Št 24. V Gorici, v torek dne 24. maroa 1908. Letnik X. lihaja Tgak torek in flohoto ob 4. nri popoludne. Ako padn na ta dn<>va praxnik iiide dan prej ob 6. iv«ö«»r. Staue po poäti prejeman ali v Qorici na dom poSiljan celolotno 10 K, poll<>tiio 5 K in žetrtletno 250K. ProdajaseTGorici v to- bakarnan Schwarz t Šolskih ulicah. Jnlleriitz r Nunskih ulicah in Lo- b a n na Verdijerem tokaliflču po 8 Tin. ItU n 111 A l'redniötvo in upravnlitvo m nahajata r «Narodni tiskarni», ulica Vetturiin b. lt. 9. DopiBP jp nailoviti na ureduiltvo, ojrlate in naročnino pa ua uprarniitvo >Goncec, Oglasi ic rftäuuijo po petit- rrntah in nicer ako ie tukajo 1-krat po 14 Tin.. 2-krat po I'i Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ie Tečfcrat tiskajo, raču- uijo ip po pogodbi. lndajatelj in odgovorni urednik Anton Bavöar. Tiaka „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežlo). Zopef paralela „Edi- nosfi". Rekli S0QO, da so novejse ekspekto- racije „Eiinosti" proti goriškemu dež. vol. reda — pisane v ponesrečeno o- brambo proti lekciji r „Slovencu" — le drag* neizpremonjona izdaja lanokih (z dovoljenjem reömio) izbruhov v iati za- devi. Danes pa po pazljivejem prečitanja najnovejših „E linostinih" izlivov na- sprotstva proti naši stranki moramo konatatirati, da je pmlekla v dragi iz- daji vendar le dva nova argamenta na dan: eden izraža žnganje s prihodom nadctkofa v zbornico, drugi iztika kot poaledico vol. reforme oškodovanje — toških kršč. socijalcev ali (v „Eiinosti- nem" jezika) laških klerikalcav. Rivno 8 tema argumentoma je pa „EJ.U lešebolj dokazala, kako težko se da slaba stvar zagovarjati, koliko duševnega napora jo je stala nečedna hlimba : misliti eno,go- voriti drago ; vedeti, da je vol. refjrmo porodila politična konstelacija, in ne kako strankarstvo naših poslancev; znati, da je slovenska veöina v zbornicizi zdaj „vsled pritiska razmer" še nedosegljiva stvar, a vendar dolžiii naše poalance iz- dajstva, da niao večineizvojevali; vedeti da 8ta za volilno reformo glaaovala tadi liberalna poslanca (tretji, dr. Tarn?, je lezel raje na Matajur, da bi videl, ali je v deželi še kaka stranka, katere ni ie bil on pristaš), a vendar to svojim öita- teljem zamolsiati in kot zloöin „narod- nega izdajstva" napihnjeno vol. refjrmo na rovaš pripiaovati le našim posl&r- cem. Ta slepilna igra je bila kajpada 8itno delo, in prav nič se ne čadimo, d* niso „Eiinosti" zadoatavala nepoštena sredatvs, kot nereanice, podtikanje stran- kar8tva, zavijanje in zatajevanje dejstev, ampak da se je morala zatekati celo k lapalijanr>. „Elinost" straš', da bi se lahko zgodilo, da bi prišel pod „pritiskom raz- mer" nsdSkof v zbornio ter jo stem na- pravil sklepčno tudi brez Slovencev. Nj, no, ali je „Edinost" ves öas, od tedaj, ko se je s tem velenevarnim orožjem posku8ilo, pa do danes prespala? Mi tega ne verujemo, mislimo temveč, dase je „Ed." gam» smejala temu otročjema strašenja. Oaa sama vp, da jo bil toen- krat le začaaen poska*. OJ tedaj pa jo narodna zavest na Giriškem toli naprv dovala, da si niti politicon no?in(-c no more takega poskusa mialiti. Prosino, kateri višji dašni pastir — in če hi bit tadi aam sedanji poreški škof — bi ho- tel na tak naäin pahniti večino svojin vernikov od sebe in od vsfga, k&r stoji za njim. Vedei bi predobro, da bi kar hipoma izginile vse stranke in da bi se alov. Ijodstvo na Goriškem vzdignilo zc- per ujega kakor en mož. In miali li „E]ino8tu, da bi hotela dati vlada k ta- kema nevarnema pcskum inicijativo ali svojo roko ? Mend» ne ; kajti pri takih n8zorih vlada bi ne moglo biti o sprav- nih akcijah v Istri in Trata ni daha ni slaha. „Eiinost" bi si bila torej to otročjo šalo v övojinii čitalci iahko prihranila. Na vsak način pa je interes&ntno, da je našla za to otročarijo naenkrat tadi na Gcriškem „pritisk razmer", v očigled za zdaj neovržne laške zboruične večine pa ne ekzietnje pri njej noben „pritisk raz- mer". To lepo razavitluje njeno stvar- noat, po kateri tako rada bobna. Kako neizproauo sovrašUo preiinja „Edinoßt" proti nara oziroma dr. Gre- gorčiču, kaže dejstvo, da se potegaje celo ZH iaške „klerikalce"; piie narareč : „S priklopljenjem mesta goriškega far- lanskim meatecem je dr. Gregorčič izdal celo interes svojih istomišljenikov vFar- laniji. Da ni bilo tega priklopljenja, bi | danes klerifealci xastop^ii fnrlan^kE vne- sts. Tüko pi jih zastopajo in jih bodo ¦ zastopali italijanski liberaici". Čadno ! Koliko je „Elinost" že avarila za- ) padne Brice pred sladkimi obljabami dr. . Faidottija ... pač menda nikomnr dra- gema na korist kot italijanskim liberalcem in zdaj, ko išče dokazov za svojo gonjo proti dr. Grfgorčiča, zdaj jemlje tega dr. Faidatti-ja v zaščito! Ali ni to višek konfaznosti? ! Dr. Faidutti je bil menda ˇ pretekli dobi poslanec in je, kolikor mi vemo, tadi gla9oval za vol. reformo. „Eiinost" piše, da ve, da so bili vodje sarlanakih klerikalcev razsrjeni na dr. Gregorčiča radi vol. reforme. No, zakaj pa niao bili ti farlanski vodje — katerih vodja je sam dr. Faidntti — razsrjeni na dr. Faidatti-ja zarad glasovanja za toI. ref^rmo? Ali jo morda tad^. dr. Faidutti igral žnluslno n'.( g) slor. Vbe- ralnih poslsncov, ki sta glu^cveila zaWol. rfformo, a jima jo morala ie le zunaj zbornice neka „uc'ena" glava dati po- velje, da se mora rol. reforma izkoriatiti za vol. agitacijc, katerema po?elja je tudi čatstila „Edinoat" pra? ponižno sle- dila. „Eiino8tu skaša na vse pretege že nekaj časa sein očrniti pred slov. ljnd- stfom dr. Gregorčiča kot moža, katerema je „klerikalizem" vse, a narodnc&t niMa. Radovedni smo, kako apravi „Eiinost* to v 8klad z očitanjem, da je dr. Gre- gorčič „izdal interes" la skin „klerikal- cev?! Ali ni to pristno oporekanje sa- mema sebi ? Sicer pa menimo, da bi za- slažil dr. Gregorčič, če bi bilo na „iz- dajatvo" larlanskega ,.klerikalizma" r«s kbj reanice, od „Ediaosti"*, ki vencmer trdi, da eluži le narodn. le pohvale; kajti za eloven°ko delfgacijo je menda agodneje, če je italijanska delegacija razprta v dva tabora, kakor da bi biia edina, če tadi „klerikalna". Da so po- kazale zadnje volit7e laike kriČ. soci- jalce v našem mesta tako šibWe, so krivi v prvi vrsti oni sami. Daalej so pri vo- litvah v mesta z rnalirai izjemami le roke križem držali ter laškim liberalcem pre- pnščali teren, to pa zato, ker bi sicer potrebovali slovenske pomoči; ali njim | so Ijubši laški liberaici, nepo Slovenci, , bodi si tadi neliberalni. Če se lotijo torej pri prih. volitvsh resnega dela, prav bhko zmegaio tadi v rnestni Rku- pini. Seveda bo morala vEdino«t" avoje somišljenike, naše slov. liberalce prpgo- voriti.da ne pojdejo volit laških libe- ralcev, kakor so to storili leto«, ker so se zvezali z njimi (lašk. lib.), da so jim ti prišli na pomoč v slov. veleposestvu zoper naie kandidate. Tako sta torej nova argamenta „Edinosti" v akciji zoper vol. reformo, ali prav za pra? zoper našo stranko. Prvi je za sedaujost in prihodnost popolnoma brezpomenben in brezveljaven, dragi pa je nasproti „Edinostinemu" „izkljnčnemo nacijona- lizma aprav absurden. Bo] za mladino. KSlovenecu prinaia sledeči kraiai članek ki ga priporočamo v araievanje VBem merodajnim činiteljem. C'.anek te glaai : r'Z°) dalje časa optzojemo pogubne simptone med gimnazijakim dijaitvom. Med gimnazijce se od brezveatne straäi zanasa strankarska politika. So ljadje, ki med dragošolce zanašajo radikaiizem; predno pride dijak v peto iolo, je Le prepojen politične strasti. Politikaje se v soli, politikaje bo pa tadi zanaj iole. Dijak vidi v profesorju strankinega pristaia; pošten profesor, katebeti izgabijo ves vpliv na takega di- jaka. Prišlo je tako daleč, da imajovne- kem razredu dijaki za svojega kateheU samo eno besedo, Zdi se, da amatrajo neki profasorji za vzgojno sredstvo raua nam'gavanja na politične sitaacije, 8 k&- terimi hočejo vplivati v smisla liberalne politike. Eak doh veje valed tega med svobodomiaelnim gimnazijakim dijaitvom, se vidi iz njihovih dveh liatov, ki ju bero in celo urejajejo t soli. Kdor pa ima kaj srca za mlade Ijadi, mora s atrahom gledati v prihodnost, 8 strahom za svoj narod, ki bo nekdaj imel take voditelje, kakršne mo aedaj Tzgaja liberalnn atraja v soli. Fraza, zavijanje resnice, sistematično zavajanje Jdijakov k radikalizma in lažisvobodomiselstva — kvari našo mladino in jo okupira meito temeljitega ačenja io ido*Ia«g& t»4»nj». Political list „Svoboda", ki se urejnje t 8. razreda drage državne gimnazije, katt- rega članki Be popratljajo in prirejajo t šoli med šolskim poakom, je žalosten zgled, kako propada dijaštvo amstveno in moralno. Spominjamo se ie, kako skrbno so svoj čaa ravnatelji gimnazijcemprepo- vedovali „Rimski Katolik" kot list, ki di- jakom jemlje idealnost, profesorjem pa ogled. Celo „Dom in Svet je bilsvoj öai že na indeksn, nekjeao iziolske knjiinice odstranili tudi „Čas", ker je „pohajilji?", a pri tem sebahfttoširi „avobodomiaelno" časopiBJe. Listi, ki z jasno besedo bistrijo pojme in navajajo k samostojnemu, lo- gičnema miiljenja, so zoprni; iaki listi pa, kot „Omladina", ki imenoje radi- kalcem neljubega profesorja „ klerikal- LISTEK. Romanje na Vifovsko 6oro. Pot mojega življenja. — Štefan Levkos. 0 Vitoveka Gora, ti kraj blagoalova in milosti božje poln! Ti kraj miru božjega in blažene sreöe, ti veliki cilj velikega hrepenenja, pozdravljen in bla- goslo"!jonl 0 Vitovska Gora, vzrejo te oöi in srce zahrepeni po tebi! Kdo te je vzrl, pa ni zahrepenel po tebi! Kdo je iel mimo, pa se ni zbu dilo hrepenenje v njegovem area! Trdo in zakrknjeno je moralo biti njegoTO Broe, polno posvetnih misli in poBvetnega poželjenja. Nič veö prostora v tiatem arcu, zato tudi nič hrepenenja. Oöi so te vzrle, gora, miru božjega io blažene sreče polna! O6'\ so te vzrle a srce ni zahrepenelo po tebi, romalo je mimo mrzlo in hladno, ker ni bilo v nJem niö veö prostora, — niö veö hre Penenja.------------ Oöi so te vzrle, srce ie ml ado, dnäa *oi«« Oöi 80 te vzrle in tisti hip se je porodilo v sreu veliko in mogoöno hre- penenje, — jedva zavedno, neizraženo. Bil sem äe majhen. Bilo je v hiii moje blagopokojne matere Prijela me je za roko in me peljala k okna, sklonila k meni in steg- nila roko in pokazala a pintom ekozi okno in me vprašala : „Vidiš tiato belo piko tarn dales, daleö ?" Zasenöil sem z roko oöi in po- gledal natanko v tisto smer, ki mi jo je pokazala, in obstrmel sem, kakor bi za- gledal öndo božje, in zaöadil sem se: »azmaknila so se brda in griöi so se raz- delili in zagledal sem tisto belo piko, ki je nisem nikoli prej opazil. Gorela je pod temno goro v žaru solnca bela pika kakor jasna zvezda na veöernem nebn. Majhna je bila, a bila je jasna in svetla in neskončno daleö je bifa. Obrnil sem se k materi in jo vpraial: „Iz visoke gore, iz strme stene kipi griö in bela pika na njem, — je tiato ?u IB!_l. ? _ tu „Nikoli ie nisem videl tiste bele pike, kakor bi se šele danes razmaknila brda in se rczdelili griči " „Samo iz te sobe jo je videti in samo iz tega okna." „In tista pika je neskonöno daIeö?M »Daleö je, zelo daleö !M Bil sem še mlad in majhen, zato je bila tako daleö. „In zakaj si mi pokazala tisto piko, ki je nisem še nikoli videl in ki je tako daleö in ki jo je videti samo iz te sobe in iz tega okna ?" „Tisto je Vitovska Gora !" „Vitovska Gora je tisto?" sem se zaöudil in tisti hip se je zbndilo hre- penenje v mojem sreu. Bil 8em äe mlad in mlado je bilo moje srce in Ž6jna moja dnäa.------------ Zbudilo se je hrepenenje v otro- ikem sreu, nejasno, a veliko; in kolikor manjie je bilo upanje, toliko veöje je bilo moje hrepenenje v tistem hipu. Moje srce ie mlado, — strmel sem v tisto öndo božje, ki je žarelo v jaani luöi tako neskonöno daleö. 0 Vitovska Gora/ti kraj blagoslova oöi, duia te je zaslnttla in srce je za- hrepenelo po tebi v velikem, resniönem, a nejasnem in neizraženem hrepenenja t Tisti öas in tiste dni ni bilo uptnja v mojem area, da born stal kadaj tako blizo pod teboj, öisto pod tvojim blago- slovljenim vrhom, — zato tako mogodna sila v tistem hrepenenja 1 Nisem apal tiste dni!------------ Pa se je nenadoma zgodilo. Pre- badil sem se öez noö in sem vstrepetal in se zaöudil: vse tisto öudo boije, ki sem sanjal v neskonöni daljavi o njem, mi je viselo öisto nad glavo.-------— Tako naglo se je zgodilo, da ¦* malo veö apominjam, kako je priälo. Napravili smo se na pot in smo odili in minnl je'öas kakor kratko po- poldne, naglo je minil in priili smo v öndno dolino. Tiste dni mi je doptdla. Po noöi je bilo meoda, ko sino priili in že temno. Trnden sem bil, ko sem legel. Ko sem se prebndil, sem stopil k okna in sem se zaöadil v planem pre- seneöenja. (Dalje pride.) noga igitatorja", le zdi ˇ odeh nekih gg. profesorjev dobro vzgojno sredatvo ! Kdor ima vpogled v dejatva, mora z ogoröenjam konätatirati, da se naäa mladina Le t Ijadaki soli in nižjih rar- red ih gimnazije — pod pretrezo literature in lepe ametnoati — kvari in zavaja v pognbo, gotovim, brezreatoim ljndem ? iUfažo. Med velikim delom dijaštva je imladalo takozvano „cankarjanstvo". 0 Cankarjn kot piaatelja ima vsakdo lahko svoje miali, a to je gotovo, da je duh njegovih spisov mladini kvarljiv. Znani so nam zgledi, ki t človeka vzbudegnev mid onimi, ki dajejo n*pokvarjenema di- jaka ˇ roke gotove Cankarjeve spise. Poprej sdrar, čvrst, energiöne volje, poln življenja in navdašen za vse lepo — potem razdvojen a samim aeboj, brez Teaelja nad življenjem, brez vsake ener- gije, propada moralno, intelektaalno in fiztöno. Bodimo odkritosröni in priznajmo dejatva : Cankarjanstvo rodi intelektaalno in moralno anarhijo, nihilizem — vs'aj pri mladem neizknšenem dijaka, ki je za rse novo in nenavadno dovzeten. la vendar je pred nedavnim časom profasor iloTeničine priporočal „lepo vrato Can- karjevih knjjg". V Gregorčičevi knjižcici se dajejo vai spisi brez vsakega razločka gimna- zijcem, ijadsiošolskim nčencem, nedora- alim otrokom. Ko bi Gregorčič vedel, kako se ibrablja njegovo ime, bi v groba 8loTesno protestiral, oni Gregn- Č\Č, ki je pisal: Uzorov mi nikar ne mori, Kot žarki solnöni so azori. ße netaj nam sili t pero. Vzgoja naj.^a anotna, naj podaja enotno nazi- raojj^. Na|a šolska zakonodaja J3 tema kriv^lOda te enotnosti pri pcdaka gim- nazijpkih predmetov ni. Tadi t tern oziru bi bila potrebna korenita reform) za gimnazije. Toda je-li samo nöni načrt kriv, da dijak po dokončani gimnaziji Lima jaanega avetovnega naziranja, te velike sinteze vseh ved ? Žalibcg ne, krifi ho tadi gospodje, ki ta učci načrt udejatvnjejo. Tadi pri nas so prcfeaorji — ni jib reliko, hvala Bogn — ki bvo- jega „svobodomiaelstva" ne morejo ohra- niti za-ae, ampak meoijo, da «i pridobe xa redo in omiko večnih zaslag, öe vce- pijo STOje prepričanje tadi svojim uöen- cem. To je seveda goapodom zelo lahko, pri vsakem predmeta se da nekoliko na- migniti, kaka analogija, primera se hitro dobi. Včaaih niti tnga ni treba, zadostaje geata, pomemben pondarek, na^tueh... 7 mladem area fstane dvom o stvari, ki ma je bila najsvetejša, d?orn pa je vča- aih Bmrt. Ura mine, profesor gre van in se ne zaveda, da je omoril mlado živ- Jjenje. Profesor liberalec se smatra za poklicanega, da govori v četrti ioli o brezmadežnem spočetju Marijinem in Bta- rogrške bogove primerja a krščanskimi sretniki. Slabo zaamenje za takega pe- digoga, če mora potem zatrjevati, da ga ačenci niBO pray ameli... Če gre tako dalje, bo vsak prijatelj mladine amatral za STOJo nalogo: paralizirati pogubni vpliv nek b gimnazijakih profesorjev na dijaitTO. Pred kratkim je „Slovenski Narod" pozival, naj se ?ae zdrnži v „boj za mla- dino". Ne le dijaitvo, tadi drago mla- dino hocejo liberalci potegniti v avoje kolo, da jo napoje 9 sovraštvom do kriöanstva. Posival je nöiteljstvo, naj dela poTsod proti katoliäkitn izobraže- valnim drnštvom, in marsikje vidinao že, da nöitelji odvraöajo mladeniöe od kato- liSkih druStev. Da jih ne morejo pridobiti na deželi za liberalna drnštva, je krivo največ to, ker sedaoja ljadaka sola po svojem Ijndatva neprimernem uatroja ne more vcepiti mladiai trajne Ijnbezni do uöiteljstva. A vendar se trndijo liberalci, da bi razdrli, kar zida katoliika ljudska misel, in da bi mladino prepojili z da- bom sofraitra in brezveratva. Bodimo torej na straži 1 Mladina je najdražje, kar imauio. Mladeniče ohraniti kričantki miali ali jih zopet pridobiti zanjo, koder jo je uovražnik odtnjil, bodi nost našega naroda !" Ta klic velja pa posebno za nas goriike Slovence ! Na delo, da nam so- ˇrainik ne akrade miadine. Dopisi. Sovodnje, 21. marc». Itzvan ˇ „Po8lanemu g. vikarja P. ˇ St. 15. „Gj- rico", kjer me imenuje nesramnfga laž- nika in podiega obrekovalca, ako ne do- kažem tega, kar sem govoril v cerkveui- kovi krčmi, češ, da je bil g. vikar P. do 2. are popolnoči v Kodermscovi krčmi, porem na kratko tc-le : Tistih beaedij se nisem jaz i?.mislil, marveč so priile iz ast oseb, ki so g. vikarja P. znane. Ali so resnične ali nis?, ne vein. N&vsakaačin bi bilo amestneje, da bi g. vikar P. na- pndel direktno one osebe, do pa mene, ki sem le toliko krir, da sem povedal kar sem slišal. Z^radi tega mislim, da nisein še zaslažtl nelep.^ga naslova ne- sramnega lažnika in podiega obrekovalca. Toliko v znanje. Ivan Tomsič, posetnikhšt. 113. Reuče. — Nekdo je v „Soči" na- piaal par ir&tic o raznih plaščih, ki so jih oblokü volivci za časa volitev. Dela po pregovoru : „Rečem ti, da mi ne po- rečeš !" Vsi takajšnji liberalci in tadi li- beralke, atari in r^'adi, so za časa vo- litev obi - kii agrariii plašč t. j. imeaovali so se le začasao „agraruo" ali prijatelje kmetske. Nek sgraroc vpraš*m: Kak^ao ime si bodo liberalci izbrali za prihodoje vo- litve, če sedaj kot agrarci propadejo? — je odgovoril kratko: „Svobodomiselni !M Tedaj liberalci ostanajo ^edno btari tiči, naj si že izberejo kakoršnokoli ime. — Med Djimi so, ki bo nekdaj kcaete stiakali, zahtevali od njih visoke obresti, sedaj se PH ližejo kmeta, da so njegovi prijatelj'. Možje sprcglejte yendar ! D:p saik se zaletava v nekatere može, ki so »gitirali za S. L. S. Raj so pa agrarci pričeli ? Raj in kako so de- lali, pove dovolj volivni imenik. Iz drn- itva „S;obod6" je ilo vse ca lo«\ Po trije štirje ao naakočiii voüvua. Trgali so volivcem glasovnice iz rok in jim uailje- vali 2e izpolnjene. 0 nasilnih egrarcih iz Gradiiča — aj, aj tadi ti so sedaj agrarci! o teb ie ne govcritr. Tadi nek starbeni podjetni* »e je haJo pcha1 za librralce. Če pa a. pr. po Kranjskena zida cerkve — tedaj so pR kJerik&lui groši tadi dobri. Dopisnik se je obregnil tali ob cer- kvenika. seveda plačaje ga le on — ne- kaj pozabavlja še nekaterim drngim, imenaje krščansko prepričanje „staro canjo" ter konečno prav po očetovsko želi, da bi vse srečala pam^t. Tadi mi želimo isto njema in njegovi dražbi* po- sebno pa veliki trorabi v Britofa I Konečno je zapisal nekaj, Cesar ne razame, namreč: Korakajmo proti sve- tlobi, ne proti temi! Oh kako nčeno 1 R 8 mora bitt visoka tista sola, kjer ste se nčili „korakati" proti svetlobi!" V inti šoli ste se mnnda ačili reševati Bgrarno vprašanje?! Tarn so Vas gotovo nčili tadi zabavljati črez rf*rje"? In s tem hočete osrečiti kmcta ? slüvüdja v „KrojaŠki zadrugi" 10 K; Ivan Kalin, tie/., uradnik 4 K; Fran Kaučič, tr- y;ovcc 4 K; Jernej Kopač, svečar 4 K; Al- bin Kregan, tr^ovec 2 K: Josip Ličan, kn. nadšk. tajnik 4 K; Ivan Mercina vadnični ncitelj 6 K; Gustav Novak, profesor 4 K; Niko Omersa, profesor 2 K; dr. Fran Pav- letič, odvetnik 12 K; dr. Andrej Pavlica, stolni vikar 8 K; Ivan Rejec, prefekt 4 K; Franc Setnicar, vodja 4 K; Franc Sivec, vadnični utitelj 6 K; Anton Šantel, š. svet- ; nik 10 K: Andrej Tabaj, katehet 4 K; Josip [ Zornik, trgovec 4 K; dr. Franc Žigon, pro- \ fesor 6 K; Franc Žnideršič, profesor (za tri niescce) 6K;J. Čebular, prof. 4 |K; dr. A. Papež, prof. 4 K; — dalje gospe in gospodič- ! ne: Gizela Finžger, š. nadzornika 4 K; Šte- i fanija Havel, učiteljica 80 h; Antonija Hro- vatin, nadučiteljeva 4 K; Zina Kokole, za- ! sebnica 4 K; Marija Kopač, svečarjeva 10 \ K; Milena Papež, profesorjeva 2 K; Berta \ Pavletič, odvetnikova 4 K; Avgusta Šantel, š. svetnika 2 K. Srčna hvala! Novice. Darovi. Za „Šolski Dom" so plačali predsedništvu: Štefa Kinderčcv v Gorici 20 K; dr. A. Gregorčič 20 K; pe- vovodja in učitelj biljanski nabral med cer- kvenimi pevci v Medani 5 K 34 h; župan- stvo Črniče v spomin pokojnega starcSine Antona Berbuča 10 K. Mesečnino za januar in februar so plačali: Leopold Bolko, veleposestnik 20 K; Anton Breščak, trgovec 4 K; Josip Gizel, prof. 4 K; dr. Karol Capuder, prof. 2 K; Karol Cigoj, dež. uradnik 4 K; dr. Josip Dermastia, odvetnik 2 K; Ivan Drufovka, trgovec 4 K; Fran Finžger, okr. š. nadzor- nik 8 K; Anton Fon, trgovec 4 K; Josip Fon, državni poslanec 20 K; Anton Fras, profesor 8 K; dr. Josip Gabrijelčič, prelat 6 K; Anton Gvajz, profesor 4 K; Hedžet in Laž ima kratke noge. „Soča" je prinesla vest, da je po uradnem dokazu do- gnano, da je na Otliti glasoval jeden „kle- riknlec" trikrat. Obrnili snio se v ti zadevi na pristojno mesto ter dobili sledečo izjavo: „1 z j a va. Podpisani 11. marca 1908 pri vo- litveni komisiji ves čas pričujoči izjavljamo, da ni nijeden klerikalec trikrat votil. Imenu- jemo dotiene^a dopisnika ostudnega lažnjiv- ca, C-e ne prekliče obrekovanja. Dol-Otlica 20. 3. 1908. B i z j a k, župan. J. Bratina, J. Per gar, podžupana. Iz te izjave naj posnamejo naši čitatelji, koliko je verjeti poročilom „Soče" odogod- kih pri zadnjih deželnozborskih volitvah. Pri ti priliki naj omeninio, da nam je res znan skičaj, da je pristaš liberalne stranke dva- krat glasoval v isti skupini, česar dotičnik niti ne taji in je to razvidno tudi v voliv- nem aktu. Dalje nam je znan tudi drugi slučaj, da je hotel pristaš liberalne stranke pri volitvi v skupini kmečkih občin za go- riško okolico vtihotapiti dve glasovnici, knr se pa mu ni posrešilo, ker ga je predsed- nik volivne komisije pravočasno zasačil in se je o tem tudi cela komisija prepričala. To- liko za danes, sicer pa bode o tem na pri- stojnem mestu kakor tudi v našem listu še govora. Gorl^ke volitve. — 0 teh volitiah je pi>ala „No»a Dabtx" glasilo kranjskih tskozvanih „gospodarskih", ki so podobni nhäim „agrarcem" ki jim je očitala zme- denost, nezoačajnost in nasilnost pri vo- litvsh. Na to se je Mermolja v „Našera glasau po bvoje široko razkoračil ter ocit^l kranjskim „Novodobarjem" nede- lavnoat. Na to odgovarja „Nova Doba" sledeče: „Naš člaaek o goriških deželno- zborskih volitvah je izzval v glaBÜa go- riške RmečkH stranke ocigovor, kakoršnih smo že navajeni na naše odkritosrčne, rrsnične besede. Ne bomo se prerekali z „Našim G'asom" mnogo o tej stvari, pač pa opoz»rjarno njegovo aredaištvo in gospode, ki stoje za ojira, na njihovo Instno vent v isti številki njihovega gla- siia, v kateri odgovarjajo tadi nam. V tej notici beremo: „V „Soči" vidimo no- tice, iz katerih spoznavamo, da imajotn- kajšnji gospodje s stvarjo svoje posebne namene. V Vrtojbi je namreč Mrmolja, ki je v vodatvu agrafrcev ; da se vzanae Emečki etranki ngled; je treba torej Vrtojbo kazati kot povzročiteljico Ber- bučeve zmage. Napredna stranka slavi že tako zmago bresußostevanja Kmetske stranke, kakor da bi te več ne bile, ali pa kakor da se je popolno nato novoizvoijeni g. prej^ednik tor s^ spominjal sestJesetletoica vladanja nje- govpga Veličanstva. Z trikratnim alava- klicem na jabilanta je končal avoj nav- dnševalni govor. K besedi se je oglasil še dr. Srebrnič, ki je v vznešenih be- sedah navdnševal k skapnema, nese- bičnema delovanja v povzdigo omike ia uobrazbe med milim našim narodom. Nato je še draštveni možki zbor kraeno zapel krepko pesem „U boj". Sploh pa moram kronberške pevca res pohva iti. Na praznik St. Jo it fa sem bil v Kron- berga pri iitinijah in reči moram od- krito, da sem še malokje ališal tako krasno petje. V cerkvi je pel mesa a zbor. Tako je sedaj tadi v Kronbergu vBtanovljeno slov. kat. izobr. draštvo. Či- Hopisov prihaja v drnätvo 17. Draitvn je dosedaj pristopilo nad 100 članov. Iz Yolcanske županije. Pod tem naslovora me je obdelala „Soča4 z dne 17. marca St. 34, da sem vžival kleri- kalno zdravilo in ozdravei. Ni pa res, da iole nisem imel; poačeval sein na Selih, ker mi je slavni c. kr. okr. 8. svet z dn* 21. febrararja it. 260 djvolilolaj- 8HV0, da sem opustil ponk v Rutih, in cele tedne poac^val na Salih. Polajiava je gpgala do 15 marca. Ako pa uneni vseatransko misleči dop:saik, da ao sami „nazadnjhški" nčitelji agitirali, moti bo zelo; sic3T ma je znauo, samo zagnalai je v klerikalce. Ako pa meni, da c. kr. o. š. svet ne ve kaj se godi, je zopet varanje. Poštena agitacija je vseno do- voljena, in öe so se je, in vem da eos) je vdeležili tadi öislani „napredni" ko- lfloi iih cenim kot motake, ki soravnali po prepričaojn. Dopianik pozivlja bI. c. kr. o. i. svet kaj poreče na to? No pc- vem ma, da ima i*li le jedno mero za vse, in sicer postarno, ki ni neliberalna ne klerikaln». Naj ae potrudi doplsnik pogledati tja, ako ga zanima I Smrtna kosa, — Včeraj zjatraj je umrla gospa Eliza Rys, rojena Pittner, soproga laatnika hotela pri „Poäti" g. Rysa. Stara je bi'a 47 let. Kazkužeiije prostorov za vzgojo Bviloprejk v leta 1908. — Dobili smo : Kdor želi da se ma brezplačno razknži a formaliuo proti japeoca, hišo v kateri vzgoja sviloprejke, se mora oglaaiti pri tern a c. kr. kmetijskema draštra v teka do 1. aprila 1908. V prošnji bo mora naznaniti: kraj, hiino številko in ätevilo proatora v hiši. Gorica, 20. nnarca 1908. C. kr. kmetij^ko društvo. — Pretep med vojaki iu civilisti. Vnedeljo zveöer je naalal na solkanBki cesti, in sicer tarn, kjer teče železnie» nad cesto, pretep med štirimi vojaki in tremi civilist». Ranjeo je bil jeden cin- list, ki je dobil dve rani, jednema vc- jaka pa je priletel kamen pod oko. Pre- tep bo provzročili baje vojaki, ki so bili tadi »retirani. — Slovensko časopsje. Soc'alna- demokraika revija „NaSi zapiaki" je pre- nehala izhajati. — „Nova Doba" nazna- nja, da bo izhajala eamo enkrat na teden. — — Istrski deželni zbor, Deželni zbor istrski je vBprejel v sobotni seji zakon o spremembi volilnega reda, ka- kor je bil dogovorjen med zastopniki obch narodnosti. Izmed izvoljenih poslancev je bilo 27 navzočih. Olsotna sta bila dva IU lijana in en Slovenec, a navzoči bo bili trije škcfi viriiisti, namreč tržaški, po- reski in krški. Navzoö je bil tadi c. kr. namestnik tržaški princ Hohenlohe. Proti Doiema zakona je govoril po- slaneo Spinč č Glasovala sta proti za- kona Spinčie in Maadič. Novi zakon je velikanBkega pomena za nadaljni razvoj razmer med istrskimi Slovani in Italijani. Rakor je znano, dc- bijo istraki Slovani vsled novega zakona v istrskem deželnem zbora 19 poBlancev, Ita'ijani p» 25, čeravno zntša v Islri ätevi o slovenBkega prebivalstva dve tretjini, ita- lijanskega samo eno tretjino. Potemtakem : bi bili po logiki „EdinoBti", pa po iogiki namreč, katere se je omenjeni list po- slnzeval o priliki premembe naäega de- želnega volilnega reda — slovanski pc- 1 slanci v iatrskem deželnem zbora sspre- jetjem novega zakona izdali iatrske Slo- : vane. No, take logike se je „Edinost" 1 poslnževala le glede našib poalancev ; glede istrakih pa meni, da so so morali prilagoditi v Istri vladajočim razmerain | ter da so doaegli vse to, kar se je pri ; teh razmerah dalo doseči. Ko je pisala „Edinost" o naši deželnozborski volilni reformi ter o njenem vsprejetja od Btrani naäih poslancev, očitajoč jim izdajat?o, ni gotovo raislila, da 86 bo rnornla že v I tako kratkem časa sama sebe biti pozo- i beb. Tako ae godi vaem nepoitenim po- litikom. Da, da, draga „Eiinost", islrski slovanski pos'anci so dosegli z novim i volilnim redom to kar ae je dalo doseči j pri vladajočih raznoerah v Istri, a ravno tako so tadi naši poslanci s sprejetjem našega voliinega reda dosegli to, k«r se je dalo doseči pri vladajočih razmerah na Goriäketn. Z<\to smo mi ninenja, da so uboji storili srojo narodno dolžnost, in da je obrekovalec oni, kateri očita enim ali pa dragim izdajstvo. Drzavnozborski proračunski od- sek. — Včeraj je pričel razpravljati pro- račan^ki odaek proračua ministerstva za uk in bogocaatje in sicer naslov : „Cen- j trala in vi?oke sole". Poroöevalec Bi- linaki je rekel med dragim, da se ima reš ti vprašanje aata^ovitve italijanskega veeaoilidča polom reeolucij. Posl. Watcher je v imena kutoli- škega prebivalatva protestiral proti zati- ranja in zapoatavljenja katoliäksga di- jaštva na VHea^iliš^ih ter je nagltiä*!, da bi moral nančni minister nadzirati pro- ] fesorje, kar gjvore na Ijadakih ab dib. Broäora Wahrmandova vsebaje brez dvoma zaaramovanje katoiiäke cerk^e. — Za krftčansko časopisje — Kakor znano niso zadnje dežeinozborake volitve na Ceškem za katoličane dobro izpadle. 0 vzroka piäö dr. My9Üvec v „Novem veka": „Potrebajemo dnevnika. Z^iiibog jo resale», dg treba naš ne- U8peh pripisat1 dejstva, da „Geb" ni mogel dovolj energično parirati napadov nasprotnikov. Ce bi bili imeii energično, v resnici demokratiiko katoliäko glaailo, bi bila zmaga nu strani katoliäkib kme- tov." To je reBno svarilo katoliškim kro- gom na Čflškem, pa tadi za nas. da raz- širimo aase časopisjo. — Doktoratžlvinozdravnikov. Do- ločbe promoeijskega reda za doktorat ziviüozdravnikov izidejo jeaoni tekočega leta in ae bodo torej že letošnje leto promovirali prvi veterinarji doktorjem veterinarae medicine v Avstriji, kakor je bilo to do sodaj že mogoče v Nemčiji, Švici, na Ogrskem in dragod. Žileti bi biio, da ee ob jednem izpolnijo ladi obljabe glede zboljšanja materijalnega atanja državnih živinc zlravnikov in ae s tem oživinaraščaj, katerega aedajp3aebno manjka v slovanakih pokrajinab. — Proti dvoboju ! - Z*nimiva pravda so je vršila 17. t. m. na Daaaju. Vpokojeni nadporočaik Viljem Sido- rewiez toži pred civilnim sudiščem vojno apravo na 50.000 K odškodnine za bolečine, 12.800 K boloišča-ine in 4000 K letne rente za iuval'diteto, ker je vsied okaza potkovnega (102) po- veljnika Jalija H^spodarja moral se bo- jevati a poročnikom KIobi od 61. polu, ki je v pijanoBti razialil častnike 102. polka. 15. avgOBta I. I. se je vršil dvoboj. Vflpeh dvoboja: Sidorowicza je bila pre- fetana leva roka, valed česar je poaUl invp!id za celo življenje in vpokojen. | Odmerila se ma je nezadoatna pokojnina in celo takozvana „ranjeniika" doklada se ran je za polovico zmanjaaU vzlic ro- knrza na vojno ministerstvo. Sidorowic» toži zdaj vojDO apravo, ker je postal invalid vnled njene krivde. Ukazal se ma je nsmreč dtoboj proti vsem zakonitim določilom, preko vseb totadevnih kom- petentnih inštanc, dasi vojaiki kazenski zakonik dvoboj prepovedaje, pa ae vzlic tema dvoboji zaakazajejo in če §e no vrše, 86 ča8tnikom vzame šarža. Opozarjatno naše poslance, naj odločno nastopijo proti nezakonitostim, ki se ta vrše in naj poavetijo v to gnji- lobo. Vojaška aprava zahteva od Ijadatva ogromne žrtve, vzlic team pa vzdriaje proti zakona barbarske navade podobne navadam divjih rodov v jažni Amerike, ki se tad*, ako drag dragega „razžali", ' med 8eboj pobijajo a koli, ne da bi ve- ¦ deli zakaj. Gradiva je dovolj na raz* ¦ polsgo, j — Čebelarski shod TršiBedne25. t. m. v Vel. Žibljah v taoioinjih šolakih prostorib. Pričetek ob 11. ori pop. Pre- da?a gospod A. Likogar iz Ljubljana. Soaedai čebelarji 86 vabijo, da se shoda v obilem številn ndeleže. ! — Sklicanje deželnih zborov. Oinašnja aradna „Wiener Zeitaag" pri- občaje caaarske patente, 8 katerimi so sklicajeje na 27. t. m. deželni zbori kranjski, moravski in predareUki. j Rakor javljajo z Daaaja, izide dt- nes tuJi ceaarski patent, s katerim se imenojd za deželnega glavarja kranjskega dvorni svetnik Fran Šaklje, za njegovegt namestn.ka pa baron Ltchtenberg. DOŠLO JE SDomlaflno-letno ttaqo v velikansla izberi Zbirke vzorcev so vedno na razpolago zastonj in poštnine prosto. Zaloga je nedo- segljiva te stroke v Gorici. Uöllu öl) üuüilllu. lUüulu/iUUjülilUlU JuotönCJl. \J m ¦ „Krojaška zadruga" Gorica Gosposka ulica štev. 6 in 7 i_______________ NovoisTOljeni deielni zbori: češki, tirolski in gauški se pa skličejo najbrže lele po Veliki noöi. — Volivna reforma v Trstu. — Komisijt za proačevanje Tolifne pre- oinove ae je konstitair&la ter izrolila dr. Veneziana za predsednika. Po splošni diskasiji te je izbral pododsek, ki ima xbrati in prončiti potrebno gradiro, da ae potem lahko preide na podrobno pretreaofaDje predloge. V prii mti ob- atoji ta materijal iz folivnih redo?, ki so T veljavi ? dragih deželab. Pododsek iitrii BTOjo ualogo t dteh ali treh dneh, oa kar bo skiicaoa »»a komiaija. — Volivna reforma za Istru v odgeku sprejet«. — Dae 18. marca se jo aeiel odsek za Tolivno rffjrmo iater- akrga deželnega sbora k svoji najbrž zadnji aeji, da se o yolivni rfformi, ki je Le popolooma izdelana in sprejeta, eesUvi poročilo za plenam. — Volivni red za Pu'j. — De- ielno-zborski odsek za pronče?anje vo- liTnega reda za Palj in vladne predloge o krajni poiiciji za Palj, Vodnjan in Vale se je konstitniral ter izrolil dr. Clero za predsednika. Glede volivne pre- osnove se je doaegel popoln sporaznm med Italijani in Hr?ati. Vladni načrt bo nekoliko spremenjen; V volivni razred (aploina korija) dobi rnaoj odboroikov, kakor je predlagala vlada. — Čozoteka predrzuost v Dal maciji. — Čozotaki ribiči (italijan^ki držafljani) so pred nekoliko daevi ˇ Sapetra prodajali ribe nlovljrne v dal- matiD8kih vodab, po svoji navadi za ne- zailisano visoke cene. Domačini so ngo- rarjaii. Cozoti so na to začdi zmerjati |i zasramoTati, pa tadi tepsti s pestnai ia otež'. Nekega Fadiči je eden ndaril T oko ter ga nevarno poškodoval Ko se je nabralo precej domačiuov, so jo Čo zoti odpihalt na morje. Oblastnije se niso ganile. — Za erarične gozdue de'avce. — E'aricaim gozdnim delavcem se v kratkem izboljša položaj. Petdeset od- stotkoT gozdnih delarcev pride v pni. 30 odatotkoT v dragi in 20 odatotkov v tretji del. razred. Litanoyita se dva raz- reda za stanovanjske doklade za ožeojene in neožeajene delarce. Šterilo stain h delatcev se pomnoži. Poročito o deloTanja društva za farstfo zaoemarjenib otrok za sodni okraj Tolmin ˇ l*tn 1907. (Poroča! taj nik dr. Josip Ferfolja narednem občnem • zborn dne 27. 2 08.) vprašanja o var- . sttn otrok je vstopilo \o prvpm racav- strijskem kongreen t tarstvo mladino v noTO obdobje. Na tern koi.grena, ki seje »ršil v janufarja 1907 je bil zbr*n evet «tie Avstrijo, lajiki in dohoYSiin». Po- aebco La*tno bo bili zaetopani Bodaiki, ki bo imeli večino rt senator. Ta korgres je pokazal »vstrijskn mladez v pravi loci, pokazal nam je vee one skeleče rane, na kojih trpi lelesna in daševna Tzgoja naše mladine. Ta kon- gifB je lodi rnzDcctrival vzroke te zane« mai-jtoe Tzgoje in priäel do zskljačka, da je po eni fctrani tfma kriv naš vla- dajoči in fcmični dražabni red, ki do- pašča pri viših desettiaosečih kopičenje be gast?a in izobilj», a lira neštete mno- iice neposedujcčih slojer v revšoino in pomanjkanje. Po drag! strani pa je za- nemsrjenosti naših otrok kriva naia lastna brezbnžaost, nemarnost in ne- vedbost, 8ploh krivi smo mi tai, ki bi . labko pODoagal', a pomsgati nočemo in ne znnrno. Naša slavna Tlada, pravi kon- gres, je v tern pogleda tadi veliko za inadila in mcra naši mladini Se velik 4olg poplačati. A nespametno bi bilo, * »ko bi VBO kriido valili na vlado; v najvzornejše vrejeni državi bodočnosti ne bo nobena vlada mogla popolnoma odpraviti zanemarjenosti mladini, ako jej ne pride zasebna dobrodeloott na po- mod. In na to zasebno poraeö, na samc- pomoč je polagal kongres rajvečjo važ- noBt. Priporočal je poaebno vstanavljanie draStev v varstvo otrok, ki naj bi po- iikala zanemarjeno in izprijetno mla- sjdino 1 po bednih kmetskib in delavskih ttanovanjih, kakor tadi v tako imenova- nih boljSih biiab. Ta draštva naj bi pri iftTiro preiskala vzroke zanemarjenosti in isprijenosti otrok in ^kašala te vzroke aiatematično odstranjevati. Ta droitva naj bi slednjic in concreto tadi poma- kgala in T dosego tega emotra potrkala na area dobrih Ijadij, pri visoki vladi in dragih zasebnih in javnih korporacijah. Idejo vataoovljeoja draätev bo se s posebno vnemo oprijeli gospodje sodniki, ki bo bili doelej — če tadi v ozko začr tanem nradnem delokroga in s preskrom- nimi sredstvi - skoraj edini cavarji nanemnrjene mladine. Po in cijativi g. sodnega svetnika Primožiča se je a^tanovilo tadi naše „draštfo v varstvo zanenaarjenih otrok za sodni okraj Tolmin". Na njpgovo po- vabilo zbralo se je dne 28. febravarjs 1907 okoli 200 najboljiih mož iz celega 8odnega okraja na takajsnji'aodniji v po- svetovanje. — Ta zbor je Boglasno sklenili, da se naj po vseh občinah vsta novijo „sirotinski odbori" in za eel sodni okraj „Draštfo v varstvo otrok". Na tem zborovanja ae je izvolil za- čaani odbor, ki je vodil vse priprave za ustanovitev droštva ter so bila pravila potrjena z namestniatvoaim odlokom z doe 12. 7. 1907 St. 477 1. Sirotinski odbori naj bi kot org?»ni Fodišoa pomagali soduika v sirotinskih zaoevah, po dragi strani pa bi naj sla- žili v podporo „Draštva v raraUo otrok". S rotinski odhori so se po vseh občinah ladi že astanovili in pričeli d«-lovati. Naše druitTO pa se je ustanovilo dne 2. maja 1907, ko se je vršil njegov usts- novni občni zbor, tadi na takajinji sodnji. (Kce(c pride.) Loterijske številke. 21. marca. Danaj......71 26 66 35 40 Grade«......59 2 65 43 36 Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Valen- tina in na drugih sličnih boleznih, ta naj se ohrne na priviligirano lekarno „Schwa- nen-Apotheke, Frankfurt A. M. Tarn vdobi tozadevno brošuro brezplačno. I Tovarna kisa odlikovana na ourtni [ M nnlrn y Gorici 1.1900 te FRANC KRAU [ - Qorica, Kapucinska ulica St. 9 - t priporoča cenj. gg. trgovcem razno- f vrstnega kisa. Cene zmerne, po- f strežba točna in požtena. Pijanosti ni več. Uzorec tega čudeznegi iz- delka „COZA" se poslje brez- plačno. Moro so dati v kavi. v nilo- kn. v pivu. v v'mu ali v jodi- Iili io da bi pivrc to zapazil. I'rasck ..COZA" ucinkujo čuilovito. tako. da si- pivcu liristiuli alkoliol in vso alko- holnc in riiočnn pijačo. Ta |)iašck (loliijn tako minio in •rritovo. da niu sa smojo dati ž na. scstra ali hči dotiČMiika. no da bi on zapa/.il. kaj je rosniiino provzrooilo njc^ovo zdravljenjp. 1'nišok „COZA" jc prinospl mi r v tisoČPiv dm zinc, jo rosil ouronmo osob sramo in po- — nižanja. da iz takih ospb je C(-Ui napravi! čvrsti-, iročno in vsakopa dela n'Oziie ljudi. Ta prašpk je /.e inarsikatera mla- doniča spravil nazaj na pravo pot sroče ter jo jioduljšal za mnogo let življenje tnno^im osebam. - Zavod, ki posodujc ta čmlodolni prašok. poslje vs( in onim. ki zahtovajo knjiiro s 1500 zahvalami in en vzorec. Dopisuje so v iiornškern jezikii. /ajainčeno je, da je prašok popolnoma neškodljiv. Psl7A IQT1TIITF 62 Chancery Lane, \j\JLs\ IO I I I U I L London257(Anglija) Na pisma je djati znamko 25, na ilop'snic«; za 10 stolink. Anton Kustrin. trgovec v Gorici Gosroska i lica St. 25 priporoča častiti duliovščini in slav- ntmu občinstvu v mestu in na d*;želi svojo trpovino jedilnega blaga n. or. kivo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. I'ortoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii,. istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Vef vrst riža. Miljsvečc prve in druge vrste, namreč ob t/i kilainod nnega iunta Testenine iz tvornice Žnideršič & V ilenčič. Žveplenke družbe sv. Ciiii.n in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- tnann-oveg^ v AjdovŠčini. Vse blago prve vrste. No Tonček — česa bi rad? 71 Ali hočež bonbonov ali I;ay-ovih pristnih sodenskih pastilj? Tonček odgovori: Bonbonov in Fayovih A pastilj. Stric se smeje: Obojcga ne 7dobis, izvoli si eno ali drngo. Ton- ček poniišlja: Pa ini daj Fay-ove A pristne sodenke. Vsi dečki v našem razredu jih jeniljejo s seboj v šolo 7- in jaz bi jih tudi rad iinel. Uf'i- telj jih tudi rad priporoča pravi, A da smo zato vedno zdravi ker nži- 7vamo Fayovc pristne sodenke. Škatljica stane K 1.25 po vseli le- karnali drogerijah in trgovinah mi- A neralnih vod. Glavno zastopstvo za Avrstro-Oge/sko W 111. Guittsert Dunaj IV\I Grosse Neugasse 2J. Župonstvo Boicc razpisuje -= službo =- ol)rinsk(ki»a rodarja. ki ima pohirati tiuli obc-inske užit- niii(\ Prosilci zmožni slo- venskega iu nomskega je- zika. branja. pisauja in raouiisiva naj predložijo prosnjo podpisaueinu žn- panstvu do 15. aprila 11)08. Alesot'ua plaea zuasa 80 krou. Župan tvo Bovec dne 17. marča 1908. Zupan: Mlekuž. Cerhvena mizarsha dela v rimshem in gotiuhem slogu izdelu|c fl. Černigoj-Gorica. Prva gopiška tovaraa umetuih www vmsßt oqiijev s strojnim obratom iždelujc: rakctc, bengalične luči, rimskc svcčc, ko- Icsa i. t. d. i. t. d. Kot posebnost izdeluje papirnate to- piče. Zlasti priporoča jubilejne traspa- rente v velikosti 120 cm X 200cm s podobo cesarjevo; in 100 cm X 150 cm z moiiogramom. Fertl. Makuc pooblaščen in priznan pyrotehnik Gorica, V. F. (i. 34. (Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske znzzzri palace.) — Društena opekarna žHiOflntit L BRam mozetič v Renčah naznanja, da s 1. januarjem 1908 ni v ni- kaki zvezi z „Zadrugo za prodajo ilovnatih izdelkov" v Gorici. Z istim dnem je postalä ista samostojna in je ne veže nikak kartel. Za pojasnila se je obrniti na vodstvo društ- vene opekarne Brata TTlozetič v Gorici. n Komn l\. 11. BOHICfl ia Kornu št. 11. Sedlarska delavnica. 1 Zaloga razli^"51' '--nnjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi i različne ko« ^otrebščine, potovalne potrebžčine, kakor: kovčeke, torbice, denar- l nice, listnice itd.'itd. - Izvršuje in sprejema v popravo različne koleseljne in kočije. 3 ' Popravila sc izvršujejo točno. — ^j^ CtTlt ZTTieRTie. "TPf 'M * JOSIP BONANNI j naslednik T. Slabanja \ srebrar in pozlatar v Gorici ulica Morelü IZ ^ odlikovan z zlato svetinjo * se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbnistvom za Cenike gratis franko na dorn. i Knjigoveznica Ivan-a Bednarik se je preselila v ulico della Croce St. W. (naspro« „šoi. Domu"). Temne barve. Močno koncentrirano. Varčen v porabi. Ima okus mesa. Po.-lj.ie nam zavojček iz stanijola našega mesnega izvlečka in m. Vam dopošljemo kuharsko kuj>go gospe Line Morgenstern. Pri odvzetju 12 zavojčkov razven tega velik kuhinjsk predpasnik, vse zastonj in franko. ARMOUR & C± U-2: LONDON Glavni zastopnik Heinrich Stössler, Dunaj, 1/20*