže-bru* r ^P°rtru usmerjenosti ljudi. ^stvo je lani vzorno skrbelo za ^ azevanje članstva. Organiziralo ^ za mlajše in starejše pota- pljače; prvega je končalo 13 začetnikov, drugega pa štirje člani. Ob tem so pri Potapljaški zvezi Slovenije izšolali dva samostojna potapljača in enega inštruktorja potapljanja, s čimer so izboljšali kvalifikacijsko sestavo Članstva. Na tritedenskem potapljaškem taboru je 25 potapljačev vseh članskih kategorij pridobivalo potapljaško kondicijo in praktične izkušnje. Temu so namenili tudi redno vadbo v zimskem bazenu in jesensko potapljanje v gorenjskih jezerih. Tako so lani našteli pri vseh članih kar 584 potapljanj, kar je za približno trideset aktivnih potapljačev dober dosežek. Posebnega družbenega pomena je delovanje enote za reševanje in podvodna dela. Kot sestavni del kranjske civilne zaščite je imela lani desetdnevno dopolnilno usposabljanje na morju, na reki Savi je skrbela za zavarovanje udeležencev vojaške vaje, opravila pa je tudi več del pod vodo. Med drugim je sodelovala pri vzdrževanju elektrarne Sava, betonirala napravo za merjenje vodne gladine v Savi ter raziskala del savske struge in del Zbiljskega jezera. Potrebe po sodelovanju te enote pa se bodo verjetno še povečale zaradi nove HE Mavčiče in čistilne naprave za mesto Kranj. Kranjski potapljači so sodelovali na državnem in republiškem prvenstvu v podvodnem ribolovu; na slednji prireditvi je Luka Belič celo osvo- jil prvo mesto. Uspešno so nastopali tudi na tekmovanjih v podvodni fotografiji, raznih meddruštvenih nastopih in drugih potapljaških prireditvah. Ob vsem tem jim ni zmanjkalo Časa in volje za redno vzdrževanje potapljaške opreme. V klubski delavnici so marsikaj sami popravili in tako prihranili nemalo denarja. Letos bodo poslali enega člana tudi na tečaj za vzdrževanje potapljaške opreme. Z letošnjim delom nameravajo kranjski potapljači dodati lanskim uspehom nove dosežke. Kot doslej bodo svojo dejavnost usmerili v samostojno potapljanje, podvodni ribolov in podvodno fotografijo ter skrbeli za reševanje in podvodna dela. Posebno obsežno bo izobraževalno delo, saj bodo letos prvič organizirali tudi tečaj za potapljače na dah od 14. leta starosti. Vpisovanje v ta tečaj in tečaj za mlajše potapljače od 16. leta starosti poteka te dni, od 3. do 5. marca, med 18. in 20. uro v društveni pisarni na Koroški 25 a v Kranju. S. Saje Pred prvim skokom v vodo s potapljaško opremo se mora potapljač marsikaj naučiti — Foto: S. Saje GLAS 8. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 4. MARCA 1! V Sorici in Davči bi radi telefone Od čakanja ni koristi Sorica, 28. februarja — Predsednik odbora za gradnjo telefonskega omrežja v krajevnih skupnostih Davča in Sorica Lojze Jelene je danes v Sorici sklical sestanek. Razen domačinov so se ga udeležili še predstavniki PTT iz Kranja, škofjeloške občinske skupščine, izvršnega sveta in upravnih organov ter organizacij združenega dela iz Selške doline. Razvoj turizma je odvisen tudi od telefonije, menijo v Sorici. V Davči imajo zdaj en telefon, v Sorici dva, drugega samo štiri ure na dan. Vasi in naselja pa so v tem koncu vpeta visoko v bregove, raztresena daleč vsaksebi. Telefon bi bil najhitrejša in najcenejša povezava med njimi in svetom v dolini. V Davči so našteli 40 domačij, v katerih bi radi telefone, v Sorici 50 do 60. Skupaj bi torej v krajevnih skupnostih rabili vsaj sto številk oziroma bi bili zadovoljni s centralo z zmogljivostjo 160 priključkov, saj bi jih nekaj rada tudi Soriška planina. Prav Soriška planina, za katero je izdelan projekt izgradnje, ki pa trenutno še leži v občinskih predalih, ker vlagateljev ni, je hribovcem pojedla že precej živcev. V veliki meri prav zaradi nje je gradnja telefon: skega omrežja že dvakrat izpadla iz srednjeročnih planov. Zdaj bi domačini odvisnost razvoja telefonije v svojih vaseh od uresničij tve projekta Soriška planina radi pretrgali, če se že uresničitve projekta ne da pospešiti. Gospodarstvo Selške doline jim je namreč zagotovilo, da bo z denarjem izdatneje pomagalo pri gradnji telefonskega omrežja. Ljudje se upravičeno bojijo, da se zaradi težav v tovarnah ne bi premislili, zdaj, ko je v Železnikih vprašanje telefonije rešeno. Gre pa seveda tudi za sam gospodarski, v prvi vrsti turistični razvoj Sorice in Davče, katerega sestavni del so prav telefoni. Krajani seveda ne terjajo rešitve čez noč, nočejo pa tudi več čakati. V PTT Kranj imajo veliko podobnih prošenj, denarja pa malo. Šestdeset odstotkov denarja od impulza sicer ostane v občini za širitev telefonskega omrežja. V škofjeloški občini ga usmerjajo za gradnjo avtomatske telefonske centrale na Trati in za kabel v Poljansko dolino. Sami združujejo kar osemdeset odstotkov potrebnega naložbenega denarja. Naročnika v Sorici ali Davči bi telefonski priključek stal najmanj 1,7 milijona dinarjev. Takšnih stroškov ljudje seveda ne bodo zmogli sami. Zato bi kazalo pospešiti napeljavo prečnega kabla proti Primorski, ki ga tod načrtuje republiška PTT. To nalogo so prevzeli v škofjeloški občinski skupščini, kjer se bo našlo tudi kaj denarja za izdelavo projektov za izgradnjo telefonskega omrežja, ki jih bosta krajevni skupnosti Davča in Sorica naročili pri PTT Kranj. H. Jelovčan Cesta Trebija—Žiri Letos začetek gradnje Žiri, 28. februarja — Kaj menijo o »svoji« cesti Žirovci, je bolj ali manj znano, pa vendarle prisluhnimo dvema sogovornikoma. Pavel Klemenčič, šofer pri Alpetou- ru: »Devetnajst let vozim avtobus, vseskozi na progi Skofja Loka—Žiri. Cesta od Trebije do Žirov je, zlasti od Fužin do Sela, zelo nevarna. Posebej še pozimi, ko jo sneg ob robeh dodatno zoži. Doslej nisem imel nezgode. Cesto poznam in vem, kje moram še posebno paziti. Težje pa je za voznike od drugod, ki ne vedo, koliko se lahko umak- nejo. Letošnjo zimo se je ob srečevanju udrlo tatri in je zgrmela po bregu. K sreči se nikomur ni nič zgodilo. Sedanja cesta bi bila komaj za enosmerno. Prometni znaki nevarnosti ne rešujejo; odgovornost prelagajo na voznike. O razširitvi ceste se že clolgo govori. Tako dolgo, da skoraj ne upam več, da jo bom dočakal kot poklicni voznik.« Boris Mohorič, vodja avtoprometa v Alpini: »V tovarni imamo petindvajset vozil, od tega enajst tovornih. Vozijo tako rekoč po vsej Jugoslaviji pa tudi ven, v Italijo, Avstrijo, Nemčijo. Šoferji pravijo, da je odsek Trebija—Žiri najslabši, kar jih prevozijo. Za Alpino in tudi druge žirovske tovarne je prevoz zaradi tega odcepa še dražji. Prikoli-čarji ne pridejo v poštev in takrat, ko vozimo večje tovore, moramo najeti dodatna vozila. Nesreče še nismo imeli, ker šoferji na najbolj nevarnem delu počasi peljejo. Lahko pa se cesta nekega dne vdre. Potem bo lep čas zaprta in bodo tovarne za prevoze prek Logatca plačale še več. Za tako nevarne odcepe bi morali najti denar. Kaj, če se vdre avtobusu, na primer avtobusu s sedemdesetimi šolarji?« Gradnja sodobnega cestnega odseka Trebija—Žiri ima v predlogu družbenega plana razvoja škofjeloške občine za naslednje srednjeročno obdobje prednost. Kot je povedala predsednica izvršnega sveta Ida Filipjč-Pečelin, trenutno še oblikujejo finančno plat zahtevne naložbe, zatrdila pa je, da se bo gradnja letos zagotovo začela. Sklenjena naj bi bila vsaj v poldrugem letu, torej čim hitreje, saj prikladnega obvoza ni. H. Jelovčan Podljubeljčani po trnjevi poti do močnejšega televizijskega pretvornika Tudi ob lepem vremenu meglena slika Podljubelj, 28. februarja — Vodstvo ene najbolj delavnih krajevnih skupnosti v tržiški občini je danes seznanilo Franca Šetinca, predsednika republiške konference SZDL, z desetletnimi jalovimi prizadevanji za izgradnjo močnejšega TV pretvornika in s prostorsko utesnjenostjo njihove šole. Ljubljanska televizija je pred šestnajstimi leti postavila v Podljubelj u manjši pretvornik, ki omogoča spremljanje njenega prvega programa le v središču vasi; vse območje, severno od pretvornika, pa je v »senci«. Krajani so pred desetimi leti prvič opozorili na problem, novembra 1980 so tudi uradno zaprosili RTV Ljubljana, naj odpravi eno redkih »sivih lis« v Sloveniji. Dve leti kasneje so poslali pismo na republiško konferenco SZDL, a niso dobili niti odgovora. Lani so bili na sestanku tiskovnega sveta SZDL Slovenije; njihov problem je bil na dnevnem redu pod zadnjo točko, takrat pa se je tudi sejna dvorana že na pol izpraznila. »Šestletna prizadevanja niso rodila sadov, le televizijski signal je v tem času še oslabel,« je povedal domačin Janez Ahačič. »Nekateri krajani so se odločili; da po sklepu ustavnega sodišča (v zvezi s podobnim primerom v Logu pod Mangartom), ne bodo več plačevali televizijske naročnine, a so iz Ljubljane takoj prejeli dopis, da je plačevanje obvezno za vse gledalce ne glede na to, ali lahko spremljajo njene programe aH ne. Tehnična rešitev za boljši signal in jasnejšo sliko je veriga pretvornikov: na Štrucu (nad ljubeljskim predorom) bi morali postaviti pretvornik, odkoder bi televizijski signal dosegel sleherno anteno v dolini. Naprave bi stale 8,4 milijona dinarjev, približno toliko tudi gradbena in ostala dela. V krajevni skupnosti smo zato, da bi privarčevali nekaj denarja za pretvornik, sami obnavljali ceste, pripravljeni pa smo opraviti tudi za več miljonov prostovoljnega dela.« Predsednik Franc Šetinc je krajanom obljubil, da se bo o problemu Pod-ljubeljčanov pogovarjal z vodstvom RTV Ljubljana. C. Zaplotnik Pravnik svetuje IZJAV/. O UPOKOJITVI L. K. iz Radovljice V temeljni organizaciji, kjer ste zaposleni, ste podali izjavo, da vam ob izpolnitvi pjgojev za osebno upokojitev delovno razmerje preneha. Kasneje, po razmisleku, ste to izjavo preklicali, da bi delovno razmerje podaljšali- Komisija v temeljni organizaciji pa se s tem ni strinjala. Zanima vas, ali je komisija pravilno odločila? Odgovor: Mnenja smo, da odločitvi komisije ne morete nasprotovati. S svojimi pravicami ste bili seznanjeni. Dali ste pismeno izjavo, da vam delovno razmerje zaradi upokojitve preneha. Takšne izjave pa ni mogoče enostransko preklicati, ampak le v soglasju s pristojnim organom vaše temeljne organizacije, to je komisije. STATUS KMETA B. L. iz okolice Kranja Veste, da so se spremenili pogoji za pridobitev statusa kmeta. Ker ste status kmeta pridobili pred dvema letoma, vas zanima, ali se bodo novi pogoji za pridobitev tega statusa ponovno preverjali? Odgovor: Vaša skrb je odveč. V 59. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih je določeno, da občanom, ki so status kmeta pridobili po veljavni zakonodaji, ta status ostane, ne glede na določbe zakona (to je zakona in njegovih sprememb). Podan je le pogoj, da zemljo še obdelujete z osebnim delom, oziroma da poskrbite za obdelavo zemlje, če je sami zaradi starosti ali delovne nezmožnosti ne obdelujete več. OD TU IN TAM Razstava ročnih del in obrti — V Domu Kokrške čete v Šenčurju je M ristično društvo v soboto odprlo tradicionalno razstavo ročnih del ifl malega gospodarstva. Zanimiva razstava bo odprta ves teden, vsa* dan od 16. do 20. ure, v soboto in nedeljo pa od 9. do 20. ure. Obiska valcem postrežejo tudi s šenčursko godljo in krompirjem v oblicah. A. Ž. Uspešno poslovanje Kranj — Na skupščini Pr citniške zveze Kranj so minuli pe*^k ocenili lansko delo. Ugotovili so, aa je v letovišču v Premanturi, ki je odprto tri mesece, bilo lani 1992 gostov. Junija so gostili učence iz šole v naravi, predšolske otroke in zdravstveno kolonijo, julija in v začetku avgusta so letovale mlade družine, nazadnje pa so imeli na pripravah še športnike in športnice. Dom Bledeč na Bledu je bil lani odprt enajst mesecev, en mesec pa so urejali kuhinjo. Imeli so 3220 gostov. Januarja in februarja so v domu običajno prešolski otroci in šolarji, med letom pa mladi iz Jugoslavije in tudi iz tujine. Tudi ^ poči (ni kar je v v Kranju dobro dela odprt od pomladi do konca leta. W Vodnik pa organizira prevoze, zimo1 nja oziroma letovanja, turistična P° vanja za mlade in sprejema rezerv« Je- Letos nameravajo kupiti zemlj1, na otoku Grgur. V načrtu imajo * upravljanje Mladinskega doma v B° nju, vso skrb pa bodo namenili leto' ču v Premanturi in domu Bledeč skupščini so za predsednika ponOv izvolili Janeza Kovačiča. D. Hume' J v d1 ... KRATKE PO GORENJSKI Vabilo: Pes v urbanem okolju • Kranj — Kinološko društvo Kranj bo drevi, 4. marca, ob 17. uri v -rani številka 14 občinske skupščine pripravilo zanimivo predavanje z na* vom Pes v urbanem okolju. Predaval bo veterinar Jože Vidic iz Ljubljane predavanju bo redni letni občni zbor Kinološkega društva Kranj. Vablj^ Praznovanje dneva žena v Podnartu • Podnart — Krajevna konferenca socialistične zveze bo v sobo 8. marca, v Domu kulture v Podnartu pripravila praznovanje dneva žena kulturnem programu bodo odprli razstavo ročnih del žena iz krajevne M nosti. C. Rozma« Jutri je rok za samoupravne sporazume • Radovljica — Predloge o temeljih planov samoupravnih interesi skupnosti do 1990. leta so v radovljiški občini sredi minulega meseca že p* dili delegati na sejah skupščin SIS. Jutri, 5. marca, pa poteče rok, do ka# ga morajo delovne organizacije v občini strokovni službi SIS poslati podp1 ne pristopne izjave o potrditvi temeljev planov. đ JJ1 Ocenjevali bodo člane d' • Kranj — Na nedavni letni konferenci industrijskega gasilskega ,štva Sava Kranj so v poročilu o delu v minulem letu ugotovili, da se je rtjj petelin v delovni organizaciji pojavil kar 46-krat. Vendar so vedno usp# ukrepali. Za letos so se odločili za ocenjevanje oziroma točkovanje slehefj ga člana v društvu. Izvolili so novo vodstvo. Predsednik je zdaj inž. Rudi' dižovec, poveljnik društva pa inž. Lojze Rode. I. Petri' PISALI STE NAM... HVALEŽNI ZA POMOČ OB NESREČI Ko so v preteklem letu 13 junija točno bo 13. uri zatulile sirene, so specialne enote združenega odreda civilne zaščite občine Kranj minirale opuščen kamnolom v Kokri, oddaljen kakšnih 100 metrov od naše hiše, v kateri ima lokal trgovina Živila Kranj. Ob močni eksploziji 100 kg eksploziva je bila hiša v notranjosti močno poškodovana, na trgovini pa je popustila streha. Na nesrečo je začelo prav takrat močno deževati. Prodajalka se je hitro znašla in pokrila prodajno blago, da škoda ne bi bila še večja. Hitro je bilo treba popraviti streho nad trgovino. Z vseh strani so prihiteli na pomoč. V akciji je sodelovala tudi enota civilne zaščite krajevne skupnosti Kokra, ki ji je poveljeval Stane Bergant. Prav njemu se moramo zahvaliti za vso pomoč in organizacijo. Ob tej nesreči nam je pomagal z vso družino. Lepo se zahvaljujemo sosedom, ki so nam tudi priskočili na pomoč, lovcu Franciju Tišlerju, Cirilu Martinjaku, Anku Anzel-mu, delavcem Živil — tozd Maloprodaja Naklo, ki so nam dali za pomoč dva delavca ,ter Cestnemu podjetju Kranj. Zahvaljujemo se tudi občinskemu štabu civilne za- ščite iz Kranja, ki se je trudil de biti strokovni kader za popravil0 stanovanjske hiše. Virnikovi iz Kokre UPAMO, DA NE BO VEČ POPLAV Ob zadnjem večjem nalivu sm° si v Žireh oddahnili. Že delna re' gulacija Sore je preprečila večjo škodo zaradi poplav. Ker se bodo dela tudi letos nadaljevala, upa' mo, da Sora ne bo več prestopil3 bregov. Težave pa so še vedno 5 pritokom Osojnica, ki v starert1 delu Žirov še kar poplavlja. N? zborih krajanov so povedali, da b1 tudi to regulacijo letos lahko z8' čeli, ker je denar zagoto' vljen.Vendar pa je v zvezi z njo Še vedno nekaj nejasnosti. Pričaka jemo, da bo prevladal zdrav r0' zum, in da posamezniki, tako ko* v preteklosti, del ne bodo zavrl1' Menimo pa, da ni bila dovolj j 8' sno prikazana najboljša rešite^ predlagane trase. Prizadetim krfl' janom bi zato morali prikaza*1 resnično stanje zemeljskih pos^' gov in zagotoviti poravnavo n*' stale škode. Odkrit pogovor je še vedno edina in najboljša po*' Zakaj ne bi projektant prišel n* načrtovano traso regulacije in r strokovno razložil?! V imenu prizadetih krajanov S. J- lOREK, 4. MARCA 1986 ZANIMIVOSTI 9. STRAN @®S®SSoI]©lEHGLAS Poročila o razvoju ljudske obrambe pred delegati Pečat zaupnosti izginja z gradiv Kranj, februarja — Na bližnjih sejah zborov občinskih skupščin bodo obravnavali tudi poročila o razvoju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v zadnjih .štirih letih. To je le ena mnogih oblik podružbljanja obrambnih vprašanj, ugotavlja sekretar sekretariata za ljudsko obrambo občine Kranj Zlato Erzin, ki sodi, da mora biti čimveč prebivalcev seznanjenih z vsebino gradiv. Za obrambne priprave so v preteklosti skrbele predvsem strokovne službe, ki so tudi največ vedele o njih. S prenašanjem nekaterih nalog na delovne organizacije in krajevne skupnosti, posebno pa s spremljanjem njihovega uresničevanja v delegatskih skupščinah, se je povečala seznanjenost prebivalstva s to dejavnostjo. Obenem pridobivajo razprave o poročilih na kakovosti, saj so delegati sprva poslušali le ustne referate, zatem so dobivali poročila na klop tik pred obravnavo, sedaj pa so sestavni del skupnega gradiva za obravnavo na skupščini. Z gradiv o razvoju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite torej vse bolj izginja pečat zaupnosti, kar je seveda v skladu z dogovorjenimi zahtevami po podružbljanju teh vprašanj. »Delegatska obravnava poročil o razvoju je ob številnih oblikah obrambnega usposabljanja prebivalstva le eden od načinov podružbljanja obrambe in zaščite,« razmišlja sekretar kranjskega sekretariata za ljudsko obrambo Zlato Erzin. »Osnovni namen je, da čimveč ljudi spozna to problematiko, zato delegati dobivajo iz leta v leto več podatkov. O njih naj bi razmišljali med razpravami v vseh okoljih, žal pa so bile dosedanje razprave v zboru združenega dela zelo skromne. V tokratnem poročilu, ki ga bodo delegati sprejemali na marčevski seji občinskih zborov, so zajete glavne razvojne naloge od 1982. do 1986. leta. Prikazani so tako dosežki kot slabosti; zlasti iz slednjih bodo izhajale usmeritve za prihodnje delo.« Osnovna značilnost obravnavanega obdobja je bilo sprejetje zveznega zakona o SLO in republiškega zakona o SLO in DS. Sprejeli so tudi vrsto podzakonskih predpisov, kar je vplivalo na spremembe v praksi. Trdnejšo osnovo za svoje delovanje so dobili predvsem komiteji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. »Pri nas ocenjujemo,« nadaljuje sogovornik, »da so se komite in svet za ljudsko obrambo ter izvršni svet kranjske občinske skupščine uspešno vključevali v konkretne naloge in dobro usmerjali razne dejavnosti. Z vrsto vaj za komiteje na terenu smo preverili njihovo delo. Tudi z njim smo lahko zadovoljni, bolje pa bo treba dopolnjevati vsebino varnostnih načrtov, zlasti z aktualno varnostno politično oceno in nalogami, ki iz nje izhajajo. Obenem bo treba zagotoviti boljšo usklajenost obrambnih načrtov med OZD in KS.« Na raznih področjih dela so v minulem obdobju dosegli pomembne rezultate. S sestavo dobre predavateljske ekipe, uporabo sodobnih učnih pripomočkov in sodelovanjem z delavsko univerzo so dvignili raven obrambnega usposabljanja prebivalstva. Vanj so zajeli kar okoli devet tisoč ljudi, usposobili pa so tudi načelnike ter njihove namestnike in pomočnike v narodni zaščiti, ki bodo seznanjali z nalogami druge člane NZ. V civilni zaščiti, kjer je vključenih 18 odsto- Razvoj oborambe in zaščite v minulem obdobju označuje nekaj pomembnih dosežkov, meni sekretar kranjskega sekretariata LO Zlato Erzin — Foto: F. Perdan tkov prebivalcev, so pri izobraževanju namenili največ skrbi specializiranim enotam. Uspešen je bil tudi pouk mladine, ki ne obiskuje srednjih šol, niso pa zadovoljni z odzivom mladih za vojaške šole in poklice ter prostovoljnim vključevanjem v teritorialno obrambo. »Za izpolnjevanje programov usposabljanja je bila zelo pomembna ureditev strelišča v Stru-ževem,« ocenjuje sekretar Erzin in dodaja: »Korak naprej smo storili tudi s prvim javnim zakloniščem, tehnično ureditvijo občinskega in pokrajinskega centra za obveščanje, opremljanjem vseh krajevnih skupnosti z radijskimi postajami, povečevanjem zalog blagovnih rezerv in z nadaljnjim kakovostnim razvojem TO.« Opremljanju in usposabljanju teritorialne obrambe so namenili, kot eni prednostnih nalog, največ denarja. V minulem obdobju so v kranjski občini porabili za financiranje skupnih nalog SLO in DS poprečno 0,27 odstotka narodnega dohodka na leto, kar je nekoliko pod slovenskim poprečjem. Ker je večina delovnih organizacij porabila le približno polovico predvidenih sredstev za lastne oborambnovar-nostne priprave, načrtujejo za bodoče manj denarja za ta .del in več za skupne naloge. g gaje Dijakom je treba prisluhniti Profesorji na zatožni klopi pšenice, februarja — Dijaki nekdanje jeseniške gimnazije so v solski skupnosti obravnavali profesorja, ki jim ni znal prav razložiti snovi — Celo kuharica pred dijaškim tribunalom — Dijaki naj bi se naučili razsodnosti in postali zrelejši V nekdanji jeseniški gimnaziji je aanes drugače kot pred mnogimi leti, ko se je bilo treba profesorjev ba-Py jim ne ugovarjati in jih vedno u°ogati. Dijaki današnje družboslo-vne in naravoslovne usmeritve ter zdravstva so izbrali predstavnike razredne skupnosti, ki se sestajajo na Rednih posvetih šolske skupnosti, kjer vzamejo v pretres in tehten premislek sleherno dijaško težavo in jo "idi naglas povedo. Staršem in pedagogom drugih šol P je zdelo še najbolj presenetljivo, ker je današnji profesorski zbor do-v°Ul, da dijaki v posebnem prostoru stopnicami povsem zakonito — kadijo. Za tobačni smrad iz ust si yča.sih dobil masten ukor, zdaj lahko pihneš profesorju pod nos, če pod stopnicami kadiš med odmorom. . Ravnateljica Magda Cundričeva te z vsem srceift za zmerne, prijateljske in ustvarjalne odnose med dijaki ln profesorji. Mar ni v dovoljenem kajenju pod ^opnicami le malce preveč popustljivosti? »Mislim, da ne. Nismo se tako zlahka odločili, da dovolimo kajenje; temeljito smo razmislili. Nekateri di-teki pač že kadijo in če jim tega ne °i dovolili, bi kadili povsod. Zahtevajo, da kadijo le v določenem prosto-Prej so bila vsa stranišča polna dima, odhajali so v bližnjo mlečno restavracijo. Tvegamo pa seveda tudi, da začne kaditi dijak, ki tega ne D| počel — a na tobak se lahko navadi tudi kjerkoli drugje.« Vaša dijaška šolska skupnost je — tako se vsaj sliši, avtoritativna in ne Ježi pred nobenim problemom, kakšne težave obravnava? »Mladi so se že navadili razpra-Vrjati o vseh problemih. Nekateri so ^e pritožili, da je čaj v šolski kuhinji hladen in ko sem jim svetovala, naj ^a sestanke pokličejo kar kuharico, s° se z njo znali tako imenitno pogoditi o dežurstvu, da se v veselje Vsega profesorskega zbora vedno Več hranijo v kuhinji. Prej so hodili v trgovino po sendviče in tam delali večinoma zmedo, pa še dražje je bilo. Pedagog, ki ni znal pravilno razložiti snovi ali jih je ocenjeval po snovi, ki je niso obravnavali, je bil deležen kritik — skupno smo problem rešili. Pa športni dan: ko smo jim razložili, da je za Kranjsko goro premalo denarja, so stvar vzeli v svoje roke in predlagali nekaj drugega.« • Tako vsaj niste deležni neupravičenih kritik, ki se često porajajo iz nevednosti. »Natanko tako. Kaj hitro bi se razširil glas, češ, zdaj nam pa še športnega dne ne privoščijo. Vedno pa vztrajamo, da se morajo najprej pomeniti s svojim razrednikom; če jim to ni dovolj, odloča zrela šolska skupnost.« • So res zreli? »Osebno Sem prepričana, da postajajo na tak način zrelejši,bolj objektivni, da znajo ločiti pomembno od nepomembnega in da je izsiljevanja malo. Na življenjski poti ne bo nobene sentimentalnosti, zato naj v družbo stopijo pripravljeni in samozavestni.« • Kaj pa nasprotna stran, profesorska? Je užaljena, če je deležna kritik? »Prizadevamo si, da ne bi bilo nobene nasprotne strani, saj je prav v tem bistvo šolske skupnosti. Obtožbi vsi prisluhnejo, očitke obravnavajo in ni nobene užaljenosti, če so pritožbe upravičene.« • Kaj pa učni uspeh, pomoč slabšim sošolcem, olika zunaj šole? »Ob polletju je bil učni uspeh dober, nekoliko manj zadovoljiv le na zdravstveni usmeritvi. Profesorji se lahko pritožijo le nad nekaterimi, ki izostajajo od pouka, in nad številnimi, ki jih na cesti ne pozdravljajo. Pomoč slabšim imajo; tudi profesorji smo vedno pripravljeni pomagati po poTiku. Učenci bi radi organizirali plese, a poznajo slabe izkušnje od drugod. Zato so v zapisnik šolske skupnosti zapisali, naj bi bil »na plesu tudi miličnik, da bi bila zagotovljena večja varnost. . .« Vi se lahko ob tem tudi smejite, nam pa je zelo všeč, če jih bomo res navadili samostojnosti, če bomo z njimi tovariško sodelovali in jih razen šolske snovi naučili tudi več zrelosti in gospodarnega ter pametnega odločanja.« D. Sedej Profesor Janez Svoljšak uči slovenski jezik v Ukvah Mala Daisy zategne: »To pa nje vem« Mojstrana, februarja — V Ukvah prihajajo otroci k slovenskemu pouku že enajsto leto — Stari starši hočejo, da otroci slovenskega jezika ne bi pozabili — Koroška govorica med Ukljani V Kanalski dolini, v Ukvah, zavedni slovenski župnik Mario Garjup in njegov zvesti sodelavec učitelj-Salvatore Venosi že deseto leto izdajata župnijski vestnik Ukve. V tem lepem kraju pod Višarji v Kanalski dolini slovenski rojaki še vedno kljubujejo z zavestjo in slovenskim jezikom. »Kamor se le prestopim,« pravi učitelj slovenščine Janez Svoljšak, »povsod se govori po naše.« Janez Svoljšak iz Mojstrane poučuje slovenske otroke v 5-razredni osnovni šoli v Ukvah vsak torek popoldne po dve uri. »Ni dovolj,« pravi, »kapljica v morje je, a boljše kapljica kot nič. Zavednega slovenskega župnika Maria Garjupa so vodili najčistejši, najbolj humani nameni, ko se je odločil za slovenski pouk. Slišim, da otroci med seboj govorijo le italijansko, medtem ko se njihovi starši, predvsem pa stari starši, na cesti, v trgovini, v cerkvi pogovarjajo med seboj le slovensko. Moja skupinica je majhna, a pridna. Šolskih pripomočkov imum dovolj, najtežja je priprava, saj za takšen pouk ni programa. Redno beremo Cicibana, marsikaj pa moram pripraviti kar sam. Ti otroci se učijo tudi nemško, prebirajo tržaškega Galeba in Mladiko ter koroški Mladi rod. Pouk je zanimiv, »ta mali« komajda zdržijo popoldanski dve uri. Razumem jih: k slovenskemu pouku morajo prihajati po šoli. Sneg zunaj je tako vabljiv, slovenščina pa neobvezna! Če ne bi bilo resnih staršev, bi otroci pouk kar večkrat zamenjali s smučmi. Tako pa so posebno stari starši hudi, če nočejo h pouku. Zgodilo se je, da je punčka prinesla v šolo domačo nalogo, čeprav je prejšnji teden ni bilo. Ko sem jo vprašal, kje je zvedela, kaj je za nalogo, je povedala, da je nono tako skrbelo, da se je morala pozanimati pri sošolki. Ko pridejo k pouku slovenskega jezika, znajo zelo malo: besedico ali dve ali pa sploh nič. Največ težav'imajo z glasovi k, č, ž in š, saj bodo besedo kaj mirne duše napisali kot caj. Razumljivo je, da jih slovnice ne učim, z njimi pa dosledno govorim slovensko. Zadnjič smo porabili kar precej časa, da smo »pogruntali«, kaj je čevelj. Ko začnemo prvo šolsko uro govoriti po slovensko, so polni nezaupanja, potem pa se jim počasi, a zanesljivo vrača samozavest. Delam samo s pohvalami, graje si ne smem privoščiti. Že na začetku leta sta dve deklici obupali, ker nista znali resnično ničesar. Drugi pa so vztrajali, redno prihajajo po nekaj kilometrov daleč, celo iz Trbiža se vozijo. Zelo rad hodim v Ukve, rad sem s temi otroki, mojim Juretom, Aleksejem, Sonjo, Francem, z malo Daisy, ki tako pogumno govori. Kadar česa ne ve, se . hrabro zazre vame in zategne: »To pa nje vem.« Janez Svoljšak je mojster slovenske besede, odličen pedagog, ki se ga generacije učencev naših šol rade spominjajo. Svoja doživetja z otroki v Kanalski dolini popisuje v odličnih črticah. Odlomek iz njegove črtice Vozeč, ki je izšla v vestniku Ukve: »Nekoč so sklenili labod, ščuka in rak, da bodo skupaj potegnili...« Konec. Na začetku tretje vrste je spet slika. Kako bi se temu reklo po slovensko? Stefania ne ve. Italijanska deklica je. Kako naj bi revica vedela, da se tistemu naslikanemu predmetu po naše reče voz? Potihem sem prosil Boga, da bi se komu od razposajencev pred mano le posvetilo. Marisa? Odkima. Giovanna? Tišči glavo v Mladi rod. Christian? Globoko zamišljen. Manfred? Tuhta. Melita? Maje z glavo. Takrat pa Franc, moj divji mali vra-nec, kot bi izstrelil iz topa, plane s stola in se zadere, kar mu je grlo dalo: »Vozeč!« ' Toliko, da od sreče nisem zajokal. Kakšna prelepa slovenska beseda. Dolgih trideset let sem učil otroke slovenskega jezika. Glejte: Moral sem priti nazadnje v Ukve, da mi je moj neustrašeni neugnanec Franc Rosic srečen in nasmejan izbrusi 1: »Vozač!« V slovenskem knjižnem jeziku pravimo voz, če je velik, voziček, če je majhen. »Vozač« imate pa samo slovenski Korošci. D. Sedej Krajani krajevne skupnosti Orehek-Drulovka so se to nedeljo že sedmič pomerili na snegu Za sneg zagreti krajani »Kaj, krajevna skupnost organizira smučarijo? Ta je pa lepa! Kje pa je še takšna krajevna skupnost?« se je čudil krajan ljubljanskih Murgelj, ko je slučajno izvedel, da bo na Zatrniku v nedeljo tako tekmovanje. »Nak,« je zmajeval z glavo, »za našo krajevno skupnost bi si kaj takšnega niti zamisliti ne mogel!« Pa je bila res smučarija krajanov Orehka in Drulovke in tekmovanje v veleslalomu tudi. Čisto »ta pravo«: s startnimi številkami, z rdečimi in modrimi vratci, z elektronskim merjenjem časa in čisto točnimi rezultati. Prek 130 krajanov je bilo razvrščenih v 11 skupin, od najmlajših pionirčkov do super veteranov. Bilo je nekaj padcev, nekaj zgrešenih vratic, tudi precej prav nič elegantnega širokega pluženja, toda bilo je pravo pravcato tekmo- vanje. Kernova Cvetka in Tavčarjev Jože sta poskrbela, da si je vsak tekmovalec s kačjo slino privezal dušo, ko je pripeljal po strmini skozi cilj, da je prigriznil nekaj doma spečenega. Potem so se krajani pomerili še v vožnji z veliko tovorno zračnico. Tu je bilo smeha in veselja! Ne le zanje, za ves Zatrnik. Pri moji veri, mladi iz športnega društva Zarica pa znajo pripraviti veselje na snegu! Tudi razglasitev rezultatov je bila, kot se spodobi za pravo tekmovanje. Po enolončnici, ko so se dobili v novi gostilni tam zgoraj za tunelom, so podelili kolajne in plakete. Za prva tri mesta v skupini kolajne, za prvih pet plakete. Kolajne so prave, lično izdelane, plakete lepo izpisane, na obeh pa upodobljen znak krajevne skupnosti, ki nam ga je pred leti izdelal sam Vuč-ko — Jože Trobec. Tudi prehodni pokal je bil predan. Letos si ga je z najboljšim časom prislužil Urhov Dare z Orehka. In ko je bilo vse mimo, ko je organizatorjem padlo vse breme z ramen, so v gostišču celo zaplesali. Debela deklica seje slišala iz zvočnikov. Vse je bilo prima le še Šestov Janez, šofer, tudi krajan orehovške krajevne skupnosti, naj avto s tekmovalci srečno odpelje v dolino, pa bo dan krajanov na snegu več kot uspel. Zvečer, ko se bodo tudi tisti z osebnimi avtomobili odpeljali v dolino, se bodo dobili pri Rekarju. Tokrat bo v gostilni živo, da redko tako. D. Dolenc »Tovarišija, dajmo, dajmo, hitropo startne številke!« je po megafonu klical k ruju - Športnega društva /.uricu i/, krajevne skupnosti MCDI^lip KRANJ ne Marko Oblak, predsednik Orehek-Drulovka. — Foto: D. Dolenc mmm^moiLAS m stran ZANIMIVOSTI, OGLASI TOREK, 4. MARCA 198j Kmetijsko gozdarska zadruga Sora 2iri Združitev se je obnesla Žiri, 21. februarja — V začetku preteklega leta sta začela pod enotno firmo poslovati žirovsko podjetje Mizarstvo in Kmetijska zadruga, ki je imela poleg kmetijske dejavnosti še enoti Žaga in gozdarstvo ter Trgovina. Zakaj bi tekmovala med seboj, ko pa les,edino žirovsko surovino, lahko prodata kot zahtevnejši in s tem dohodkovno zanimivejši izdelek? Z združitvijo sta organizaciji racionalneje razporedili delo strokovnih in upravnih služb, transport, vzdrževanje, boljša je izkoriščenost objektov in strojev. Na ta način sta poslovanje tudi pocenili. »Po letu dni, kar smo skupaj, je še težko realno oceniti vse prednosti oziroma pomanjkljivosti, vendar smo za zdaj* lahko zelo zadovoljni,« je dejal direktor Kmetijsko gozdarske zadruge Sora Stanislav Mohorič. »V enoti Mizarstvo nas je kriza, v kateri so se znašli lesarji, nekako obšla. Izdelujemo stavbno pohištvo in obloge po naročilu, zunaj serijsko. Zelo smo prilagodljivi, imamo kvalificirane mizarje, tako da je dela dovolj. Tudi osebne dohodke smo uspeli popraviti. Največja težava v Mizarstvu je lokacija. Smo sredi naselja, kjer se ne moremo širiti. Načrtujemo preselitev v indu- strijsko cono, ki pa bo seveda draga in zato lahko le postopna. Prihodnje leto nameravamo tam zgraditi prvi objekt, sušilnico.« Prva naloga zadruge, v kateri je zaposlenih 156 delavcev, ima pa še 372 članov kmetov, je vsekakor razvijanje kmetijstva, za katero so v žirovski kotlini dobre naravne razmere. S svojo dejavnostjo zadruga pokriva tudi skoraj polovico sosednje logaške občine. Žirovsko kmetijstvo je usmerjeno v živinorejo in poljedelstvo. »V poljedelstvu je osnovni cilj pridelava domače krme, v živinoreji pa mleka in mesa,« je povedal Stanislav Mohorič. »Odkup mleka bo treba bolje urediti, ker je precej razdrobljen. Razveseljivo pa je, da količinsko narašča. Lani smo odkupili 1,1 milijona litra mleka. Nasprotno pa odkup živine rahlo pada. Lani smo odkupili 500 pitancev. Razlog je znan: cenovna neskladja na trgu.« »Kot kmetijska zadruga s hribovskega območja se bo- (A 0 rimo, da bi v Sloveniji priznali hribovskim kmetom drugačen položaj in njihovo delo drugače vrednotili kot delo ravninskih kmetov. Tehnika za obdelavo je v hribih dražja, delo težje, stroški so višji, izdelek pa nič dražji. Če ne bomo bolje ovrednotili dela hribovskih kmetov, bodo hribovske kmetije kmalu še bolj prazne kot so. Naša pospeševalna služba ima nalogo, da z vseh kmetij zbere podatke o naravnih razmerah za delo.« Žirovska zadruga ima v svojem sklopu še štiri trgovine z živili, železnino in kmetijskimi materiali. Letos bodo nekoliko povečali in posodobili Železnino v Žireh. H. Jelovčan Žirovski kruh kupujejo tudi Kranjčani, Ljubljančani, Idrijca ni... Zasebni pek Jože Oblak Žirovski kruh daleč diši Žiri, 5. marca — Do konca lanskega marca je bila žirovska pekarna še v sklopu tamkajšnje Kmetijsko gozdarske zadruge. Jože Oblak je bil v njej poslovodja. Že prej se je želel osamosvojiti, zato mu je odločitev zadruge, da pekarijo odda v najem, prišla kot naročena. Rešitev pa je dobra tudi za Ži-rovce, saj je pekarna v Žireh tako ostala. Ocenili so kulturno dejavnost Cerklje — Na rednem letnem občnem zboru minuli mesec so člani KUD Davorin Jenko v Cerkljah ocenili delo v minulem letu, izvolili novo vodstvo in sprejeli program za letos. Moški pevski zbor, ki ga vodi Jože Močnik, je lani naštudiral 30 pesmi, imel 15 samostojnih koncertov in sodeloval na številnih prireditvah. Proslavil je 25-letnico delovanja, uspela pa je tudi proslava ob 150-letnici rojstva slovenskega skladatelja Davorina Jenka. Dramska sekcija pa je lani pripravila komedijo Kje je meja. Letos se nameravajo predstaviti z igro Dve vedri vode. Prostore v knjižnici, ki je odprta dvakrat na teden in sodeluje s potujočo knjižnico iz Kranja, so prenovili lani marca. Letos bi radi uredili tudi oder v dvorani. Kino predstav pa letos v Cerkljah, žal, še vedno ne bo. J. Kuhar V Oblakovi pekarni pečejo črn in bel domač kruh, pekovsko pecivo in žemlje, za pusta so postregli z ocvirkovico, po naročilu pa spečejo tudi potice in piškote. »Zaposlenih nas je šest: ob meni še žena, ki je prodajalka, poslovodkinja in knjigovodki-nja, ter štirje delavci, ki začnejo ob šestih zvečer in pečejo vso noč. Zjutraj, ko gredo ljudje na delo, že lahko kupijo svež kruh in žemlje,« je pripovedoval Jože Oblak. Dela imajo dovolj, saj so prevzeli naročnike od bivše zadružne pekarne. Vsem niti ne morejo ustreči. Iz Gorenje vasi, na primer, so jih že vabili, a so jih morali odkloniti. Žirovski kruh daleč diši, vse do Idrije, Ljubljane, Kranja. Zgodilo se je celo, da so bili zaradi velikih nakupov »tujcev« domačini brez kruha. »Oprema v pekarni je že davno zastarela. Imamo samo mešalni stroj, vse drugo delamo na roke. Zato je naš kruh tudi nekoliko boljši kot v sodobnih pekarnah, saj lahko zamesimo mehkejše in bolj rahlo testo. Veliko pa je odvisno tudi od moke. Žal danes ni več take, kot je bila pred leti; kdaj komaj ločim črno od bele. Včasih je tudi mokra in potem se kruh kvari.« Prostori v najeti pekarni so premajhni, zastareli. Podobno je z opremo. Zato Jože Oblak načrtuje gradnjo lastne pekarne na Selu, če bo le deležen pomoči obrtnega združenja Skofja Loka in banke. Potem bo peka manj naporna in bo žirovski kruh lahko jedlo več ljudi. H. Jelovčan Proslava in zabava Podbrezje — Na nedavni seji predstavnikov samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti Podbrezje so sklenili, da bodo bližnji praznik žena označili z dvema prireditvama. V petek, 7. marca 1986, ob 19. uri bo v podbreškem domu kulture najprej proslava, na kateri bodo nastopili po krajšem nagovoru domači šolarji in skupina citrašev. Tej svečanosti bo sledilo družabno srečanje krajanov, nakaterembozarazvedrilo skrbel trio Triglav. (S) i, INEXiadria aviopromet I j ubijana r 1 Komisija za delovna razmerja in izobraževanje objavlja prosta dela in naloge 1. SISTEM INŽENIRJA (ponovna objava) Zaposliti želimo dva delavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: — visoka izobrazba strojne smeri — 2 leti delovnih izkušenj — aktivno znanje angleškega jezika — izpolnjevanje pogojev za gibanje na letališču in obmejnem področju 2. NABAVNEGA REFERENTA Zaposliti želimo enega delavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: — srednješolska izobrazba ekonomske, administrativnemu druge ustrezne smeri — 4 leta delovnih izkušenj na področju tehničnega in drugega materiala — vozniški izpit B kategorije — izpit za prevoz nevarnih snovi — izpolnjevanje pogojev za gibanje na letališču in obmejnem področju 3. VARNOSTNEGA INŽENIRJA Zaposliti želimo enega delavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom. • Pogoji: — varnostni inženir — 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju enakih delovnih nalog — pasivno znanje angleškega jezika — strokovni izpit iz varstva pri delu — izpolnjevanje pogojev za gibanje na letališču in obmejnem področju Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov Inex Adria Aviopromet, Ljubljana, Kuzmičeva 7, v 8 dneh po objavi. Vlog brez dokazil ne bomo upoštevali. Na podlagi 5. člena Odloka o podeljevanju priznanj v občini Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 12/79) Skupščina občine Kranj po sklepu seje komisije za odlikovanja in priznanja z dne 28/1-1986 RAZPISUJE nagrade občine Kranj za leto 1986 ZA NAGRADE OBČINE KRANJ SE LAHKO PREDLAGA: — občane, skupine občanov, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije za delo in dejanja, ki v občini zaslužijo splošno priznanje in odlike in za izredne uspehe pri delu in za zgledna dejanja, ki imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine, — občane, skupine občanov, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije občine Kranj pa tudi drugih občin, če so njihovi uspehi pri delu oziroma dejanja pomembna za območje občine Kranj. V skladu z 10. členom odloka so pobudniki lahko družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva, delovne in druge organizacije ter krajevne skupnosti. Obrazložene pisne pobude za podelitev nagrad morajo biti predložene komisiji za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Kranj najkasneje do 30. aprila 1986. Nagrade bodo podeljene ob občinskem prazniku 1. avgustu. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Komisija za odlikovanja in priznanja Iskra UČENCI, DIJAKI in ŠTUDENTJE, delovni kolektiv ISKRE KIBERNETIKE KRANJ vas vabi V TRETJE TISOČLETJE Z NAMI Kolektiv Iskre Kibernetike združuje v enajstih temeljnih organizacijah, delovni skupnosti in raziskovalno-razvojni enoti prek 5000 delavcev, ki delajo na programih merilne tehnike in računalniških sestavin, optičnih naprav in informacijskih sistemov ter robotike in krmilj. •V Kranju, Ljubljani, Otočah in Upnici razvijamo in proizvajamo izdelke, ki jih uspešno tržimo doma in v svetu. Za razvoj naših programov, ki v bodoče • - vključujejo računalniško tehniko in mikroelektroniko, potrebujemo predvsem strokovnjake tehniških strok, in to na vseh ravneh strokovnosti, od kvalificiranega delavca do doktorja znanosti. Te dni so objavljeni razpisi za vpis v šole. * Svetujemo vam, da po vpisu pridobite od nas eno izmed štipendij, ki jih bomo . razpisali predvsem za naslednje programe: — na področju visokošolskega in višješolskega študija: elektrotehnike (smeri elektronka in avtomatika), računalništva in informatike strojništva (smeri proizvodno strojništvo in konstrukterstvo in gradnja strojev) tehniške fizike in matematike — na področju srednjega usmerjenega izobraževanja: elektrotehnik elektronik elektrikar elektronik strojni tehnik oblikovalec kovin optik Vse informacije dobite osebno v Iskri Kibernetiki — Industriji merilno regulacijske in stikalne tehnike Kranj — Kadrovska služba, v Kranju, Savska loka 4 ali po telefonu 22-221, int. 27-82 ali 35-49 (Kranj). TOREK. 4. MARCA 1986 OBVESTILA, OGLASI 11. STRAN (^K^SS^I^GLAS LIMOS — Loška industrija mesno predelovalne opreme in strojev, p.o., SKOFJA LOKA, __ Kidričeva cesta 51, tel.: 064-61-171 objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta razpis za zbiranje interesentov za nakup proizvodno-poslovnih prostorov v Škofji Loki, Poljanska cesta 9, v celoti ali po funkcionalnih . delih. Proizvodno-poslovni prostori so kot objekti primerni za obrtno, servisno ali storitveno dejavnost ter obsegajo dva (2) zidana objekta (dve oziroma tri etaže) s 460 m2 neto površine, s pripadajočimi pomožnimi objekti, komunalno opremljenim stavbnim zemljiščem in funkcionalnimi površinami. Na osnovi zbranih neobveznih ponudb bo razpisovalec pripravil natečaj za prodajo in o tem obvestil vse interesente. Pogoji prodaje bodo oblikovani in objavljeni z natečajem, glavne informacije pa so že sedaj na voljo pri razpisovalcu. Vabimo vas na ogled in informativni razgovor. Ponudbe pošljite na gornji naslov v 15 dneh po objavi. MH Marmor hotavlje Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. STROJNIKA - KLJUČAVNIČARJA (2 delavca) 2. ELEKTRIKARJA 3. VEČ DELAVCEV.ZA DELO V PROIZVODNJI Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednji pogoj: Pod 1. — KV strojni ključavničar Pod 2. - KV elektrikar Pod 3. — KV kamnoseke, gradbene ali strojne smeri, lahko tudi NK Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v DO Marmor Hotavlje, Komisija za delovna razmerja, v ° dneh po objavi. TRGOVSKA IN GOSTINSKA DO ŽIVILA KRANJ, n. sol. o., Naklo, Cesta na Okroglo 3, TOZD Gostinstvo Kranj, n. sol. o., Kranj, Maistrov trg 11 ' objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. VODENJE KUHINJE V HOTELU BOR V PREDDVORU 2. VODENJE GOSTINSKEGA OBRATA ZELENI BISTRO TRŽIČ 3. VEČ NATAKARJEV (tudi za obrate, ki so ob nedeljah in praznikih zaprti) 4. VEČ KUHARJEV (tudi za obrate, ki so ob nedeljah in praznikih zaprti) 5. VEČ POMOŽNIH NATAKARJEV «• VEČ DELAVK ZA POMOČ PRI TOČENJU PIJAČ 7- VEČ DELAVK V KUHINJI (za določen čas) pogoji: Pod 1. — V. stopnja strokovne izobrazbe, smer gostinski ali kuharski tehnik, 2 leti delovnih izkušenj iz opravljanja dela v večji restavraciji ali hotelski kuhinji, dvomesečno poskusno delo Pod 2. — V. stopnja strokovne izobrazbe, smer gostinski ali kuharski tehnik, 2 leti delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo Pod 3. — IV. stopnja strokovne izobrazbe, smer natakar, dvo-mesečeno poskusno delo Pod 4. — IV. stopnja strokovne izobrazbe, smer kuhar, dvomesečno poskusno delo Pod 5. — III. stopnja strokovne izobrazbe, natakarski pomočnik ali z delom pridobljena zmožnost, enomesečno poskusno delo Pod 6.— dokončana osnovna šola, enomesečno poskusno delo Pod 7 — dokončana osnovna šola, enomesečno poskusno delo Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi pošljejo na naslov Živila Kranj, Kadrovska služba, Naklo, Cesta na Okroglo 3. Prijavljeni kandidati bodo o izidu izbirnega postopka pisno obveščeni v 15 dneh po opra vljeni izbiri. VIZ TOZD VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA JESENICE Cirilu Tavčarja 21 Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja TOZD Vzgojno-varstvene organizacije Jesenice razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA TOZD VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA JESENICE Pogoji: — kandidat mora izpolnjevati pogoje za opravljanje del vzgojitelja ali strokovnega delavca po do'očilih 38. in 39. člena zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok, ali pogoj za opravljanje del učitelja po določbi 96. člena zakona o osnovni šoli, — imeti mora 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok, — imeti mora organizacijske in strokovne sposobnosti, — izpolnjevati mora splošne, z zakonom in družbenim dogovorom občine Jesenice določene pogoje, — biti mora družbenopolitično aktiven Ravnatelj TOZD Vzgojnovarstvene organizacije bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: VIZ TOZD Vzgojno-varstvena organizacija Jesenice, Cirila Tavčarja 21, Jesenice, »za razpisno komisijo«. Trgovska delovna organizacija GOLICA, o. o. Temeljna organizacija DELIKATESA, o. sub. o. Jesenice, Titova 22 Delavski svet temeljne organizacije Delikatesa v skladu z določili statuta razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa VODJE TO DELIKATESA za mandatno dobo - za štiri leta Kandidat mora izpolnjevati z zakonom predpisane pogoje in še naslednje zahteve: — da ima visoko ali višješolsko izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, — da s svojim delom izpričuje opredeljenost za socializem, — da se zavzema za razvijanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, — da je ugleden in uspešen delavec in občan v svojem delovnem in življenjskem okolju, kjer uživa zaupanje ter odgovorno izpolnjuje sprejete delovne in družbene naloge Ponudbo z dokazilom o izpolnjevanju pogoja (zahtevana strokovna izobrazba) in življenjepis naj kandidati pošljejo v 20 dneh po razpisu na naslov: ABC Pomurka, Trgovska delovna organizacija Golica, Kadrovska služba, Jesenice, Titova 22, v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo IPO TO Delikatesa. SREDNJA LESARSKA ŠOLA SKOFJA LOKA, Kidričeva 59 razpisuje licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: 1. Prevozna odsesovalna naprava za 4 stroje, izklicna cena 250.000.- din 2. Čelilnik — mizni, izklicna cena 45.000.— din 3. Kompresor 1001, izklicna cena 80.000.— din Licitacija bo 11. marca 1986 ob 12. uri. Interesenti si osnovna sredstva lahko ogledajo istega dne med 11. in 12. uro. Prometni davek plača kupec. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI Podružnica 51500 Kranj Razpisna komisija razpisuje vodilna dela in naloge: 1. VODENJE ENEGA ALI VEČ PODROČIJ DELA V PODRUŽNICI 2. VODENJE INFORMATIVNO-ANALITIČNIH NALOG Za opravljanje del ih' nalog pod 1. zahtevamo VII. stopnjo izobrazbe — diplomirani ekonomist ali diplomirani pravnik ali diplomirani organizator dela, 5 let ustreznih delovnih izkušenj, aktivno znanje slovenskega jezika in prenehanje pravnih posledic obsodbe za kazniva dejanja, našteta v 176. členu zakona o SDK. Za opravljanje del in nalog pod 2. zahtevamo VII. stopnjo izobrazbe diplomirani ekonomist, 4 leta ustreznih delovnih izkušenj, aktivno znanje slovenskega jezika in prenehanje pravnih posledic obsodbe za kazniva dejanja, našteta v 176. členu zakona o SDK. Mandat za opravljanje navedenih del in nalog traja štiri leta. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema razpisna komisija podružnice SDK v SRS, 51500 Kranj, Trg revolucije 2, v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo«, 15 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po končanem razpisnem postopku. DO ASTRA ENGINEERING KRANJ Šuceva 23, KRANJ Delavski svet razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za: VODJE FINANČNO-RAČUNOVODSKE SLUŽBE Pogoji za opravljanje del oziroma nalog: — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri — 4 leta delovnih izkušenj — družbenopolitične vrline in moralnoetične lastnosti Izbranega kandidata bomo za opravljanje del in nalog imenovali za 4 leta. Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh po objavi v zaprti kuverti z oznako »razpisna komisija«. Komisija za delovna razmerja objavlja več prostih del in nalog: MENTORJEV - STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV Pogoji za opravljanje del oziroma nalog: — poklicna šola ali KV delavec ustrezne smeri — 1 leto delovnih izkušenj Objavljena dela in naloge združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov ASTRA ENGINEERING Kranj, Šuceva 23. OORtNJBKA PREDILNICA GORENJSKA PREDILNICA SKOFJA LOKA Kidričeva 75, n. sol. o. razpisuje prosta dela in naloge 1. OBLIKOVALCA PROIZVODOV 2. GRADBENEGA REFERENTA 3. JERMENARJA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1. — visoka ali višja izobrazba tekstilne smeri — vsaj 3 leta delovnih izkušenj na področju tekstilne tehnologije in oblikovanja tekstilij — znanje enega svetovnega jezika pod 2. — višja ali srednja izobrazba gradbene smeri — 5 let d3lovnih izkušenj pri graditvi zahtevnejših objektov — opravljen strokovni izpit pod 3. — srednja strokovna izobrazba IV. stopnje (izdelovalec usnjene galanterije ali čevljar) — 3 leta delovnih izkušenj Poskusno delo traja tri mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Gorenjska predilnica Skofja Loka, Kidričeva 75, kadrovska služba. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. PETROL LJUBLJANA TOZD TRGOVINA KRANJ, STANETA ŽAGARJA 30 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. PRODAJALCA za trgovino avtomateriala Lahore Kranj Pogoj: — KV delavec trgovske stroke 2. PRODAJALCA za bencinski servis Kranjska gora Pogoj: — KV delavec Poseben pogoj je uspešno opravljeno enomesečno poskusno delo. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave sprejemamo na gornji naslov 8 dni po objavi. termo pol TERMOPOL SOVODENJ Delavski svet objavlja prosta dela in naloge 1. VODJE FINANČNE SLUŽBE za 4 leta Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — višja izobrazba ekonomske smeri — do 4 leta delovnih izkušenj Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. GLAS 12. STRAN OGLASI IN OBVESTILA TOREK. 4. MARCA 1 kovinotehna BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE IZDELKI ELME ZA 8. MAREC 10% CENEJŠI likalniki — aspiratorji — avbe — hitri opekači — likalniki — aspirator-ji _ avbe — hitri opekači — likalniki — aspiratorji — avbe — hitri C? C K A, MILO U MAMICO mM n\ MERKURJt/i V Frizerski salon CILKA SATLER in Ekspresna kemična čistilnica, pralnica in šivalnica DRAGO SATLER Kranj, Oldhamska 14 (pri vodovodnem stolpu) čestitamo ženam za praznik — 8. marec UGODEN NAKUP PRAKTIČNIH DARIL ZA VAŠE NAJDRAŽJE V VSEH PRODAJALNAH MERKUR MERKUR kranj MERCATOR -KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ Ob dnevu žena vam nudimo bogato izbiro najrazličnejših daril in darilnih aranžmajev. Obrščite nas in izberite darilo v eni od naših cvetličarn: Zlato polje — vrtnarija Rožmarin — Maistrov trg Planina Stražišče Vsem ženam želimo prijetno praznovanje. DNEVI ZAVIJANJA IN ARANŽIRAN J A DARIL S SVEŽIM CVETJEM v četrtek, 6. marca, v petek, 7. marca, in v soboto, 8. marca, vas pričakuje ELGO v Lescah Tudi letos priporočamo nakup darilnih bonov v vseh naših prodajalnah. IZBRALI SO Zk VAS V blagovnici METALKA v Kamniku imajo spet na zalogi PRALNE STROJE GORENJE s tovarniško oznako 80.43 - 5 kg. Zlasti ugodna je cena 117.826. din, kupljeno blago pa vam tudi brezplačno dostavijo na dom do 50 km. Zlatarska delavnica Levičnik Živko, Kranj Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese) čestita ženam za praznik -8. marec Nudi primerna darila GOSTILNA »STARI MAYR« KRANJ Cenjene goste obveščamo, da bomo imeli od 1. marca 1986 dalje odprto I. nadstropje od 17. do 24. ure vsak dan, razen nedelje in praznikov. Ob prijetni glasbi, dobri hrani in postrežbi se boste prijetno počutili. Vabi kolektiv gostilne »Stari Mavr«! IZBRALI SO zk jas Imate probleme z nakupom darila za 8. marec? Svetujemo vam, da se oglasite v blagovnici FUŽINAR na Jesenicah, kjer boste prijazno postreženi. Nekaj iz velike izbire daril vam predstavljamo na sliki, poudariti pa velja, da vam kupljeno darilo tudi lepo zavijejo in aranžirajo. GOSPODINJSKI TEDEN Demonstracije, degustacije, tovarniško znižanje posode EMO do 40%, aranžiranje kupljenega blaga, ugodnosti pri prevozu, predavanja in pogovori, predvsem pa zadovoljstvo ob nakupu v blagovnicah Ljubljana, Maribor in Kamnik. 24.2. -8.3 (") mela lica SOZD MERCATOR-KJT MERCATOR -KŽK GORENJSKE KRANJ TOZD Kmetijstvo Kranj Begunjska 5 KMETOVALCI! Po ugodnih cenah vam nudimo kvalitetno KORUZNO SILAŽO. Informacije dobite v našem obratu Suha, tel.:064-60-556. 2H Kdor o sreči samo sanja, naj se nikar ne čudi, če jo bo prespal Ernst Deutsch 6928 MARCA 1986 OBVESTILA, OGLASI 13. stran mmsmmmciLAB LOKA" SKOFJA LOKA TOZD Jel2*^v GOSTINSTVO KRANJ vsem ženam iskreno čestitamo ob 8. marcu -dnevu žena Vab imo vas v naše lokale: [JOTEL JELEN KRANJ JOSTILNA STARI MAYR KRANJ ^ZZERIJA PREŠERNOV HRAM KRANJ gOSTILNA GAŠTEJ KRANJ RESTAVRACIJA IN BIFE PODLUBNIK SKOFJA LOKA SLAŠČIČARNA IN GOSTILNA HOMAN SKOFJA LOKA SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA gANKOVO NASELJE SKOFJA LOKA JtSTAVRACIJA PRAJERCA SKOFJA LOKA B|FE ŠIŠKA LJUBLJANA INTEGRAL GOLFTURIST, o. o., Ljubljana TOZD PARK HOTEL BLED Cesta svobode 15 telefon: (064) 77-284 Vse žene in dekleta vabimo v prenovljeno Plesno dvorano KAZINA in v nočno resta-Vracijo TAVERNA in jim čestitamo za njihov praznik PH»«............................. UPA POHIŠTVO ALON V RAN J U ■t Pr»2idku večnamenske k?r«ne PPC Gorenjski GOSTILNA »Lovec GORICE tel. 57-033 V V čestita vsem dekletom in ženam ob njihovem prazniku in se priporoča! 5jJ GORENJSKA BOLNIŠNICA "ZD Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj Emisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge h VIŠJE MEDICINSKE SESTRE f ? BOLNIŠKIH STREŽNIC 1 VRATARJA - TELEFONISTA J^ndidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še na-siednje: Pod i. Pod 2. Pod 3. — višja strokovna izobrazba s strokovnim izpitom — delovno razmerje za določen čas — dokončana osnovna šola, tečaj iz higienskega minimuma — delovno razmerje za določen čas — končana osnovna šola, KV telefonist — delovno razmerje za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom ^sne prjjave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati j^ljejo v 8 dneh po objavi na naslov: TOZD Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, Kidričeva 38 a, komisija za klovna razmerja. andidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh. pORENJSKA OBRTNA ZADRUGA IN OBRTNO ZDRUŽENJE KRANJ OBRTNIKI! $[9aniziramo strokovno ekskurzijo — ogled OBRTNI °*EGA SEJMA v MUNCHNU. od avtobusa 13. marca 1986 ob 6.30 z dvorišča GOZ £ar>j, povratek 15. marca v popoldanskih urah. cl6no( 35.000 din, je treba plačati ob prijavi (najkasneje J° 10. marca 1986). ^c6no je vključeno: ^ Prevoz z avtobusom ^ dvakrat prenočišče v središču mesta z zajtrkom, vstopnina za enkraten ogled sejma. : r,jaye sprejema tajništvo GOZ in OZ Kranj, tel.: 28-685 n 27-470. Rabljem ZLATARSTVO ZIDARIČ Trg svobode 15, TRŽIČ tel.: 50-515 ČESTITAMO VSEM DEKLETOM IN ŽENAM OB NJIHOVEM PRAZNIKU IN SE PRIPOROČAMO S SVOJIMI IZDELKI IN USLUGAMI. V VELEBLAGOVNICI GLOBUS NA ODDELKU POSEBNE PONUDBB prti — namizni 130 x 160 cm »IDEJA« KAMNIK enkratno po\ 2.058.- din r NE ZAMUDITE NE ZAMUDITE Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ TOZD GOSTINSTVO KRANJ Hotel BOR Preddvor prireja vsako soboto ples v restavraciji hotela, plesno glasbo igra ansambel TEN od 20. do 24. ure. Za soboto, 8. marca, ža DAN ŽENA, še posebej priporočamo rezervacije po tel.: 064-45-080. Priporočamo grajsko gostilno in disco, obratuje obnovljena savna. Hotel KAZINA Jezersko sporoča vsem ljubiteljem zimske rekreacije, da lahko izkoristijo urejena smučišča ob vlečnici MALI VRH in urejene tekaške proge na Jezerskem. Po prijetnem naporu pa še obisk v hotelu in v bifeju ob vlečnici. Vabljeni! ABC POMURKA Trgovska delovna organizacija GOLICA o. o. Odbor za delovna razmerja TO ROZCA o. sub. o. JESENICE, Delavska 11 objavlja prosta dela in naloge: - TAJNICE - KORESPONDENTKE TO s polnim delovnim časom za nedoločeu čas na Jesenicah, Delavska 11 Pogoji: — 4-letna upravno-administrativna šola — 2 leti delovnih izkušenj — 2 meseca poskusnega dela — znanje strojepisja in delno stenografije — delo s kalkulatorjem — delo z razmnoževalnim strojem — komunikativne sposobnosti - 2 PRODAJALK za potrebe prodajaln v TO s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoji: — končana šola za prodajalce oziroma vzgojnoizo-braževalni program za trgovinsko dejavnost — smer prodajalec živilske stroke — 6 mesecev delovnih izkušenj — 1 mesec poskusnega dela — opravljen izpit iz higienskega minimuma Kandidati naj ponudbe z dokazilom o izpolnjevanju pogoja (zahtevana strokovna izobrazba) pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Trgovska delovna organizacija Golica, Kadrovska služba, Jesenice, Titova 22. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljenem postopku. sozo MERCATOR-WT MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n.soi. o., KRANJ, JLA 2 tozd Klavnica Jesenice objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge 1. PRODAJALKE - 2 delavki Pogoji: — KV prodajalka živilske stroke z delovnimi izkušnjami 2. Šoferja tovornjaka Pogoji: — izpit za voznika tovornjaka z delovnimi izkušnja- Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in uspešno opravljenim dvomesečnim poskusnim delom. Osebni dohodek po pravilniku, stanovanj TOZD nima na razpolago. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija za delovna razmerja TOZD Klavnice Jesenice, Sp. Plavž 14, 15 dni po objavi v časopisu. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po objavi. Iskra ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo KRANJ, n. sol. o. Delavski svet TOZD Tovarna perifernih naprav in telekomunikacijskih terminalov razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. VODJE PLANSKE PRIPRAVE PROIZVODNJE Pogoji: — visokošolska izobrazba tehnične, ekonomske ali organizacijske smeri — 5 let delovnih izkušenj na ustreznih področjih dela — aktivno znanje tujega jezika — pogoji, določeni z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj Mandatna doba za imenovanje je 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo kandidati v priporočenem pismu v 15 dneh na naslov: ISKRA TELEMATIKA, Kadrovska služba, Ljubljanska c. 24/a, 64000 Kranj; z oznako »za razpis TOZD TERMINALI«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem razpisnem roku. gorenjski tisk tiskarna in kartonaža - n. sol. o. moše oijadeja 1, p. p. 81 OBJAVLJA prosta dela in naloge za Delovno skupnost skupnih služb b. o. Kranj, Moše Pij ade j a 1 OBRAČUNSKA DELA PROIZVODNJE IN OSNOVNIH SREDSTEV Pogoj: srednja ekonomska šola in dve leti izkustev. Delo je enoizmensko in se združuje za nedoločen čas. * Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema tajništvo delovne organizacije v roku 8 dni po objavi. ALPETOUR DO PROMET TOZD REMONT KRANJ OBVESTILO Vse zainteresirane OZD in občane na širšem območju Gorenjske obveščamo, da je TOZD Remont v okviru svoje registrirane dejavnosti v DE Servis osebnih vozil Labore začela posredovati pri prodaji in nakupu rabljenih motornih vozil (osebna vozila, kamioni, avtobusi, delovni stroji itd.) ter delov zanje. Podrobnejša pojasnila zahtevajte po telefonu 21 -296 ali 28-266, tov. Franc Cebulj. Prihranite si stroške in nas pokličite ^s^ssojj©ienglas 14. stran. MALI OGLASI, OBVESTILA TOREK, 4. MARCA 1986 EXOTERM KRANJ Kadrovska komisija Kema — Exoterm objavlja prosta dela in naloge ADMINISTRATORKE V KOMERCIALNEM SEKTORJU Pogoji: — srednja ali poklicna šola administrativne smeri, — delo za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom), — poskusno delo 60 dni Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema splošni sektor delovne organizacije 8 dni po objavi. O izbiri bomo vse prijavljene obvestili najkasneje v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI Podružnica 51500 KRANJ objavlja prosta dela in naloge za določen čas, od 1. aprila do 30. septembra 1986, s polnim delovnim časom: 1. komisijsko Štetje gotovine — 2 delavca v podružnici Kranj, — 1 delavec v ekspozituri Radovljica, — 1 delavec v ekspozituri Jesenice, — 1 delavec v ekspozituri Skofja Loka, — 1 delavec v ekspozituri Tržič. Pogoji: — III. stopnja — poslovni ali administrativni manipulant — 1 leto ustreznih delovnih izkušenj — nekaznovanost za kaznivo dejanje zoper družbeno in osebno premoženje — preizkus ročne spretnosti. Delo ni primerno za mladoletne. Kandidati bodo ^morali pred začetkom dela opraviti zdravstveni pregled vida. 2. RAZVRŠČANJE NALOGOV PLAČILNEGA PROMETA za določen čas — do vrnitve delavke s porodniškega dopusta, s polnim delovnim časom Pogoji: — III. stopnja — poslovni manipulant — 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj — zdravstveni pregled vida — delo v izmeni Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati naslovijo na kadrovsko službo podružnice 51500 Kranj, Trg revolucije 2, v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po sprejetju sklepa o izbiri. Sjolucl umro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov n. o. sol. o. zaposli v TOZD Tovarna avtopnevmatike Sava Semperit STROJNEGA TEHNIKA za izvajanje poskusov v proizvodnji Pogoji: — končana srednja izobrazba strojne smeri — trimesečno poskusno delo Nastop dela takoj. v TOZD Družbena prehrana in samski domovi KUHARJA ali KUHARICO za pripravo in razdeljevanje hrane Pogoji: — končana gostinska šola — smer kuhar — dvomesečno poskusno delo Nastop dela aprila 1986. v TOZD Vzdrževanje DELAVKE za čiščenje poslovnih prostorov (delo je samo v popoldanski izmeni) Pogoji: — končana osnovna šola, — enomesečno poskusno delo Nastop dela takoj. Drugi pogoji: — primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti Pisne prijave z dokazili o zahtevani izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Sava Kranj, Kadrovski sektor, Škofjeloška cesta 6, Kranj. Lahko nas tudi pokličete po telefonu: 25-461, int. 377 ali pa se osebno oglasite v Kadrovskem sektorju v ponedeljek, 3. marca. GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n. sol. o. Delovna skupnost skupnih služb ( Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge v AOP sektorju ORGANIZIRANJE IN PROGRAMIRANJE OBDELAV Pogoji, ki jih morajo kandidati izpolnjevati: —. višješolska izobrazba gozdarske ali računalniške smeri — 3 leta delovnih izkušenj Zaželen^ so delovne izkušnje na računalniku DELTA (O. S. DELTA/M in programski jezik COBOL). Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas. Kandidati naj pisne vloge z dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj, n. sol. o. Delovna skupnost skupnih služb, Cesta Staneta Žagarja 27, Kranj, Komisija za delovna razmerja. MALI OGLASI tel.:27 960 ccita JI.A16 apaiall.rtrojl Ugodno prodam PUHALNIK grič in 11 kW ELEKTROMOTOR. Rozman, Križe 73 pri Tržiču_2328 Ugodno prodam 2 popolnoma nova ELEKTROMOTORJA sever, 22 kvV, 1460 obr/min. Cesar, Log 8, Bohinjska Bistrica_2381 razno prodam Prodam barvni TELEVIZOR star tri leta. Telefon 23 244 azur, 2373 KASETOFON akai in aqualizer san-sui, prodam. Telefon 21 634 po 14. uri _2374 Prodam dva meseca star TELEVIZOR rskra trim, mali ekran, za 1 SM ceneje. Telefon 21-219 popoldan 2375 Poceni prodam GLASBENI STOLP fischer, nov, 2 x 50. Visoko 112, Kranj _2376 Prodam GLASBENI CENTER kor-ting, z zvočniki 2x50W Draksler, Mavčiče 96_2377 Prodam stabilni bencinski MOTOR 18 KM z avtomatsko regulacijo, 3000 obratov, generator BOSCH 3 kW, 200 V, 3000 obratov in 4 kW, 220 V, 340 obratov. Ajdovec, Olševek 7/A, Kam-nik, tel. 061/832-841_2378 Prodam rabljeno STIKALNO URO theben. Franc Zore, Kranj, Gasilska 6 _2379 Prodam MOLZNI STROJ vvestfalia. Telefon 064/45-371_2380 Prodam HI-FI linijo, komplet z omarico in carinsko deklaracijo. Telefon 25-741 2415 Prodam .globok OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 34 860_2366 Prodam dobro ohranjen usnjen, črn PLAŠČ, velikost 36, cena 4 SM. Tele fon 69 573__2412 gradbeni mal Za 6 SM prodam SPALNICO, kuhinjsko MIZO, KOT in dva STOLA. Telefon 51 -941 - Tržič_2387 Prodam 170-litrski HLADILNIK in OMARO za čevlje, oboje staro 1 leto. Aldžić, tel.51-447_ 2388 Prodam novo etažno PEČ, 23.000, za centralno ogrevanje, cena po dogovo ru. Franc Cerkovnik, Kamnje 20, Bo-hinjska Bistrica_ 2389 Zelo ugodno prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika) Telefon 34 568 do poldan_2416 Prodam 2920 kom STREŠNE OPEKE Mediteran. Bečej, tel. 62-044_ Ugodno prodam NAVADEN ZIDAK (rabljen). Tenetiše 33, Golnik 2091 kupim Prodam 60 m1 Mediževec, Log 66-595 POBJONA. Janez 79, Železniki, tel. 2390 Kupim rabljene SMUČARSKE VEZI (OKOVJE). Telefon 75 327_2391 Kupim mirnega KONJA za poljska in gozdna dela. Anton Eržen, Zg. Lipni-ca 15/A, Kamna gorica, tel. 74-901 2392 ffan.oprema vozila Prodam novo 2,5 kW termoakumu-lacijsko PEČ. Lahovče 21, tel. 42-121 _2382 Prodam dva rabljena FOTELJA. Te-lefon 24-307__2383 Ugodno prodam KAVČ in dva FOTE-LJA, električni ŠTEDILNIK in črno-beli TELEVIZOR. Jože Aljančič, Podbrezje 80_2384 Prodam 300-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO, staro 5 let, malo rabljeno, cena 6 SM. Telefon 064/62 441 od 19. do 20. ure _ 2385 Prodam ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika). Telefon 26 833_2386 KUSTENLJ- PURGAR BOGOMILA »frizerski salon, Kranj, Prešernova 4 Cenjenim strankam in drugim ženam iskreno čestitamo za praznik, 8. marec, in se priporočamo. loSki muzej Skofja loka Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge RAČUNOVODJE Kandidat mora poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima končano srednjo izobrazbo ekonomske smeri — da ima 3 leta delovnih izkušenj v samostojnih računovodskih delih, — da obvlada vsa finančno-knjigovodska dela — poskusno delo traja tri mesece CISTILKE Pogoji: — končana osnovna šola — enomesečno poskusno delo. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave s potrebnimi dokazili v 15 dneh po objavi na naslov: Komisija za delovna razmerja, pri Loškem muzeju Skofja Loka, p. p. 9. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po sprejemu odločitve. Iskra ISKRA - INDUSTRIJA ZA ELEKTRIČNA ORODJA KRANJ, p. o. Kranj, Savska loka 4 Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke delovne organizacije objavlja prosta dela 1. 2. 3. 4. 5. 6, VODJE RAZVOJNE TEHNOLOGIJE VODJE ORODJARNE VIŠJEGA TEHNOLOGA I PLANERJA PROIZVODNJE SESTAVNIH DELOV ADMINISTRATIVNEGA REFERENTA I STROKOVNEGA SODELAVCA EKONOMISTA Ponovno pa objavlja prosta dela 7. SKLADIŠČNEGA DELAVCA 8. ČISTILK pisarniških prostorov (delo samo v popoldanskem času) Od kandidatov za zaposlitev pričakujemo, da imajo ob izpolnjevanju splošnih pogojev: pod 1. — končano VII/1. stopnjo kovinarske usmeritve (diplomirani inženir strojništva) — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj pod 2. — končana VII/1. stopnjo kovinarske usmeritve (diplomirani inženir strojništva) — 5 let ustreznih delovnih izkušenj pod 3. — končano VI/1. stopnjo kovinarske usmeritve (inženir strojništva) — 4 leta ustreznih delovnih izkušenj pod 4. — končano IV. stopnjo srednjega usmerjenega izobraževanja ekonomske usmeritve (prodajalec) — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj pod 5. — končano V. stopnjo srednjega usmerjenega izobraževanja družboslovne (upravni tehnik) ali ekonomske (ekonomski tehnik) usmeritve — 6 mesecev delovnih izkušenj (opravljen pripravniški izpit) pod 6. — končano VII/1. stopnjo ekonomske usmeritve (diplomirani ekonomist) — analize in planiranje — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj pod 7. — končano osnovno šolo — zaželena so znanja iz skladiščnega poslovanja — starost nad 18 let pod 8. — končano osnovno šolo — starost nad 18 let Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi v časopisu na naslov Iskra — industrija za električna orodja Kranj, Splošno-kadrovsko področje, Kranj, Savska loka 4. Prodam ZAPOROŽCA za dele. Tele fon 35-537_2393 MOTOR za GS 1220, prodam po de lih. Kranj, tel. 25-730_2394 m Prodam FIAT 850, obnovljen. Žu-panc, Koritno 19, Bled. Ogled popol- dan_2395 Prodam SLC 15, prevoženih 1000 km in nov RADIO tensai, dvokasetni. Tele- fon 064/24-601_2396 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977, generalno obnovljeno, cena 25 SM. Telefon 061/612-983_2397 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, registrirano, vozno, cena 7 SM. Križaj, Sora 39/A, Medvode 2398 GUME 2399 Ugodno prodam 4 letne 145 x 15. Predoslje 67/A,.Kranj V zameno za dobro ohranjen starejši avto prevzamem vaše kreditne obveznosti. Telefon 51 -941 2400 živali Prodam rjave JARKICE. Log 9, Skofja Loka _ Stanonik, 2138 Prodam 40 kg težkega PUJSKA. Pa pler, Žirovnica 52_2368 Ugodno prodam PSA nemškega ovčarja. Alojz Govekar, Kocjanova 5, Kranj, Stražišče__2369 MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporoča. Čestita ženam za praznik — 8. marec Izkoristite ugodnost! Tapetnik — dekorater pride na dom. Pismu priložite telefonsko številko ali naslov. Brezplačen ogled in posvetovanje. Franc Šiftar, Tapetništvo in dekoraterstvo, Titova 3, Jesenice Prodam BIKCA za pleme. gora 3, Cerklje, tel. 42 848 Štefanij 237$ Prodam OVCE. Srečko Vester, ZgJ ša 32/A, Begunje__23TJ Prodam TELIČKO simentalko, težk« okoli 300 kg in PUJSKE težke od 351 40 kg. Za Žago 20, Bled_2fl Prodam TELIČKO simentalko, sta« dva meseca, z rodovnikom. Marija W kovec, Sp. Duplje 1_V» Prodam TELICO simentalko, pf* telitvijo. Mikelj, Zg. Lancovo 33, Ra# vljica, tel. 74-851_ 24j! itanoianla Mlad par z otrokom nujno išče Sij* NOVANJE v okolici Kranja ali škotlf Loke. Plačilo po dogovoru. Šifra: Njjjj no_2*, Mlad par brez otrok išče STANOV* NJE v 45-657 Kranju ali okolici Teletf 2% Na relaciji Bled—Radovljica ali d* lici najamem ali kupim STANOVANJ Telefon 064/78-242_2*5 Menjam STANOVANJE, 43 m', \ večje. Franc Kodelja, Ul. 1. avgusta' Kranj_24JJ Tričlanska družina kupi enosob"' STANOVANJE, GARSONJERO, ali I jame s predplačilom v devizah. Tel* fon 37-108 popoldan_M! rapoilltra Iščem ZASTOPNIKE za delo na ter* nu, izredno dober zaslužek. Ponudtjj pod šifro: Honorarno ali redno 2jj! KOVINOSTRUGARJA KV ali PKV,! triletno prakso, takoj zaposlim. OD K dogovoru. KOVINOSTRUGARSTV'1 Valentin Sinko, C. talcev 17, Skofja ■ ka_J$ Takoj zaposlim KOVINOSTRUGA£! JA Pipanova 60, Šenčur_22JJ ŠIVILJSTVO KLAKOČAR, Sr. M 41, Preddvor, takoj zaposli dve SlVRJ1! ali dekleti, ki imata veselje do šivani'; Telefon 45-316_22J5 ZASTOPNIKE za honorarno delo 1 terenu iščem, po možnosti z lastnijj prevozom. Ponudbe pod šifro: Sam?1 stojnost_245 Takoj zaposlim KV ali PKV rt* SKARJA. OD po dogovoru. TeleW 064/28-980_2*5 Takoj redno zaposlim REZKALCA Zupane, Smledniška 100, Kranj 2j{5 Zaposlim samostojno KUHARIC? Restavracija TXAS, Lesce, tel. ^"^j Iščem upokojeno žensko za vars^J enoletne hčerke na domu. Plačilo * mesec varstva 20.000,00 din. Šulig** Britof 367, tel. 39-313. GOSTIŠČE »DRAGA« v Begunj vabi žene in dekleta v PETEK, 7 i 1986, od 15. ure dalje, na zabavo s p|*| som. Igral bo ANDREJ PIVK. Vabi^. vas tudi v soboto na VESELO PRA*jj NOVANJE. Igrala bo harmonikami ANICA. VABLJENI! GOSTILNA KRTINA - ČIRČE Smledniška 32, KRANJ, tel:28 034 Vam nudi kvalitetne gostilniške usluge v posebnih prostorih, ki s0 primerni za zaključen^ družbe in poroke. Se priporočamo! CE1TIIHE Sestri Joži ZUPANC iz Kranja »■ Tio za 60. rojstni dan in še naprej