KLUBI NAPREDNIH KMETOVALCEV SRBIJE Minula leta je Ljudska mladina Srbije vložila pomembne napore v pospeševanje kmetijske proizvodnje in spremembo družbenih odnosov na vasi. V vaških or-ganizacijah Ljudske mladine se razvija posebno živahna aktivnost za prosvetlje-vanje in kmetijsko izobraževanje njiho-vih članov, prav tako pa tudi za konkret-nejše angažiranje v pospeševanju kmetij-ske proizvodnj« in povezovanje s kme-tijskimi zadrugami. V lanskem letu je v smederevskem okraju delovalo na primer 7 šol za kme-tijske proizvajalce z enajstimi oddelki: v svetozarevskem okraju je bilo 125 stro-kovnih predavanj iz kmetijstva, ki jim je prisostvovalo nad 5.500 mladincev in raladink; nad 14.000 mladeničev in mla-denk je v okraiu Sremska Mitrovica po-slušalo lani strokovna predavanja iz kme-tijstva itd. Številne osnovne organizacije Ljudske mlarline na vasi so se začele razen tega konkretneje ukvarjati z vprašanji za-družnih programov, z gospodarsko proiz- vodnimi problemi, z vprašanji splošnega pospeševanja napredka vasi itd. Kot od-sev takega razpoloženja mladine se po-javlja tudi želja po včlanjenju v kme-tijske zadruge. Po nepopolni evidenci je v zadnigah kragujevskega okraja nad 1700 rnladincev in mladink, medtein ko znaša to število v novosadskem okraju 600. Podobni so rezultati tudi v drugih okra-jih. Kooperacija z zadrugami je nudila novo možnost mladim kmetijskim proiz-vajalcem. V dosedanji praksi je najboljše rezultate pokazala kooperacija mladine s kmetijskimi zadrugami na področju pe-rutninarstva in živinoreje. To tudi zato, ker je za tako obliko kooperacije poseb-uo zaintercsirano vciiko število vaških rnladenk. V kragujevskem okraju je na primer približno 420 mladink sklenilo po-godbe za kooperacijo z zadrugami v reji perutnine, a približno 17.000 piščancev so zredili mladinci in mladinke šabaškega okraja. Vaška ruladina je v znatni mcri sodelovala tudi v tekmovanju za velike pridelke v kmetijstvu. Mladinci — pobudniki za ustanavljanje klubov Pripravljena, da čun več prispeva k pospeševanju napredka v kmetijski pro-¦izvodnji, je začela vaška mladina sredi 1. 1954 o^ganizirati klube in sekcije mla-dih kmetovalcev. Že konec 1. 1953 je bilo teh khibov v Srbiji te, v 1. 1956 pa 140 s približno 6.000 mladinci in mladinkami, medtem ko jih je danes 21? s približno 16.000 člani. V številnih vaseh se priprav-ljajo, da jih bodo ustanovili in lako je mogoče z gotovostjo reči, da bo njihovo šlevilo v začetku prihodnje kmetijske se-zone mnogo večje. Na pobudo Ljudske mladine ustanavlja-jo khibe pri kmetijskih zadrugah in z nji-hovo neposredDo materialno, strokovno in drugo pomoPfo. Njihova naloga je nuditi strokovno znanje s področja neke proiz-vodne veje oziroma predelave kmetijskih proizvodoT, prav tako pa tudi, da vplivajo na svoje člane, da to znauje uporabljajo v^svojem vsakdanjem življenju in delu. Član khiba lahko postane vsak mladi- nec in mladinka, ki sta zainteresirana za določeno vejo proizvodnje. Ob vstopu v klub ne plačajo nobene vpisnine, niti niso kasneje dolžni plačevati članski delež. Kolikor klub sklene, labko člani dajo tudi prostovoljni prispevek. Z včlanje-njem v klub se zavežejo, da bodo prouče-vali tisto vejo proizvodnje, za katcro se opredelijo, in da bodo pridobljeno znanje praktično uporabljali ali na svojem ali na zadmžnem posestvu. Materialna sredstva za delo in strokov-no pomoč mora zagotoTiti zadruga. Zato izhaja program Hela klubov iz zndrnžnih programov. Svoje nalope izvaja khib po raznih sknpinah, ki se organizirajo v okviru kluba (skupina za živinorejo, sad-jarstvo, poljedelstvo, čobelarstvo. perut-ninarstvo, vinojfradništvo itd.). Ali bodo v nekem klubu sodelorale vse te akupine, je odvisno od specifičnostt kmetijske pro-izvodnje v tistem kraju, prav tako pa tudi od individualnih nagnjenj članov kluba. Primeri, ki zaslužijo pozornost ¦ Delovne obiike teh klubov so zelo raz-novrstne. Zaradi ilustracije bomo navedli nekaj konkretnih primerov iz delovanja teh klubov. V bačko-lopolskem okraiu dehijejo 4 kliibi naprednih kmetovalcev. Najbolj vidno je delo kluba v Baeki Topoli, v ka-terem dela 128 članov. Tesna povezanost z zadrugo (6 članov kiuba je bilo izvolje-nih tudi v zadružni upravni odbor) kakor iudi njena neposredna materialna in stro-kovna ponioč sta povzročili. da je bilo delo tega kluba zelo plodno. Klub •¦•v usta-novili 1. 1954. Tedaj je imel 2? članov, pretežno mladink. Prvo leto delavnosti je karakterizirala reja plemenske perutnine. Od takrat so klubovo delavnost označevale številne po-membne akcije. Uporabljanje sortnega se-mena in umeinih gnojil je bil velik uspeh klubovih članov. Nekateri rezultati, ki so jih dosegli, so bili opaženi tudi izven kltiba. Sedemnajsi-letni član, ki sedaj vodi klub, Peter Ben-čik, je predlanskim pobral z enega orala 45 stotov koruze. Njegovo znanje in od-ločnost v izvajanju naprednih metod v kmetijstvu sta mu prinesli nove uspehe: letos je pridelal na enem oralu 50 stotov heterozne koruze »Ohio C-92* in 49 stotov »US-13«. Akcija za kemizacijo in mikro poskusi pomenijo poseben uspeh. Pred časom je klub organiziral revijo kmetijskih stto-jev, pri femer sta mu veliko pomagali kmetijska zadruga in Ljudska lehnika. Revija ,je trajala dva dtii in v tem času so prikazali, kako sodobni kmetijski stroji tečejo in delnjejo. Klub organizira vsako jesen razstavo pridelkov svojih članov. Svoje razstavr.e prostore sami uredijo in razstavijo kul-iure, pri katerih pridelovanju so z upo-rabo novih metod dosegli dobre rezultate. Ze v začetku svojega delovanja je klub naprednih proizvajalcev v Osipaonici v smederevskem okraju doscfrel reznltate. ki so ga uvrstili nied najboljše v okrajti. Ustanovljen je bil pri kmetijski zadrugi in šteje 38 članov, mcd katerimi je osem mladink. V okviru khiba delujejo oddelki za živinorejo, perutninarstvo in poljedel-stvo. Vsak izmed teh oddelkov ima svoje perspektivne plane in se vsa aktivnost razvija v skladu z njimi. Oddelek za živinorejo je na primer na-kupil doslej prek zadruge 6 plejnenskib svinj, ki so jih ob določenih pogojih do-bili v rejo člani kluba. Poljedelski odde-lek ima lSha obdelovalne zemlje, ki so jo vložili sami člani kluba. Organizirali so razpravljanje o načinu setve pšenice kakor turli o sortah, ki jih je treba gojiti v tef občini, njene rezultate pa so ure-sničili. Ze v letošoji jescnski setvi so 13 ha ppsejali s pšenico, od tega 8,85 ha z raz-nimi italijanskimi sortami, a 4.15 ha pa z domačimi sortami. V okviru kluba opravljajo razen tega razne poskuse, katerih rezultati naj bi jim kasneje koristno pomagali. V novosadskem okraju je bilo med de-vetimi klubi naprednih kmetovaleev po-sebno opaženo delo kluba v Bačkem Pe-trovcu, ki ima 50 članov. Agronomi kme-tijske zadruge so imeli lani več predavanj iz poljedelstva, živinoreje in sadjarstva. V minulem tekmovanju za visoke pri-delke je sodelovalo 20 mladincev s pše-nico, koruzo in sončnicsmi. Tekmovalci s pšenieo so dosegli ustrezne pridelke in so dobili 75 tisoč din nagrade. Najboljše rczultate so dosegli pri prideloranju ko-ruze. 1" članov kluba je tekmovalo na 35 oralih in so pri tem dosegli zelo dobre donose. Klub je lani orfraniziral za svoje članf obiske na kmetijskem posestvu Ra-mendin, v Tovarni kmetijskih strojev »Pobedat, na novosadskem kmetijskem seimu in ekonomiji kmetijske šole v Iloku. Nekatere pomankljivosti Splošno so klubi v dosedanjem delova-nju dosegli zadovoljive rezultate. Praksa pa je opozorila tudi na nekatere slabosti, katerih odprava bo pomerabna za njihovo nadaljnje delo. Čeprav ni bilo čutiti kakšne posebne potrebe, je bilo v dosedanjem razdobju ustanavljanje klubov precej oprezno. V nekaterih krajih se klubi bojujejo s šte-vilnimi težavami, od materialnih pa do zagotovitve predavateljev. V neki meri so ponekod vzrok temu šibka ali pa no-bena pomoč kmetijskih zadrusr, prav tako pa tudi vodstev Ljudske mladine. Nedvomno so klubi v svojo delavnost vnesli vrsto zanimivih novosti. kar je vse-kakor koristno in pozitivno. Ni pa nobe-nega razloga, da naj bi organizirali tudi kulturno prosvetno in fizkultnrno življe-nje (taki primeri pa so bili). kajti to ni njihov namen niti ni zato ugodnih po-projcv. Povezovanje teorije, ki jo nudijo seminarji, z vsakdanjim življenjem in prakso je posebno vprašanje. V delu klu-bov ni bilo dovolj doslednosti, da bi vsa vprašanja, ki so bila obdelana na seiui-narjih. izvedli tudi v praksi in tako je r bilo skoraj vse delo zasnovano na pre-davanjih. • ' Kltibi pa so klub tem slabostim dosegli pomembne rezultate in odkrili velike mož-nosti