KRALJEVINA SRBA, HRVATA I SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
RAZRED 12 (4)
INDUSTRISKE SVOJINE
IZDAN 1. FEBRUARA 1929.
PATENTNI SPIS ST. 5488.
Societe Internacionale des Procedes Prudhomme — Houdry,
(S. I. P. P. H.) Pariš.
Postopek in naprava za razžvepljenje, vršeče se v vročini, spiinitvenih ali razplinifvenih
plinov čvrstih, tekočih ali drugih goriv.
Prijava z dne 4, marca 1927.	Velja od 1. decembra 1927.
Zahtevana prvenstvena pravica z dne 4. marca 1926. (Francija).
Predmet predležečega izuma je postopek in naprave za razžvepljenje plinov u vročini, ki izvirajo od splinitve ali razplinitve čvrstih, tekočih ali drugih goriv.
Prijavilec je že v prejšanjih patentih spoznal in povdarjal izredno važnost, ki jo ima čiščenje, specijelno razžvepljenje teh plinov, predno se ispostevijo učinkovanju katalizatorjev, eventualno u prisotnosti dodatnih plinov in v svrho, da se napravijo bogatejši in lažje piihtni v svrho tvorbe tekočih, sintetičnih goriv. Kataliza brez predhodnega prvega čiščenja je praktično neučinkovita, ker se katoli-zatorji skrajno hitro otrujejo in potem ne izvršujejo več katalitičnega učinka, ki se od njih zahteva. Posebno nujno pa je temeljito čiščenje pred katalizo tedaj, če se, kakor se to zgodi v postopku Prudhomme, v svrho poli-merizacije in vzprejema vodika (hidriranje), vlačijo katalizatorji v krogotok delovnih stopenj, pri katerih je neophodno vzdržanje temperature, ki prepreča vsakršno kondezacijo katrana.
Izum se nanaša na izvesna pomožna sredstava, da se zasigura tako čiščenje pred katalizo, in sicer na čisto urejen način in ob temperaturnih pogojih, ki jih sami volimo.
Problem odstranitve žvepla, glavni namen čiščenja, je kompliciran. Ne zadostuje, da se postopa tako, da se pridrži mineralno žveplo, temveč potrebno je tudi še odstraniti organsko vezano žveplo v prisotnosti ali odsotnosti vodne pare, z ozirom na vrsto obdelovanega
goriva; istočasno se mora preprečiti, da ta uspeh nima po drugi strani za posledico kemične spremembe tako razžveplenih plinov in par. Končno mora biti v to svrho predvidena napravo za prakso tako izgotovljena, da omogoča kontinuirno tehnično obratovanje in zopetno pridobivanje žvepla v obliki, običajni v trgovskem svetu.
V smislu izuma se v principu doseže praktična rešitev tega mnogostranskega problema s pomočjo sledečih pomožnih sredstev.
Plini ali pare, ki se imajo razžvepliti, se vodijo skozi več v seriji medseboj zvezani čistilnikov, tako da se izvrši pridržanje kovinskega ali organsko vezanega žvepla posamič in drugo za drugim; Pfi tem je treba držati temperaturo zadosti nizko, v svrho. da še kemično ravnotežje razžvepljenih ogljikovodikov ne moti vsled nedopustnega zvišanja temperature. Novi princip obstoji torej iz združene uporabe čistilnikov v seriji, kojih vsaki ima svojo določeno nalogo, v zvezi z držanjem zadosti nizke temperature v svrho, da se izognemo vsaki motnji v kemičnem ravnotežju razžveplenih teles.
Praktično se čistilniki v seriji uporabljajo v dveh vzporednih grupah;- vsled tega naprava omogoča kontinuirno obratovanje, v katerem ena grupa čistilnikov regenerira, medtem ko je druga grupa v obratu.
Priložena risba shematično kaže napravo, ki more v neprekinjenem obratovanju služiti poljubno za čiščenje plinov z ali brez vse-
Din. 20,—
bine vodnih par in za regeneracijo čistilnikov.
Kakor je razvidno iz slike, obstoji naprava iz dveh vzporednih grup čistilnikov A. B, C, in A1, Bl, C1. Plini, ki se imajo čistiti, prihajajo od proizvodnikov skozi provod D in se skozi provod d dovajajo čistilnikom A, B. C, medtem ko se čistilne mase v aparatih A1, B1, C1 regenerirajo; nasorotno se plini zopet skozi provod d1 dovajajo v slednje aparate, medtem ko se v A, B, C regenerira,
V obeh baterijah čistilnih aparatov sta prva čistilnika A in A1 napolnjena s snovmi, kakor nikljevimi oksidi, ki se nahajajo fino porazdeljeni na porcelanastih ali drugih podlogah (biskuit, plovec, porozno kamenje); ti fino porazdeljeni oksidi imajo nalogo, da posebno pridržujejo mineralne žveplove spojine. Ko zapustijo plini aparate A in A1, se dovajajo skozt E oziroma E1 k čistilnikom B oziroma B1, ki so napolnjeni z oksidi bakra, železa ali druge prikladne kovine na isiotaki podlagi; ti oksidi so v vsakem slučaju sposobni, da pridržijo vse organsko žveplo, ki izstopa ali ostane v plinu, ki se ima čistiti.
Če so plini, ki se imajo čistiti, prosti vodne pare, tedaj je njih popolno očiščenje po prohodu skozi oba sirijska čistilnika A in B ozir. A1 in B1 zasigurano, ker ta razdelitev čišče nja v dve stopnji po gori navedenem omogoča držanje takih temperatur v aparatih, vsled katerih ostane Konstantnost kemičnega ravnotežja v plinih, ki se imajo čistiti, zasigurana.
Če pa nasprotno vsebujejo plini, ki se imajo ošistiti, vodno paro, tedaj more la vodna para zopet tvoriti žveplovodik vsled učinkovanja na bakrove sulfide ali na druge spojine, ki so se tvorile v B ozir. B1 vsled združitve čistilnikove kovine z organskim žveplom.
Da se zasigura odločitev žvepla, ne ozirajoč se na žveplovodik HaS, se v smislu izuma vodijo plini, ki se imajo čistiti, skoži provod G ozir. G1 v tretji čistilnik C ozir. C1, ki vsebuje istotako kakor prvi čistilnik A ozir. A' v tej vrsti substance, ki pridržujejo mineralno žveplo in na ta način osvobodijo vodik iz žveplovodika, ki se je bil zopet tvoril.
Povdariti je še treba, da zasigura stopnje-vito čiščenje in držanje zadosti nizke temperature, (n.pr. 250°), popolno čiščenje in kljub temu prepreča vsakršno kondenzacijo par v aparatih, v kolikor se držimo izvestnih kautel, tako da se one pare, kojih kondenzacijo je pri tej temperaturi pričakovati, mehanično odvajajo s pomočjo zadosti visoke strujne hitrosti, kar se doseže bodisi s pomočjo prikladne oblike aparatov in prevodov, ali pa s pomočjo dovajanja prevajajočih par ali plinov, (n.pr. vodne pare ali vodnega plina).
Regeneracija n.pr. baterij čistilnikov A, B, C se izvrši kakor sledi:
Vstopna pipa H se zapre proti A, B, C in odpre se vstopna pipa H1 k poprej regene-
riranim čistilnikom A1, B1, C1. Izstopna pipa I za očiščene pline se seveda zapre in odpre se I1.
Regeneracija se more izvršiti na znani način s pomočjo zračne struje; vendar se mora zrak v smislu izuma napeljati poprej skozi ogrevalnik; regeneracija pa se more v smislu izuma izvršiti tudi s pomočjo struje vodnega plina, ki vsebuje vodno paro in ki se je poprej napeljal skozi ogrevalnik, ki ima temperaturo od približno 350°.
V tukaj kod primer pokazani napravi je predvidena istočasna uporaba obeh sredstev, namreč regeneracija s pomočjo vročega zraka za aparate A in s pomočjo razgretega vodnega plina za aparate B in C.
Zrak dospe skozi provod J in skozi sedaj odprto pipo j v predogrevalnik K, odkoder se vodi skozi odprto pipo m, provod M, odprto pipo n, in provod N, v čistilnik A; žveplo se odstrani iz čistilnika in žveplasta kislina izstopa skozi provod O, kojega pipa o je seveda odprta. Nastali SO2 se prestreže v posodi P, napolnjeni z vodo.
Na enak način se vodi vodni plin skozi povod Q in odprto pipo q v predogrevač R, držan na temperaturi približno 350°, gre potem skozi odprti pipi r in s skozi elementa B in C, kjer se oprosti žveplo iz sulfidov; žveplovodik, ki se pri tem tvori, se vodi skozi odprto pipo t in provod T v posodo P. Med to regeneraerjo raste temperatura v elementih A. B, in C; vsled tega je potrebno dovesti te elemente, predno se zopet začne z njimi obratovati, na normalno temperaturo čiščenja od približno 350°. To se doseže tako, da se izolirata predogrevalnika s tem, da se zapro pipe j, m, q. r, nakar struja od J in Q mrzla plinska struja skozi J, N ozir. Q, S, pri čemur so pipe j', m1 in q\ r1 odprte.
Razvidno je torej, da se more preiti k regeneraciji elementov A1, BJ, C1, ki so bili do-sedaj v obratu, kakor hitro elementi A, B. C zopet delajo; in to samo potom primerne sestave pip.
Patentni zahtevi:
1.	Postopek v svrho, da se splinitveni ali rasplinitveni plini čvrstih, tekočih ali drugih goriv v vročini razžveplijo s pomočjo nporabe kovin in kovinskih oksidov, označen s tem. da se plini ali pare, ki se imajo razžvepliti, brez prekinjenja ali v sledečih si delovnih stopnjah vodjo skozi več čistilnikov (A, B, C), ki so napolnjeni s kovinami ali kovinskimi oksidi in so v seriji medseboj zvezani, pri čemur se vsi deli držijo na zadostno niski temperaturi, v svrho, da se isključi motnja kemičnega ravnotežja razžveplenih plinov ali par, in pri čemur od posameznih čistilnikov eni pridržujejo kot kislino vezano (mineralno) žveplo, drugi pa organsko vezano žveplo.
2.	Naprava za izvedbo postopka po zahte-vu 1.), označena s tem, da obstoji iz dveh vzporednih baterij v seriji rasporejenih čistilnikov (A, B, C; A1, B1, C1), pri čemur poseduje vsaka baterija dva zunanja elementa (A in C), kojih prvi pridrži (mineralno) žveplo, vsebovano prvotno kot kislina v plinih, ki se imajo čistiti, medtem ko poslednji element odloča mineralno žveplo, ki izvira iz žveplo-vodika, kateri se eventualno tvori v srednjem elementu (B), vsebujočem kovine ali okside, ki vzprejmejo organsko vezano žveplo, pri čemur s pipami opremljeni obvod (F) med srednjim elementom in izstopnim provodom za očiščene pline omogoča vlačenje in iztačenje
skrajnega čistilnega elementa (C), in to z ozirom na okolnost, da-li obdelovani plini vsebujejo vodno paro ali je ne vsebujejo.
3.	Pri napravi po zahtevu 2.) postopek in pomožno sredstvo v svrho regeneracije sestavnih delov ene baterije čistilnikov, medtem ko je druga v obratu, in obratno, označen s tem, da se uporabljajo struje zraka ali vodnega plina, pomešanega z vodno paro, ki se izmenično pri visoki temperaturi in po prestopu skozi predogrevalnik ali v mrzlem stanju vodijo skozi obvod preko elementov-čistilni-kov, pri čemur so čistilniki opremljeni z odvodi (0, T in O1, T1) za žveplaste pline, ki so pri regeneraciji postali prosti.
\
__L

il


N
Adpatent broj 5488.
K
K
\

o
CQ,
—4>-
^4
/v
K

^ g


\