24
Obrtnija.
Vspehi ameriških delavcev v primeri z
evropskimi.
Iz ameriških uradnih podatkov povzamemo zanimive podrobnosti o porabi   in vspehih ameriških človeških de-
lavnih sil. Ti podatki pričajo, da je človeška delavna moč v Ameriki \ečinoma ceneja, nego v Evropi, čeravno so plače delavcev zdatno večje nego pri nas! To je na prvi pogled neverjetno, a vendar je istina, kar pričajo uradne številke in poznavatelji ameriških obrtnih razmer. Podjetnika stane na pr. človeška moč, ki natke 100 vatlov (jardov) navadne   pavolnate  tkanine,   na   Francoskem  3
v
franke 40 centimov, na Nemškem in v Švici 3 franke, na Angleškem 2 franka in 75 centimov, v Ameriki pa samo 2 franka. Vzrok temu je, da opravlja v imenovanih evropskih državah jeden delavec samo dve do tri statve, a Ameriki pa šest do osem statev.
Jednako znajo amerikanci izkoristiti stroje pri železni obrti. Jeden delavec zadostuje tam za več mašin in zato sam zasluži neprimerno več, nego njegov tovariš v Evropi, podjetnika pa produkt konečno vendar manj stane.
Lep dokaz naše trditve nam podaje tudi ameriška industrija, ki se peča z izdelovanjem ur. V jedni izmed večjih tovarn, ki producira znane „Waterbury-ure", zasluži delavec povprečno vsak teden po 53 frankov, to je skoraj štirikrat toliko kot v sorodnih evropskih fabrikah. Ona tovarna ima 420 delavcev, med temi polovica žensk ; vsak teden izvrši 9000 stenskih ur, katere prodaja trgovcem po 7 !/2 frankov. Tovarna naredi torej v jednem tednu za 67.500 frankov stenskih ur. Delavske plače pa znašajo v tem času samo 53 X 420 = 22.260 frankov, čeravno su tako visoke. Povprečno stane toraj delavska moč  pri  vsaki izdelani  uri  2 T/2  franka,   to   je  tretinjo
v
prodajne cene. V Črnem lesu na Nemškem se pa računa delavna sila pri vsaki uri na najmanj tri petine prodajne cene!
Omenjena uradna poročila imajo tudi zanimive podatke o drugih obrtnih razmerah, ki so nastale pod vplivom pare, mašin in razdelitve dela. Čeravno je velika razlika med nekdaj in sedaj vsakemu znana, nas vendar določene številke močno iznenadijo. Poprej je na pr. navaden tkalec izdelal vsak teden 42 do 48 jardov širtinga, sedaj pa naredi na teden 1500 jardov tega blaga!
Oficijalne številke dokažejo nadalje, da zadošča danes 600 delavcev za izdelovanje iste množine kmetijskega orodja, katerega je pred 20 leti izdelalo 2145 delavcev.
Za transport onega blaga, ki ga danes prevozijo ameriške železnice s pomočjo 250.000 delavcev, bi bilo poprej treba 13 milijonov ljudij in 51 milijonov konj. Letni troški ameriških železnic znašajo sedaj 3000 milijonov; poprej pa bi tak promet stal vsaj 55000 milijonov !
Tako vidimo, da izkoriščenje 'mašine koristi podjetniku in delavcu; prvemu daje večje dobičke, drugemu pa večje plače, kar je za nas v prvi vrsti zanimivo. Mašin ne moremo odpraviti iz sveta in vse tožbe naših delavcev, da jim mašine škodujejo, so žalibog zastonj. Treba je v tem slučaji posnemati ameriške razmere in mašine bolje izkoriščevati,  nego  se  godi v stari Evropi.