OCENA URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA OBDOBJE 1976-1980 V LETU 1978 Uvod V juliju 1976 leta je bil na seji vseh zborov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik sprejet srednjeročni načrt razvoja občine za obdobje 1976—1980, v katerem so bile podane smemice celo-kupnega razvoja: ekonomskega, socialnega in prostorskega. Srednjeročni načrt je nastajal v času objave osnutka zakona o osnovah sistema planiranja in je v skladu z določili zakona izhajal iz planov nosilcev planiranja — organizacij združenega dela — v občini. V skladu z določili zakona o planiranju (Ur. list SFRJ št. 6/76), predvsem z načelom o sočasnem in kontinuiranem planiranju, ki zahteva nenehno, najmanj pa enkrat letno analiziranje uresniče-vanja plana, se je analiziralo izvrševanje programa družbenoeko-nomskega razvoja občine v letih 1976 in 1977 ter je narejena tudi ocena njegovega izvrševanja za 1978. leto. Analiza izvrševanja plana za tekoče leto temelji na polletnih re-zultatih gospodarjenja, informacijah Zavoda SRS za ststistiko ter Službe družbenega knjigovodstva in anketah narejenih med de-lovnimi organizacijami, in je le ocena, ki bo dokončno potrjena šele konec leta. Ključni problemi v dosedanjem razvoju Občina Ljubljana Vič-Rudnik je po površini z 34.356 ha med največjimi v Sloveniji in za 18.395ha večja kot vse druge Ijubljan-ske občine skupaj. Na področju občine je živelo leta 1974 70.865 prebivalcev, od tega v mestnem delu, ki zavzema približno 10% celotne površine,47.500 prebivalcev. Za področje občine je značilna intenzivna priselitvena aktivnost, ki je bila osnovni dejavnik hitre rasti prebivalstva. Prebivalstvo ob-čine je naraščalo za 2,2 odstotka poprečno letno. Hkrati pa je pri-sotno tudi močno odseljevanje in dnevna migracija, saj se velik del prebivalstva se vozi na delo v gospodarsko močnejše sosednje Ijubljanske občine. V občini se v kmetijske namene izkorišča 24.570ha zemlje ali 45,4 odstotkov, ostalo so gozdovi — 51,3 odstotkov ter nerodo- vitna in urbana površina-r 3,4 odstotkov. Delež kmečkega prebi-valstva v celotnem prebivalstvu je v padanju, ker je prisotna močna deagrarizacija. V desetih letih, to je od leta 1961 do 1971 je njegovo število padlo od 9.544 na 6.503. V občini je v preteklih letih zaostajal v razvoju tercialni sektor (tr-govina, obrt, gostinstvo, promet, komunala), sekundarni sektor (industrija, gradbeništvo) je bil dokaj močan, prav tako pa je imel' glede na površine precejšnje možnosti razvoja v primerjavi z osta-limi Ijubljanskimi občinami primarni sektor (kmetijstvo). Glede na velik delež industrije vobčini je bil sekundarni sektor tisti, ki je dajal osnovni ton gospodarskemu dogajanju in je bila od njegovega razvoja odvisna gospodarska rast občine. Večino družbenega proizvoda je bilo ustvarjeno v družbenem sektorju, zasebni sektor je ustvarjal le okoli 18% družbenega proizvoda občine in to predvsem v kmetijstvu in obrti. Za dosedanjo gospodarsko rast občineje značilno, da je v zad-njih letih, pred srednjeročnim planskim obdobjem zaosiajala v ra-zvoju za sosednjimi Ijubljanskimi občinami in republiko. Vzroki za to so: neugodna gospodarska struktura, zastarela strojna opre-ma, neugodna klasifikacijjka struktura zaposlenih, pomanjkanje kapitala, prepočasno uvajanje sodobne organizacije in najnovej-ših znanstvenih dosežkov pa tudi specifičnost gospodarskega prostora, ki ga v veliki meri pokriva Ijubljansko barje. Hiter proces deagrarizacije prebivalstva, prisotno priseljevanje in naravni prirast je vodil do pospešene urbanizacije občine, ter do velikih socialnih in Idemografskih sprememb. Tako populacijsko večanje je bilo nenehno v neskladju z realnimi možnostmi razvoja občine, predvsem pa z razvojem družbene infrastrukture. Tako je v začetku tega srednjeročnega obdobja: — znašal stanovanjski primanjkljaj okoli 2.000 stanovanj, — v vzgojnovarstveni dejavnosti bilo vključenih le 28 odstotkov otrok, — bilo občutno pomanjkanje šolskih kapacitet, tako da se je pouk večinoma odvijal \/dveh izmenah, — pomanjkanje sredstev pogojevalo delo kulturnih organizacij v večinoma zastarelih in slabo vzdrževanih objektih, — zdravstveno varstvo izvajalo v kapacitetah, ki so bile pod nor-mativi za tovrstno dejavnost. Prav tako tudi cestna infrastruktura, telefonija in komunalna In-frastruktufa niso sledile hitri urbanizaciji občine. Temeljni cilji razvoja Temeljni cilji razvoja postavljeni pred nosilce planiranja v druž-benem planu razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik izvirajo iz ugo-tovijenega stanja v gospodarstvu in družbeni infrastrukturi in so za srednjeročno obdobje 1976—1980 predvsem: 1. Nadaljnje uveljavljanje socialističnih samoupravnih odnosov na sprejetih ustavnih načelih ter s tem omogočanje delavcu v združenem delu, občanu v krajevni skupnosti, kakortudi dele-gatom v samoupravni interesni skupnosti polno možnost odlo-čanja na področju oblikovanja politike družbenega razvoja. 2. Doseganje stabilnejših gospodarskih gibanj in razreševanje strukturnih neskladij v družbenem razvoju občine, ker bo omo-gočeno predvsem z uveljavljanjem kakovostnih razvojnih de-javnikov v rasti družbenega proizvoda ter ekonomskih meril in racionalnosti v investicijskih in poslovnih odločitvah. 3. Doseganje dinamične gospodarske rasti ob povečanju druž-bene in podjetniške produktivnosti ter ob intenzivnem vključe-vanju v mednarodno delitev dela in to zlasti v kovinski, kemični in lesno-predelovalni industriji. 4. Doseganje stabilne rasti življenske ravni prebivalstva, ki naj bi bila pogojena in usklajena z rastjo družbene produktivnosti dela in doslednim uveljavljanjem načela delitve po delu in re-zultatih dela ter izenačevanje življenjskega standarda v občini z doseženim v ostalih Ijubljanskih občinah. 5. Doseganje rasti reproduktivne sposobnosti gospodarstva, tako da bodo sredstva za razširjeno reprodukcijo v družbenem proizvodu naraščala hitreje kot sredstva za osebne dohodke ob istočasni rasti življenjskega standarda. 6. Pospešen razvoj družbene infrastrukture s poudarkom na izo-braževanju in kulturi ter izgradnji objektov po sprejetem pro-gramu gradenj iz samoprispevka I. oz. II. v predvidenih rokih. Doseganje temeljnih ciljsv razvoja bi moralo omogočiti v sred- njeročnem obdobju 1976—1980 naslednjo gospodarsko rast v občini,izraženo v poprečnih realnih stopnjah rasti: , / —poprečne realne stopnje rasti v % — družbeni proizvod 5,8 — količinski obseg proizvodnje ,6,6 — poprečno število zaposl? 2,1 — rast izvoza . .' 19,2 — rast uvoza " 9,5 — realni poprečni OD na zaposlenega 2,6 1 — produktivnost 3,6 Predvideno je bilo, da bo poprečna letna rast družbenega proi- zvoda v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja za 1 —2 indeksni točki zaostajala za načrtovano za srednjeročno obdobje, kar bo nadoknadeno z njegovo hitrejšo rastjo v drugi polovici srednjeroč-nega obdobja. Ocena izvajanja srednjeročnega plana ra-zvoja občine za obdobje 1976—1980 v letih 1976 in 1977 Analiza izvajanja programa družbeno-ekonomskega razvoja občine je usmerjena k ugotavljanju^kladnosti vseh gospodarskih gibanj na področju občine s smernicami v programu družbenoe-konomskega razvoja občine. Dinamiko izpolnjevanja srednjeroč-nih razvojnih programov v letih srednjeročnega obdobja določajo letni gospodarski plani,zato se vrši spremljanje izvajanja srednje-ročnega programa z analizami izvajanja letnih programov druž-benoekonomskega razvoja občine. Analize izvajanja programov družbenoekonomskega razvoja v letih 1976 in 1977 so pokazale: — Gospodarska rast je v prvih dveh letih srednjeročnega ob-dobja pod povprečno stopnjo rasti iz smernic o družbenoeko-nomskem razvoju občine. Zaostajanje sicer ni veliko, znaša le 0,5 indeksne točke, pa tudi v programu razvoja občine je pred-videno, da bo rast družbenega proizvoda v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja zaostajala za 1 —2 indeksne točke za poprečno planirano rastjo, tako da lahko rečemo, da se gibljev planiranih okvirih. Ocenjujemo pa, da bo vsaka nadaljnja od-sotnost kvalitetnih dejavnikov v rasti družbenega proizvoda, onemogočila nadomestiti primanjkljaj iz prvih dveh let ter do-seči pospešeno gospodarsko rast predvideno za naslednja leta srednjeročnega obdobja. — Količinski obseg proizvodnje se prav tako giblje v začrtanih smernicah. Po večjem zastoju v 1976 letu, ko so se bistvene spremembe v gospodarskem sistemu in ukrepi restriktivne ekonomske politike, ki so bili usmerjeni v zmanjšanje inflacije in izboljšanje plačilnobilančnega položaja-v državi, odražile neugodno na gospodarski rasti, je v letu 1977 rast domačega povpraševanja pospešila gospodarsko aktivnost in omogočila precejšnjo gospodarsko rast. Dosežena poprečna stopnja rasti količinske proizvodhje je 5,9 odstotka in zaostaja za pla-nirano za 0,7 indeksne točke. — Rast števila zaposlenih je za 1,3 indeksne točke nad planirano poprečno stopnjo, kar je v gospodarstvu predvsem posledica odsotnosti uveljavljanja kvalitetnih dejavnikov v gospodarski rasti, še vedno prisotne tendence k ekstenzivnemu zaposlo-vanju, nekaterih organizacijskih sprememb ter delno tudi rasti obsega poslovanja oziroma proizvodnje. Značilno je, da je v obeh letih srednjeročnega obdobja dosežena višja stopnja rasti v negospodarstvu. Povečanje obsega zaposlenih v po-sameznih, družbenih dejavnostih iznad predvidevanja je delno posl.edica večjih investicij na osnovi samoprispevkov in drugega združevanja sredstev, večanja obsega deta in tudi ekstenzivnega zaposlovanja. Rast osebnih dohodkov je za 1,5 indeksne točke presegla pla-nirano poprečno stopnjo rasti za srednjeročno obdobje. Masa osebnih dohodkov narašča hitreje od družbenega proizvoda in ni usklajena z rastjo produktivnosti, kar kaže, da je še vedno prisotna močna tendenca deliti družbeni proizvod predvsem v korist osebnih dohodkov brez prave povezave z doseženimi rezultati dela. Smernice na področju blagovne menjave s tujino se uresniču-jejo. Izvoz sicer zaostajaza planirano stopnjo rasti v prvih dveh letih za 6,7 indeksne točke, vendar je v porastu, saj je že v 1977. letu dosegel 18-odstotno realno rast. Dosežena je zelo ugodna regionalna usmeritev, saj se več kot polovico izvoza realizira na trg dežel v razvoju. Uresničujejo se tudi smernice glede stopnje predelave izvoženega blaga, večina izvoženega blaga je produkt višje stopnje predelave. Uvoz je v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja celo zaostal za planirano stopnjo rasti, kar je posledica administrativnih mer v letu 1976. Po tem letu je prišlo s sprostitvijo gospodar-stva znova do njegove oživitve — 30-odstotne stopnje rasti — in to v taki meri, da se je bati preseganja planiranih stopenj v bodoče. Prisotna tendenca visoke rasti vrednosti uvoženega blaga je tudi posledica neizpolnjevanja naslednjega plan-skega cilja: nadomeščanje uvoženega repromateriala z do-mačim. Investicijska vlaganja so bila v prvih dveh letih prenizka glede na planirano gospodarsko rast občine v srednjeročnem ob-dobju. Na področju občine je bilo prisotnih le nekaj večjih inve-sticij, ostala sredstva so bila razdrobljena po gospodarskih or-ganizacijah in so bila večinoma porabljena v manjših organi-zacijah za nadomeščanje dotrajanih osnovnih sredstev, v več-jih pa za širitev kapacitet. Večino sredstev potrošenih za inve-sticije je bilo vloženo v panoge oziroma področja dejavnosti, ki v srednjeročnem programu niso bile določene kot prednostne. Specif ikacija večjih investicij: za Center za elektrooptiko je bilo namenjenih 21 % vseh potrošenih sredstev za investicije na področju občine, za izgradnjo proizvodnega objekta in opreme Tobačne tovarne 20 %, za zidavo nove trgovine na Riharjevi in adaptacija trgovine na Vrhniki 8%. Celoten proces združevanja dela in sredstev v občini še vedno v premajhni meri temelji na skupnih dolgoročnih ciljih in intere-sih. Za marsikatero združevanje delovne organizacije oziroma temeljne organizacije združenega dela v poslovne skupnosti je značilen formalen pristop brez ali s premajhnimi vsebinskimi podlagami v proizvodnem, delovnem ali poslovnem povezo-vanju, delitvi dela, vzajemnem izboljševanju pogojev za delo in poslovanje ter skupnem nastopanju na domačem in tujem trgu. Nova samoupravna organiziranost se prepočasi uvaja, postopki so zelo počasni in tudi niso zajeli vseh organizacij, v katerih so bili predvideni (Utensilija, Igo, Gostinsko podjetje Vič), poleg tega se povezovanja organizacij odvijajo preveč v ozkih panožnih okvirih. Izvrševanje planskih smernic v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja " ^^stiTzSne S"% Dos. 76 Dos. 77 Dos. 0 76—77 Plan 0 76—«0 Plan1 0 76—77 dnjžbeni proizvod količinski obseg proizvodnje poprečno število zaposlenih — izvoz — uvoz poprečni osebni dohodki na zaposlenega produktivnost 2 8,6 5,3 5,8 3,8-^,8 2,5 9,3 * 5,9 6,6 4,6—5,6 3 3,8 3,4 2,1 2,1 7 18 12,5 19,2 19,2 -30 30 0 9,5 9,5 2,5 5,6 4,1 2,6 2,6 -1 4,3 1,7 3,6 1,7—2,2 1 Planirana je počasnejša gospodarska rast v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja, zaostajanje za poprečno stopnjo rasti naj bi znašalo od 1—2 indeksne točke. Globalna ocena razvoja v letu 1978 I. Gospodarski razvoj 1. Samoupravna organiziranost Na področju občine je v gospodarski dejavnosti registriranih 86 organizacij združenega dela, temeljnih organizacij in delovnih skupnosti. Pri tem je 33 organizacij enovitih, delovnih skupnosti je 8, ostalih 45 pa je temeljnih organizacij združenega dela, od kate-rih je 17 takih, ki imajo sedež delovne organizacije v občini, 28 pa jih ima sedež izven občine. Najmočneje je zastopana industrija, v njej posluje 38 organiza-"Ctfrstedita ji trgovina in obrt s 13 organizacijami ter finančne in druge poslovne storitve s 6 organizacijami. Na vseh ostalih po-dročjih gospodarske dejavnosti deluje 16 organizacij. V preteklih letih srednjeročnega obdobja se je samoupravna organiziranost delovnih organizacij, ki je bila v planu navedena kot ena od najpomembnejših faktorjev razvoja spreminjala predvsem pri industrijskih organizacijah. Letos je tudi prednjačila na tem po-dročju, saj je že prišlo do organizacijskih sprememb v Iliriji-Ve-drog, Žičnici, prav tako se je več obratov s področja občine orga-niziralo v temeljne organizacije združenega dela (Partizanska knjiga TOZD grafična dejavnost, Iskra Commerce TOZD servis in TOZD marketing), v teku je še v Mercatorju in predvidoma bo do konca leta prišlo do spremembe v samoupravni organiziranosti Utensilije. 2. Gospodarska rast Polletni rezultati poslovanja in ocene bodočih gospodarskih tokov kažejo, da bo dosežena gospodarska aktivnost na nivoju lanskoletnega drugega polletja, ter da bomo dosegli ugodno, naj-manj 6,5-odstotno rast družbenega proizvoda. Visoka rast bo predvsem posledica rasti povpraševanja na domačem tržišču in visoke rasti izvoza na toja tržišča. 3. Zaposlovanje Na podlagi razpoložljivih podatkov ocenjujemo, da bo stopnja rasti števila zaposlenih presegla planirano. Poprečna stopnja rasti zaposlenih bo predvidoma 3,6-odstotna, v negospodarstvu bo dosegla 5,7 odstotkov, tako da bo dosežena skupna stopnja rasti zaposlenih na področju občine 3J?-odstotna in bo za 1,3 indeksne točke presegla planirano. Visoka rast števila zaposlenih je v gospodarstvu predvsem po-sledica odsotnosti uvajanja kvalitetnih dejavnikov v proizvodnjo, kar delovne organizacije nadomeščajo s hitrejšo rastjo števila za-poslenih, to pa se bo zopet odrazilo na večjem pritisku na vlaganja v družbeni standard v delovnih organizacijah oziroma v družbeno infrastrukturo v občini. V negospodarstvu je rast zaposlovanja posledica odpiranja novih kapacitet, zgrajenih s samoprispevkom II. in večanja obsega dela v inštitutih, prav tako pa je na število zaposlenih precej vpli-vala tudi spremenjena metodologija zajemanja zaposlenih, katere vpliva ni bilo moč izločiti. 1 Prikazan porast zaposlenih v obrti je posledica vključitve Iskra Com-merce TO2D Servis. Zajeti so vsi zaposleni v delovnih organizacijah s se-dežem na območju občine, niso pa zajete tudi posamezne enote, katerih sedeži so izven občine. 2 Indeks rasti števila zaposlenih brez upoštevanja organizacijskih sprememb in spremenjenega načina zajemanja podatkov v gospodar-stvu. 4. Osebni dohodki še vedno je v marsikateri organizaciji prisotna tendenca hitrejše rasti osebnih dohodkov v družbenem proizvodu kot ostalih ele-mentov. To je delno posledica dokaj visoke rasti življenjskih stro-škov, katere delovne organizacije nadomestijo še z nekaj večjim porastom osebnih dohodkov na račun skladov, delno pa neureje-nih normativnih aktov, v katerih ni na ustrezen način rešeno na-grajevanje po delu, stimuliranje zaposlenih in povezava med uspešnostjo poslovanja organizacije združenega dela in osebnimi dohodki delavcev. Realni osebni dohodki so v letošnjem letu porastli za4,7 odstot-kov in za 2,7 indeksne točke presegajo planirano stopnjo rasti za obdobje 1976—1980. Rast realnih osebnih dohodkov v gospo-darstvu je za 0,8 indeksne točke presegla doseženo v negospo-darstvu. Pregled števila zaposlenih po področjih dejavnosti in dejavnostih Dejavnost Dosež. popr. Ocena popr. št. zap. 77 št. zap. 78 Indeks Indeks2 Llndustrija 5.712 5.754 100,7 2. Kmetijstvo 168 156 92,8 3. Vodno gospodarstvo 213 215 100,9 4. Gozdarstvo ' 264 260 98,4 5. Gradbeništvo • ' ,¦ 811 866 106,7 * 6. Promet ¦'¦ •' 596 626 105,0 7. Trgovina T 2.904 3.005 103,4 8. Gostinstvo ' . 135 134 99,2 9. Obrt' f 518 1.069 206,2 10. Komunal. in stan. dej. 35 41 117,1 11.Financ.inposl.stor. 468 529 113,0 GOSPODARSTVO 11.824 12.655 107,0 102,7 1. Izobraž. in kultura 4.424 4.475 101,1 2. Zdrav. in soc. varstvo 968 1.050 108,4 NEGOSPODARSTVO 5.860 6.196 105,7 105,7 SKUPAJ: 17.684 18.851 106,6 103,6 Osebni dohodki zaposlenih po področjih dejavnosti in dejavnostih Dog. popr. '..,.,. : netto OD '¦.¦¦¦¦. Realna na zaposl. Ocena popr. stopnja Dejavnost v I. 77 OD v I. 78 Indeks rasti 1. Industrija 4.614 5.667 122,8 2. Kmetijstvo 4.059 5.674 139,7 3. Gozdarstvo 5.075 6.332 124,7 4. Vodno gospodarstvo 4.948 5.596 113,0 5. Gradbeništvo 4.800 5.537 115,3 6. Promet 4.663 5.433 116,5 7. Trgovina .';:' , ' ." ¦', 4.919 5.754 116,9 8. Gostinstvo . 3.538 4.620 130,5 9. Obrt ' ' ' 4.533 5.593 123,3 10. Komunal. in stan. dej. 7.104 8.213 115,6 , 11.Financeinposl.stor. 8.223 10.163 123,5 GOSPODARSTVO 4.845 5.860 120,9 105,1 1. Izobraž. in kultura 5.752 6.994 121,5 2. Zdrav. in soc.varstvo 4.698 5.342 113,7 NEGOSPODARSTVO 5.466 6.554 119,9 104,3 SKUPAJ: 5.096 6.138 120,4 104,7 5. Blagovna menjava s tujino Polletni podatki kažejo, da poteka blagovna menjava s tujino zelo uspešno, tj. v skladu s smernicami družbenoekonomskega razvoja občine. Dosežene so zelo ugodne stopnje rasti, tako je izvoz nominalno porastel za 53,8 odstotkov, u voz pa samo za 11,1 odstotkov. Doseženi ugodni rezultati so bolj posledica administrativnih omejitev na področju uvoza kot usmeritev delovnih organizacij, saj so le-te planirale 71-odstoten porast uvoza. V prvem polletju so delovne organizacije uspele realizirati le majhen del planirane vrednosti uvoza, tako je do največjih odstopanj prišlo pri uvozu opreme, kjer je bil plan realiziran le 14,8-odstotno, medtem ko je plan uvoza repromateriala bil realiziran 34,3-odstotno. v ..• -.. ¦ —v tekočih cenah : *- '"•'¦¦ — v OOOdin ' . - • IND. IND. IND. Plan78 I—VI/78 Plan 78 . Doseženo ' / Plan ---------- ------------------------- ------------------ ¦r,-\. 1977 I—VI/78 . 1978 Dos. 77 Dos. 77 Dos. I—VI/77 Blagovna rtienjava 616.664 398.084 967.725 157 64,6 243 — izvoz , 337.020 262.208 490.515 . 146 77,8 187 — uvoz '•..-¦. 279.644 135.876 477.210 171- 48,6 325 Deficit oziroma suficit , . 57.376 146.332 13.305 , 23 256 9,1 Delež pokrivanja 121 192 103 \ ¦ — V prvem polletju so delovne organizacije realizirale 53 odstot-kov svojega letnega plana izvoza in 28,5 odstotkov plana uvoza. Dinamika izvrševanja blagovne menjave v preteklem letu kaže, da je bilo v prvem polletju realizirano 51 odstotkov letnega izvoza in 45 odstotkov letnega uvoza, tako da ocenjujemo, da bo uvoz v drugem polletju pospešen, vendar pa ne bo realiziran v planirani vrednosti. Na podlagi navedenega ocenjujemo, da se bodo smernice iz programa družbenoekonomskega razvoja uresničevale na po-dročju izvoza, medtem ko bo pri realizaciji uvoza prišlo do večjih odstopanj. Poleg že navedene 19,2 realne poprečne stopnje rasti je za izvoz še planirana: — rast udeležbe trga dežel v razvoju in socialističnih dežel v skupni vrednosti izvoza in — rast proizvodov višje stopnje predelave v skupni vrednosti izvoza. Izpolnjeni bodo vsi navedeni cilji izvozne politike, saj bo dose-žena' rast izvoza okoli 20-odstotna, delež trga držav v razvoju bo okoli 55-odstoten in vzhodnoevropskih držav 17-odstoten ter okoli 70 odstotkov blaga bo iz skupine višje stopnje predelave. Kot osnovni cilji so bili poleg 9,5-odstotne poprečne stopnje rasti še navedeni: — padanje vrednosti uvoza z nadomeščanjem uvoženega blaga z domačim, — zmanjšanje uvozne odvisnosti od zahodnega tržišča. Letos bo stopnja rasti uvoza verjetno za nekaj indeksnih točk nad planirano, ocenjujemo, da bo realna rast uvoza okoli 13-od- stotna. Visoka stopnja rasti kaže, da ni prišlo do planiranega na-domeščanja uvoženega repromateriala z domačim. Ta cilj je sicer bilo možno doseči le v nekoliko daljšem roku, kar zahtevajo proi-zvodne usmeritve, uvajanje nove tehnologije in aktiviranje novih investicij,potrebnih za to, vendar bi se prvi rezultati prizadevanj gospodarskih organizacij v tej smeri že morali pokazati. Prav tako ni bila izvršena regionalna preusmeritev uvoza, de-lovne organizacije bodo uvozile iz zahodnega tržišča blaga za 90 odstotkov celotne vrednosti uvoza, tako kot so ga tudi v začetku srednjeročnega obdobja. Na področju občine je nosilec izvoza Iskra TOZD Elekrooptika, letos bo njen delež v celotni vrednosti izvoza okoli 66-odstoten, medtem ko je pri uvozu njena udeležba le 10-odstotna. Istočasno je to organizacija, ki dosega izredno visoke letne stopnje rasti izvoza in ugodno regionalno usmerjenost, tako da bi brez upošte-vanja te organizacije tudi na področju izvoza ne dosegali planskih ciljev. Kot večji izvozniki se pojavljajo še Ilirija-Vedrog (11 %), Hoja (8%), na področju uvoza pa prednjačijo Ilirija-Vedrog (32%), Iskra Horjul (13%) in IskraTOZD Elekrooptika(10%). Med več-jimi uvozniki se letos pojavljajo tudi nekatere organizacije s po-dročja občine, ki se do sedaj niso (Tobačna tovarna, Mehanograf-ski center) in bodo letos uvažale predvsem opremo v okviru inve-stioijskega programa za to leto. Kakor se bo izpad planiranega uvoza opreme ugodno odrazil na zunanjetrgovinski bilanci obči-ne, pa bo neugodno vplival na potek izvajanja planiranih investicij in s tem modernizacijo proizvodnje in gospodarsko rast občine. Pregled )lagovne menjave s tujino po delovnih organizacijah večjih izvoznikih oziroma uvoznikih — po tekočih cenah ¦ . ¦ • . — vOOOdin IZVOZ Dos. Plan IND. Dos. Plan IND. 1977 1978 2:T 1977 1978 4:3 1. Tovil 3.889 5.673 146 9.078 25.616 282 2. Kovinska Ig " . 7.946 7.491 94 10.317 5.000 48 3. IGO 7.088 7.900 112 38.426 36.000 94 4. Utensilia 22.408 22.000 98 10.570 19.700 186 5. Alu Pluto-Plastika 4.217 7.539 179 19.964 23.414 117 6. IskraHorjul 4.905 8.665 177 20.241 19.329 96 7. Iskra TOZD Setn — — — 6.172 6.948 113 8. Iskra TOZD Procesna teh. 9 — — 6.570 9.732 148 9. Iskra TOZD Elekrooptika 175,823 251.850 143 50.590 58.857 116 10. Ilirija-Vedrog 36.453 48.741 131 87.695 120.000 137 11. Hoja 50.625 51.000 - 101 5.575 10.620 191 12. Vinocet 1.320 1.522 115 7.276 11.115 153 13. Tiskarna 1.882 3.700 197 2.935 6.935 241 14. Tobačna tovarna TOZD Proizvodnja — — ¦ — — 53.020 — TOZD Prodaja — — — — . t 47.320 — 15. Mehanografski center — — . — -r- ' 13.000 6. Investicije V letu 1978 je bil planiran začetek vrste večjih vlaganj na po-dročju občine. Analiza izvajanja le-teh pomeni preverjanje realno-sti planskih ciljev, pa tudi planirane gospodarske rasti občine, saj so investicije eden od najpomembnejših dejavnikov planiranega razvoja občine v srednjeročnem obdobju. Večja investicijska vlaganja delovnih organizacij s sedežem na področju občine: 6.1. Tobačna tovarna Plan: — Planirana je nabava opreme za razrešitev, rekonstrukcijo in modernizacijo proizvodnega procesa v vrednosti 12,000.000 din; Izvajanje: Za uvoženo opremo so dobljena vsa potrebna soglasja, predlo-žen je bil kreditni zahtevek banki in dobljen kredit v višini 50 od-stotkov zahtevane vrednosti, tako da so v teku dobave opreme. Polovico opreme bo dobavljeno letos, ostalo v naslednjem letu, ko bo odobren še preostali del kredita. Plan: — Planirana je izgradnja novih proizvodnih prostorov v vrednosti 15,000.000 din; Izvajanje: v Proizvodna hala bo letos končana in dana v uporabo. 6.2. Iskra — TOZD Tovarna elektronskih instrumentov, Horjul Plan: Planirane so bile investicije za povečanje proizvodnih zmoglji-vosti v vrednosti 24,000.000din. Izvajanje: Izdelan je investicijski elaborat, predvidoma bo do konca leta pridobljena še vsa potrebna dokumentacija (gradbena, lokacij-ska) in bo predložen kreditni zahtevek banki. 6.3. Iskra — TOZD Sem • ' Plan: Planirane so bile investicije v razširitev in modernizacijo proi-zvodnih objektov za proizvodnjo C jeder v vrednosti 44,460.000din. Izvajanje: V teku je priprava investicijskega elaborata, do konca leta bo predvidoma pridobljena vsa potrebna dokumentacija (lokacijska, gradbena) in dan banki kreditni zahtevek. TOZD se še ni odločil za lokacijo objekta; izbira med občinami Vič in Šiška. Investicija je v zamudi za eno leto, ker so do sedaj združevali sredstva na nivoju Iskre za izvedbo investicijskih programov za ostale TOZD Iskre, kar se je zavleklo zaradi pokrivanja prekoračitev preko predvide-nih zneskov. 6.4. Ilirija-Vedrog . . . , Plan: Planirana so vlaganja v skupni vrednosti 154,940.000din v: — gradnjo nove poslovne stavbe, — povečanje strojnih kapacitet TOZD Narta, — povečanje strojnih kapacitet in gradnjo nove svečarne TOZD llirije, — povečanje strojnih kapacitet in rekonstrukcijo TOZD Vedrog, — ter v nabavo osnovnih sredstev za TOZD Marketing, DSSS, DS Razvoj. ^ . . ¦ Izvajanje: • Za investicijo v poslovno stavboje pridobljena vsa potrebna do-kumentacija, bančni kredit je odobren, gradnja se bo začela jese-ni. Investicija poteka po planu. TOZD Narta — V teku je pridobivanje uvoznih soglasij, uvoz je delno že realiziran za okoli 5,000.000din, v celoti bo, ko bodo pri-dobljena vsa uvozna soglasja. Investicija kasni zaradi dolgotrajnih postopkov pri pridobivanju potrebnih soglasij. TOZD llirija — V teku je pridobivanje uvoznih dovoljenj za opremo, plan je že delno realiziran (za okoli 2,000.000din) ostalo bo realizirano, ko bodo pridobljena vsa potrebna soglasja. Investi-cija v opremo kasni zaradi dolgotrajnih postopkov pri pridobivanju potrebnih soglasij. Za predvideno gradnjo svečarne je pridobljena vsa potrebna dokumentacija, bančni kredit je že odobren, gradnja se bo začela jeseni. Investicija poteka po planu. TOZD Vedrog — Pridobljena je že vsa potrebna dokumentacija in odkupljena so potrebna zemljišča, v teku je izgradnja nove kot-larne in nove ceste za potrebe investicije. Investicija poteka po planu. TOZD Marketing, DSSS, DS Razvoj — nabava osnovnih sred-stev poteka po planu in bo letos dokončana. 6.5. Kolinska TOZD Vinocet Plan: Planirana je rekonstrukcija dotrajanega proizvodnega objekta in modernizacija opreme v vrednosti 16,950.000din. Izvajanje: Za gradnjo proizvodnega objekta je že izdelana idejna zasnova, investicija kasni zaradi potrebnega usklajevanja na zbornici za nabavo opreme v inozemstvu med vsemi istovrstnimi proizvajalci, ki je v teku. 6.6. Tovil . ' ¦ Plan: Planirano je vlaganje v gradnjo novih zmogljivosti in moderni-zacijo obratov vvrednosti 134,574.000 din. , Izvajanje: V teku je izdelava investicijskega elaborata, do konca leta bo predvidoma pridobljena vsa potrebna dokumentacija (lokacijska, gradbena) in bo predložen kreditni zahtevek banki. Vlaganja bodo večja od predvidenih za okoli 25 odstotkov zaradi večje širitve ka-pacitet kot je bilo prvotno predvideno. 6.7. Pekarna Center Plan: Planirane so investicije v rekonstrukcijo proizvodnega obrata v znesku 24,000.000din. Izvajanje: • . • V izdelavi je idejni projekt, predvidoma bo do konca leta pridob-Ijena vsa potrebna dokumentacija (lokacijska, gradbena). Investi-cija kasni za predvidenim programom del za pet mesecev, zaradi usklajevanja proizvodnega programa z Žitom in se bo zaradi ne-katerih sprememb v investicijskem programu, do katerih je prišlo pri usklajevanji^ povečala na 29,886.000din. 6.8. Tekstilka ' ', Pian: ' ' ' Planirane so investicije v izgradnjo proizvodnega obrata in na-bavo opreme v znesku 18,310.000din. Izvajanje: Pridobljena so vsa uvozna soglasja za uvoženo opremo ter za-gotovljena sredstva za domačo, oprema bo dostavljena v prvem četrtletju 1979.leta. Za gradnjo proizvodnega objekta je pridobljena vsa potrebna dokumentacija (lokacijska, gradbena) predložen je kreditni zahte-vek banki, tako da bodo predvidoma še letos pridobljena bančna sredstva. Gradnja se bo začela jeseni letos in kasni za okoli 6 me-secev zaradi dolgotrajnih postopkov pri pridobivanju vse potrebne dokumentacije. 6.9. Tiskama < Plan: -/ ' ¦ •¦ '¦./ • Planirano je investiranje v izgradnjo novih proizvodnih prosto-rov v vrednosti 47,000.000din. Izvajanje: V tem letu nameravajo pridobiti vso potrebno dokumentacijo, kreditni zahtevek je že dan banki, predvidoma bo kredit tudi odo-bren v tem letu, konec leta nameravajo začeti z izgradnjo. Pri izva-janju investicij je prišlo do šestmesečne zamude zaradi dolgotraj-nih postopkov pri pridobivanju vse potrebne dokumentacije in so-glasij. 6.10. SOZD Mercator u »¦¦'¦'¦'•«-<^- < •>>•*¦• ' - ^ 217.365 281.121 45,8 301 390 2. Kmetijstvo ' , 58 • '¦ 174 60.690 9,9 300 — 3. Vodno gospodarstvo 383 ! 1.783 - 2.600 0,4 466 679 4. Gozdarstvo 1.406 ' 13.127 '¦ 2.391 0,4 034 170 5. Gradbeništvo 9.164 ¦¦ 16.837 ' 27.222 4,4 184 297 6. Trgovina , 30.338 61.173 219.699 35,8 202 724 7. Gostinstvo .987 - — 478 — , — • 48 8. Obrt ' 4.415 6.129 7.032 1,2 139 , 159 9. Stanov. komunal. dejav. 372 224 ;. — ¦••'—¦_ 60 : — 10. Fin. teh. in posl. storitve ¦ 10.601 17.542 13.100 .2,1 166 124 SKUPAJ 129.862 334.354 614.333 100 257 473 ¦ - ¦•'¦•'.¦'¦ . <* II. Tehnična struktura v %: • ¦•¦."•;< 1. Gradbena dela 43,4 60,6 . 51,6 \ 2. Oprema . ( 54,3 37,0 38,3 . .. 3. Ostalo 2,3 2,4 10,1 , III. Namen investicije v %: ., 1. Modernizacija, razširitev, ¦ ¦ rekonstrukcija ¦ 21,9 38,6 ,31,1 2. Vzdrževanje zmogljivosti ' 29,4 13,4 7,6 3. Nove gradnje 48,8 48 61,3 Analiza vlaganj po področjih kaže, da bo večino sredstev vlože-nih v industrijo in sicer večinoma v naslednje panoge: kemično 57%, tobačno 32,7%, proizvodnjo električnih strojev in aparatov ter predelava kovin 15,8%. Spremljanje izvajanj investicijskih programov po organizacijah kaže, da prihaja pogosto do zastojev, katerih glavni razlogi so: — dolgotrajni postopki pri pridobivanju potrebnih uvoznih sogla- sij, — dolgotrajni postopki pri pridobivanju potrebne lokacijske in .: gradbene dokumentacije, — pomanjkanje lastnih sredstev zaradi padanja reproduktivne sposobnosti gospodarstva, — neizdelani investicijski programi, — pogosto pa tudi nerealne finančne konstrukcije investicij pov-zročajo pomanjkanje sredstev in prekoračenja predvidenih rokov. V družbenem planu razvoja občine za srednjeročno obdobje je predvidena pospešena gospodarska rast zlasti kovinske, ke-mične in lesno predelovalne industrije, v katere se bo letos investi- ralo od skupne vrednosti investicij 74 odstotkov sredstev in to v kemično 57 odstotkov, v kovinsko 8 in lesno predelovalno 9 od-stotkov, kar je le delno v skladu z začrtanimi smernicami. Dosedanja dogajanja v investiranju — odsotnost večjih investi-cij v prvih dveh letih, planirane velike investicije letos, ki pa bodo večinoma dokončane v prihodnjih letih srednjeročnega obdobja — lahko omejijo gospodarsko rast občine in postavljajo pod vpra-šaj planirano rast družbenega proizvoda v tem obdobju. 7. Delitev cefotnega prihodka V tem srednjeročnem obdobju bi morala biti omejena rast vseh oblik porabe razen investicijske v razumnejše okvire, kar bi omo-gočilo dosego ugodnejših razmerij v delitvi družbenega proizvoda gospodarstva. Pod vsemi oblikami porabe so mišljene osebna, skupna in splošna poraba, katerih rast bi morala zaostajati za pla-nirano rastjo družbenega proizvoda. V preteklih letih srednjeročnega obdobja je bila prisotna ten-denca hitrejše rasti osebnih dohodkov na račun ostanka za skla-de, prav tako so tudi vse ostale porabe prekoračile določene okvi-re. .¦'.-.' Delitev celotnega prihodka gospodarstva po področjih gospodarske dejavnosti1 OCENAZA1978 vOOOdin Celotni Čisti Masa dohodek DP dohodek brutto OD Skladi 1. Industrija 3,286.144 1,294.400 872.346 495.949 374.176 znesek v OOOdin 100 39,4 26,5 15,1 11,4 struktura 2. Kmetijstvo ' 62.000 32.720 18.410 16.915 1.495 100 52,8 29,7 27,3 2,4 , 3. Vodno gospodarstvo 52.000 33.600 28.000 21.000 7.000 100 64,6 53,8 40,4 13,5 4. Gozdarstvo 76.932 42.172 16.305 14.452 1.553 100 54,8 21,2 ,'¦" , 18,8 2,0 5. Gradbeništvo 292.272 158.559 127.174 95.177 32.165 100 54,3 43,5 32,6 11,0 6. Trgovina 6,830.103 628.364 412.555 297.473 116.132' 100 9,2 6,0 4,4 1,7 .' 7. Gostinstvo , 42.118 21.981 18.142 13.502 4.640 100 52,2 43,1 32,1 11,0 8. Obrt • ¦ 214.894 59.873 65.948 * 43.352 23.254 100 27,9 30,7 '¦¦ 20,2 10,8 9. Stanov. kom. dejav. " 4.800 3.600 2.900 1.800 640 100 75,0 60,4 37,5 13,3 10. Fin. teh. in posl. stor. 58.519 26.565 18.708 10.270 8.937 100 45,4 32,0 17,5 15,3 GOSPODARSTVO 10,919.782 2,301.834 1,580.488 1,009.890 569.992 Struktura 1978 100 21,1 14,5 9,2 5,2 Struktura 1977 100 19,6 13,7 9 4,7 Skladi Sklad skupne porabe Poslovni sklad Rezervni in ostali skladi 1. Industrija . ...,, 2. Kmetijstvo ,.„..'.'.,.. „ ,,. 3. Vodno gospodarstvo 4. Gozdarstvo 5. Gradbeništvo 6. Trgovina 7. Gostinstvo 8. Obrt 9. Stanov. kom. dejav. 10. Fin. teh. in posl. stor. 374.176 78.373 262.873 32.930 znesek vOOOdin 100 20,9 70,3 8,8 struktura 1.495 / 1.050 .403 42 100 l 70,2 27,0 2,8 7.000 2.700 3.500 800 100 38,6 50,0 11,4 1.553 850 146 557 100 54,7 9,4 35,9 32.165 9.038 19.264 3.863 100 28,1 59,9 12,0 116.132 38.248 64.368 13.516 100 32,9 55,4 11,7 4.640 1.798 1.642 1.200 100 38,8 35,4 25,8 23.254 7.166 14.482 1.606 100 30,8 62,3 6,9 640 190 320 130 100 29,7 50,0 20,3 8.937 3.212 4.790 935 100 35,9 53,6 10,5 GOSPODARSTVO 569.992 100 100 142.625 25,0 31,2 371.788 65,2 60,1 55.579 9,8 8,7 1 Vir podatkov: Anketa SUP-78 med delovnimi organizacijami; zajete niso vse organizacije, ker se niso odzvale anketi, tako da absolutni zneski niso dokončni. Delitev celotnega prihodka je izračunana na podlagi planov go-spodarskih organizacij za letošnje leto in kaže določene pozitivne premike: — udeležba družbenega proizvoda v celotnem prihodku je v pri-merjavi s preteklim letom porastla, — prav tako raste udeležba skladov v celotnem prihodku in to bolj kot mase osebnih dohodkov, — gospodarske organizacije predvidevajo, da bo udeležba po-slovnega sklada v ostanku za sklade celo porastla, kljub temu da polletni rezultati kažejo ravno obratno — rast udeležbe vseh skladov razen poslovnega. Vse te ugodne premike pa izniči dejstvo, da ostane gospodar-skim organizacijam po pokritju vseh obveznosti iz poslovnega sklada za razširjeno reprodukcijo le 58,4 odstotka poslovnega sklada, medtem ko je v preteklem letu odstotek znašal 60,5. Navedeni podatki kažejo, da ostaja gospodarskim organizaci-jam vedno manj sredstev za lastne namene, kar ni v okviru plan-skih smernic in pomeni nadaljevanje trenda iz preteklih let. realna stopnja rasti v % Plan 1978 Ocena 1978 6,3 .. 6,5 7,5 7,5 2,3 3,6 15 20 7 13 2 4,7 3,9 2,8 Izvrševanje smernic v letu 1978 družbeni proizvod količinski obseg proizvodnje poprečno število zaposlenih rast izvoza rast uvoza poprečni osebni dohodki produktivnost Izvrševanje planskih smernic v letih 1976, 1977 in 1978 Dosežene stopnje rasti v prvih treh letih planskega obdobja ka-žejo, da smo se pri večini ele'mentov zelo približali planskim smer-nicam. Do večjih odstopanj je prišlo le na področju blagovne me-njave s tujino. Izvoz se je, po stagnaciji v začetnem letu srednje-ročnega obdobja v naslednjih dveh letih začel vključevati v začr-tane smernice in kaže visok trend rasti. Kljub temu še vedno zao-staja za planirano stopnjo za 4,2 indeksne točke. Prav tako je bil tudi uvoz zaradi administrativnih omejitev v 1976.letu zelo nizek. Po sprostitvi uvoza v naslednjem letu je skokovito porastel in tudi v letošnjem letu dosega dokaj visoko stopnjo rasti. Ugodne dosežke natem področju, ki so bili daleč izven planiranih smemic, bodo, v kolikor se bo trend nadaljeval, v naslednjih letih srednjeročnega obdobja zamenjale prekoračitve planskih smernic. Še vedno se v letošnjem letu nadaljuje trend prehitre rasti zapo-slovanja, osebnih dohodkov in poprečne družbene produktivnosti. Doseganje planiranih poprečnih stopenj rasti v prvih treh letih srednjeročnega obdobja: — realne stopnje rasti v % Dos. Dos. Ocena 0 76 Plan Razlika 1976 1977 1978 —78 76—80 + ali - — družbeni proizvod 2 — količinski obseg proizvodnje 2,5 — poprečno št. zaposl. 3 — rast izvoza 7 — rast uvoza - 30 — popr. OD zaposlenih 2,5 — produktivnost - 1 8,6 6,5 5,6 5,8 - -0,2 9,3 3,8 18 30 5,6 4,3 7,5 3,6 20 13 4,7 2,8 6,4 3,5 15 3 ¦ 4,3 2 6,6 2,1 19,2 9,5 2,6 3,6 -0,2 + 1,4 -4,2 -6,5 + 1,7 -1,6 Ocena razvoja po dejavnostih Industrija Z novo enotno klasifikacijo dejavnosti in nadaljnjim samouprav-nim organiziranjem organizacij iz tega področja se je število orga-nizacij združenega dela v Industriji povečalo. Sedaj posluje na tem področju 38 organizacij, od tega je 9 enovltih, 4 so sestavljene or- ganizacije z 12 temeljnimi organizacijami združenega dela na po-dročju občine, 6 delovnih skupnosti in 11 temeljnih organizacij združenega dela s sedeži delovnih organizacij izven področja ob-čine. Letos se je spremenila samoupravna organiziranost naslednjih industrijskih organizacij: Žičnica ima dve TOZD, Ilirija-Vedrog je povečala število TOZD za 1 in delovnih skupnosti za eno, ena po-slovna enota na področju občine se je organizirala v samostojne temeljne organizacije (Partizanska knjiga TOZD grafična dejav-nost). Do planiranih sprememb v samoupravni organiziranosti v smislu zakona o združenem delu pri organizaciji IGO in Utensiliji še ni prišlo. Podatki kažejo, da delovne organizacije še vedno v premajhni meri pristopajo k spreminjanju samoupravne organiziranosti, saj je to eden od predpogojev za planirani razvoj. Prav tako tudi pre-počasi napredujemo na področju združevanja dela in sredstev. Vzdrževanje dinamike investicijske aktivnosti zahteva večje zdru-ževanje dela in sredstev pri delovnih organizacijah, ki so medse-bojno delovno, proizvodno in dohodkovno povezane. V prvem polletju letos so poslovale industrijske organizacije v ugodnih pogojih. Oživljena konjunktura, dokaj dobra oskrbljenost z domačim in uvoženim repromaterialom, intenzivno vključevanje v mednarodno delitev dela so omogočili doseči ugodno gospo-darsko rast, ki se bo po predvidevanjih organizacij združenega dela nadaljevala tudi v drugi polovici leta. Do večjih zastojev je prišlo le v lesni industriji, kjer se je neu-godni gospodarski konjunkturi na domačem tržišču pridružila še slaba strojna opremljenost, nizka produktivnost in nedodelan proizvodni program v naših tovrstnih organizacijah. (Hoja). Dokaj slabim poslovnim uspehom nekaterih drugih industrijskih organizacij s področja občine (Utensilija, Iskra Horjul, Žičnica) pa botruje več vzrokov, od zastarele strojne opreme, slabe organiza-cije poslovanja in proizvodnje, neizkoriščenosti delovnega časa in strojnih kapacitet pa do neustrezne kvalifikacijske strukture zapo-slenih. Pri nekaj delovnih organizacijah, ki bi lahko glede na obseg povpraševanja po njihovih proizvodih zelo povečale proizvodnjo, se pojavlja kot zaviralni faktor pomanjkanje ustrezne delovne sile. (Tovil, Žičnica, Ilirija-Vedrog). V Ljubljani je že problem dobiti delovno silo določenih profilov brez večjih investicij v družbeni standard (samske domove, sta-novanja), ki bi omogočili pritegniti Ijudi tudi \z izven Ijubljanskih občin. Na podlagi gibanj v prvem polletju in ocen le-teh do konca leta predvidevamo naslednje stopnje rasti: — realne stopnje rasti v % Ocenai 978 Plan 1978 druzbeni proizvod 6,8 6,8 količinski obseg proizvodnje 7,5 7,5 število zaposlenih 2,3 2,3 produktivnost 4,3 4,4 Ocenjujemo, da bodo dosežene planirane stopnje rasti. Do manjših odstopanj bo prišlo le pri zaposlovanju in produktivnosti, kar bo posledica prepočasnega uveljavljanja kvalitetnih dejavni-kov v rasti družbenega proizvoda: sodobne organizacije proi-zvodnje in poslovanja, prepočasne modernizacije in avtomatiza-cije strojne opreme, slabega izkoriščanja delovnega časa in strojne opreme itd. Na podlagi navedenega lahko zaključimo, da so gospodarska gibanja sicer ugodna, vendar odsotnost nekaterih dejavnikov v gospodarskem razvoju industrijskih organizacij in večjih investicij, saj je iz pregleda izvrševanja le-teh razvidno, da so večinoma v začetni fazi, lahko povzroči, da ne bomo mogli več dosegati plani-rane pospešene gospodarske rasti v naslednjih letih srednjeroč-nega razdobja. Gozdarstvo Gozdovi pokrivajo 51,3% vseh površin v občini. Z gozdovi v družbeni lasti kakor tudi z gozdovi,na katerih je lastninska pravica, gospodarita na območju občine dve gozdnogospodarski organi-zaciji: Gozdno gospodarstvo Ljubljana s temeljnima obratoma za kooperacijo Ljubljana in Škofljica ter temeljno organizacijo zdru-ženega dela Skofljica in Gozdno gospodarstvo Kočevje s TOZD Gozdarstvo. Poleg omenjenih gozdnih gospodarstev imajo v svo-jem upravljanju manjše površine gozdpv tudi Ljubljanske mle-karne TOZD Posestvo in Komunalno podjetje Rast, ki upravlja z gozdovi v neposredni bližini mesta Ljubljane. Z večino — okoli 82 odstotkov — gozdov gospodari Gozdno go-spodarstvo Ljubljana. Realizacija gojitvenih del je v Gozdnem gospodarstvu Ljubljana v letih 1976 in 1977 v skladu z veljavnimi gozdnogospodarskimi načrti in z srednjeročnim razvojnim programom. Za leto 1978 so predvidena v gospodarskem načrtu naslednja dela: Družbeni sektor: - - priprava tal • 4,30 ha sadnja 6,00 ha 19.800 sadik nega mladja, gošče in drogovnjaka 100,60 ha varstvo 913 ur SKUPAJ: 110,90 ha 19.800 sadik 913 ur Zasebni sektor: priprava tal 20,1 Oha sadnja 34,83ha 110.600 sadik dognojevanje, nega , : mladja, gošče in ' drogovnjaka 214,16ha 50.200 sadik varstvo 880 ur SKUPAJ: 269,09 ha 160.800 sadik 880 ur Količine gojitvenih del, ki so predvidene po gospodarskem na-črtu za leto 1978, so v skladu z določili gozdnogospodarskih načr-tov in so nekoliko višje kot so predvidene v družbenem planu za obdobje 1976 do 1980. Poleg teh količin Nenostavne in razširjene gozdnobiološke re-produkcije pa se realizira letno še ca. 5ha del razširjene gozdno-biološke reprodukcije, ki se financirajo iz sredstev samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SRS. Predvideni program za leto 1978 bo realiziran v celoti, kar kaže že polletna dinamika. Tako kot v gojitveni problematiki ugotavljamo ugoden trend, tako je tudi v dejavnosti eksploatacije opazen napredek. Srednje-ročna predvidevanja bodo v celoti izpolnjena. Poprečna predvi-dena sečnja v letu 1978 bo: Družbeni sektor Zasebni sektor iglavci listavci . iglavci listavci m3 m3 m3 m3 TOZD Gozdni obrat Ljubljana 1.658 1.775 9.400 11.700 TOZD Gozdni obrat Škofljica 5.787 3.230 20.177 9.774 Poleg investicij v gozdno biološko reprodukcijo so planirane v srednjeročnem razvojnem programu tudi inveslicije v gozdne ko-munikacije. V gozdne komplekse na območju občine Vič-Rudnik,s katerimi gospodari GG Ljubljana, so bile v 1.1976 in 1977 zgrajene nasled-nje gozdne ceste: ?. Gozdna cesta Rakitna—Zakotkar — OK Škofljica, dolžine 1,7km 2. Gozdna cesta Granjevica — OK Škofljica, dolžine 2,4km 3. Gozdna cesta Bezenica — OK Ljubljana, dolžine 1,1 km SKUPAJ: 5,2 km V letu 1978 so se sredstva za izgradnjo gozdnih komunikacij povečala, z večjo udeležbo lastnih sredstev in najetjem kredita pri SIS gozdarstva SRS. Tako se bo v 1.1978 začelo z gradnjo 4,3 km dolge gozdne ceste Vrlovka (OK Škofljica), v kolikor nam bo uspelo pridobiti vso potrebno dokumentacijo. V bodoče predvidevajo, da bodo intenziteto gradnje gozdnih komunikacij povečali z večjim deležem lastnih sredstev, sredstev lesne industrije in z najemanjem kreditov. Gozdno gospodarstvo Ljubljana zelo uspešno razvija dohod-kovne odnose z lesno in papirno industrijo na podlagi že sklenje- nih samoupravnih sporazumov o prihodkovnih in odhodkovnih odnosih. Kmetijstvo 1. Ljubljanske mlekarne — TOZD Posestvo Nosilec družbene kmetijske proizvodnje na področju občine so Ljubljanske mlekarne TOZD Posestvo z usmeritvijo v glavnem v mlečno proizvodnjo. Skupna površina zemljišč v upravljanju Ljubljanskih mlekarn se v zadnjih letih ni bistveno spremenila. Odkup kmetijske zemlje v zaokroženih kompleksih poteka po planu, vendar se na račun ur-banizacije površine v isti meri zmanjšujejo. Glede na izboljševanje kmetijske zemlje se planira v letošnjem letu večja hidromelioracija na Gmajnicah (200ha), kar bo omogo-čilo uporabo težke mehanizacije. Na delu površin je bila v I. polo-vici letošnjega leta že izvršena agromelioracija (3.000kg/ha To-maževe žlindre). / Tudi stalež živine se v letošnjem letu, v primerjavi z lanskim, ni spremenil. Plan proizvodnje mleka kot glavne tržne proizvodnje sejepovečalod Ianskoletnegadosežka4.900l pokravi na 5.0001, kar je bilotudi doseženo v letošnjem polletju. Z izgradnjo farme na Brestu (ki ne poteka po programu zaradi tehničnih ovir — rok se podaljša za 1 leto), ki bo zgrajena v jeseni 1979, se bo stalež krav povečal na okoli 150 glav. Poleg proizvodnje mleka prideluje Posestvo še v manjši meri žita, zelenjavo in sadje za trg. Od žit se bistveno povečuje na račun pšenice in koruze proizvodnja rži v sodelovanju s tovarno LEK. V letošnjem letu se predvidevajo večje investicije na področju naše občine in sicer: a) začetek gradnje farme Brest za 300 krav — predračun — 40,000.000din b) dograditev farme Gmajnice — predračun 5,000.000din c) hidromelioracija na Gmajnici — predračun 10,000.000din. Izvršena je bila obnova traktorjev (13 novih) v vrednosti 4,000.000din in agromelioracija na Gmajnici ter obnova toplih gred v vrtnarstvu. Fluktuacija delovne sile se v zadnjem času zmanjšuje, kar ugodno vpliva na proizvodnjo in rast produktiynosti. V gozdarstvu pri TOZD Posestvo gospodarijo po sprejetih n&čr-tih. Vsako leto se na novo zasadi 30 ha zemljišča, ki je manj pri-merno za kmetijsko proizvodnjo, s hitrorastočimi topoli. V letoš-njem letu je toča napravila precej škode na parcelah, kjer se vzga-jajo sadike. 2. TZO Vič KZ Ljubljana Zajema večji del krajevnih skupnosti, medtem ko zajema kme-tijska zadruga Velike Lašče le tri krajevne skupnosti, to je Turjak, Rob in Velike Lašče. Pospeševalna služba je v okviru TZO Vič so-delovala s kmeti, s katerimi sodelujeta dva pospeševalca in trije rodovnikarji. Količinska realizacija znaša, kot prikazuje tabela: Proizvod kom. kg din 1. pitanci 903 485.000 12,577.000 2. ostak) govedo 198 103.000 2,054.000 3. teleta 131 15.000 544.000 4. konji 200 87.000 2,149.000 5. prašiči 10 1.300 29.000 6. plemenska živina 3 1.600 55.000 7. mleko (liter) 2,098.830 8,384.597 8. seno 6.230 7.164 9. slama 5.200 6.500 10. zelje — sveže 1.130 2.938 11. zelje — kislo 2.468 12.340 Kmetijstvo: Krediti Predračunska Kooperanti . banka HKS vrednost a) nižinske kmetije 4,356.000 2,178.000 10,891.200 b) višinske kmetije 2,968.000 1,319.000 6,599.400 Strojne skupnosti 7,568.000 3,615.000 17,880.600 Hlevi — oprema za 150 stojišč za 5 hlevov Hlevi — novi za 238 stojišč za 10 hlevov Adaptacija hlevov — za 263 stojišč za 12 hlevov Nabava traktorjev — 67 Nabava trosilcev hlevskega gnoja — 6 Nakladalnih prikolic: 20 Motornih kosilnic — 1 , ¦ Cisterna za gnoj — 4 3. KZ Velike Lašče Proizvod kom. kg din govedo . 138 63.953 1,464.628 teleta 68 6.778 203.365 prašiči 1 233 5.369 mleko (litrov) 672.523 2,868.556 Krediti za kmetijsko mehanizacijo ' • banka . HKS predračunska vrednost 1,241.425 : / 833.062 2,400.000 V prvem polletju je bilo narejenih 5 načrtov za nove hleve po 20 stojišč, nabavljenih 14 traktorjev in 17 motornih kosilnic, 14 nakla-dalnih prikolic, 20 hladilnikov za mleko, 6 puhalnikov in 1 enoosna prikolica. , Ocena izvrševanja programa dela kmetijske zemljiške skup-nosti Kmetijska zemljiška skupnost vodi zemljiško politiko v občini tj. skrbi za pravilno rabo kmetijskih zemljišč v občini in sodeluje pri planiranju prostora v občini. V prvih dveh letih srednjeročnega obdobja je bilo v izboljšavi 710ha kmetijske zemlje. Pregled izvršenih del pri izboijšavi zemljišč izboljšava udeležba KS, OZD opis dela ¦ ha KS v din 1. KS Črni vrh ureditev poljskih poti 36 30.000 2. KS Polhov Gradec povezava z dolino . 70 40.000 3. KS Velike Lašče in KZ Velike Lašče osuševanje Karlovica logorji 50 310.000 4. Ljub. mlekarne TOZD Posestva projekt — kompleks Gmajnice 250 300.000 TOZD Posestva regresiranje izkopa jarkov 150 27.000 5. KZ Ljubljana regresiranje izkopa jarkov 80 22.000 6. KS Dobrova, KZ Ljubljana čiščenje in izkop jarkov 60 30.000 7. KZ Velike Lašče ureditev čredinskega pašnika 10 30.000 8. KZ Ljubljana planiranje zemlje — Žažar 4 20.000 SKUPAJ: 710 809.000 Poleg navedenih že zaključenih del je izvršni odbor KZS konec leta 1977 odobril še okoli 40.000din za delo v Šentjakobu in 150.000 za apnenje tal na Gmajnicah ter nekaj milijonov za manjše posege. V skladu z določili zakona o urbanističnem planiranju je bil izde-lan osnutek kmetijskega prostorskega načrta, ki opredeljuje rabo kmetijskega prostora in bo v postopku usklajevanja vseh uporab-nikov prostora v naslednjih letih srednjeročnega obdobja. Kmetijska zemljiška skupnost smatra, da se planski cilji na po-dročju obdelave zemljišč ugodno izvršujejo, medtem ko se na po-dročju prometa z zemljišči in obsega kmetijskih zemljišč ne izpol-njujejo, saj nagla urbanizacija občine povzroča še nadalje odtuje-vanje kmetijskih zemljišč njihovemu osnovnemu namenu — pri-delavi poljedelskih proizvodov za trg. Izvrševanje programa za leto 1978 poteka zadovoljivo. Do konca maja so bila izvršena vsa planirana dela pri 14 višinskih kmetijah v KS Črni vrh, 6 kmetijah v KS Polhov Gradec in 5 kmeti-jah v KS Horjul. Pregled izvršenih del na navedenih kmetijah: KS Črni KS KS Pol. vrh Horjul Gradec 1. Izboljšava in izkop novih poljskih poti 13,2km 3,5km 3,5km 2. Pridobivanje nove obdelovalne površine 1,3ha 2ha 1,5ha 3. S tem se bo izboljšalo in olajšalo delo na60ha na15ha na20ha V teku so še dela na 9 gospodarstvih iz Butajnove in čiščenje jarkov na barjanskih površinah. Viri financiranja so bili: sredstva kmetijske zemljiške skupnosti (namenijo predvsem za pokrivanje buldožerske ure) ter prispevki v denarju in delu kmečkega prebivalstva. Letos so v skladu s postavljenimi cilji iz srednjeročnega plana razvoja predvidena še naslednja dela: 1. zaključek del na Butajnovi, 2. Izkop melioracijskega jarka v Horjulski dolini v sodelovanju z Vodno skupnostjo Ljubljanica-Sava, 3. Finančno sodelovanje pri izdelavi idejnega načrta za meliora-cijo Horjulske doline, 4. Finančno sodelovanje pri planiranju zemlje ob jarkih na ob-močju Karlovice, 5. Čiščenje glavnega kanala na Rakitniški planoti. Promet V tem področju dejavnosti posluje v občini le ena TOZD iz pa-noge PTT promet — TOZD PTT Vič Ljubljana s 626 zaposlenimi. Srednjeročni program razvoja, ki ga je sprejela območna SIS za PTT promet Ljubljana predvideva na območju občine precejšnje investicijske naložbe v nove PTT objekte in naprave, v skladu z družbenim planom razvoja občine. Izgradnja novih poštnih enot je planirana predvsem v sklopu poslovnih objektov, ki se gradijo za trg. Problem pa je vskladiti tako gradnjo na primerni lokaciji. Zaradi navedenega je doslej zgrajena le poštna enota Tmovo. Za poštne enote v Kozarjah in Rožni dolini je potrebno pridobiti ustrezne prostore na primernih lokacijah. Uspešno je zaključena izgradnja kabelske telefonske mreže v Velikih Laščah, na Viču (VS-4), zaključena pa bo v letošnjem letu tudi TT mreža Vrhovci-Brdo. V gradnji je kabelsko omrežje v Pol-hovem Gradcu, medtem ko je Dobrova izpadla iz načrtovane gradnje TT mreže. Izgradnja kabelskih TT mrež na območju telefonskih central se povečuje zlasti na območju usmerjene stanovanjske gradnje. V letu 1979 je predvidena izgradnja TT mreže v Murglah (VS-103), Brezovici, Trnovem (VS-1),Viču(VS-4) ll.faza, projektisovdelu. V zaključni fazi je tudi izdelava kabelske kanalizacije in TT mreže za Karlovški most. V letošnjem letu je bila razširjena telefonska centrala na Viču in s tem je bilo pridobljeno 2000 novih telefonskih številk, z razširi-tvijo KATC v Preserju pa 60 novih številk. Za novo KATC na Bre-zovici je podpisana pogodba, možnosti montaže pa so v letu 1979 za 1000 novih številk, zato je tudi izgradnja TT mreže na tem ob- ______________________________________________________s močju pomaknjena na prihodnje leto. Za novi KATC na Igu (600 novih številk) in na Škofljici (1000 novih številk) je podpisana po-godba o dobavi opreme, predvidene so celo višje kapacitete, Kot so bile načrtovane v srednjeročnem programu. Nadaljnja realizacija telefonskih kapacitet je vezana na izgrad-njo novih PTT stavb, to je PTT Rakovnik in PTT Škofljica. Kljub načrtovanju teh pomembnih PTT objektov se gradnja še ni pričela zaradi neizdelane ufbanistične dokumentacije (za PTT Rakov-nik). Območje, kjer je določena optimalna lokacija tega objekta, je potrebno urbanistično urediti oziroma sprejeti zazidalni načrt, medtem ko za PTT škofljica še ni raztaščeno zemljišče, kjer naj bi locirali PTT objekt. Zelo bo potrebno pospešiti razrešitev navedenih vprašanj,'ki zavirajo gradnjo teh ključnih PTT objektov. Pri tem moramo ome-niti še dejstvo, da so dobavni roki za telekomunikacijsko opremo zelo dolgi,do 30 mesecenin zato zakasnitve v začetni fazi povzro-čajo, da se celotna investicija lahko močno zavleče. Dejstva kaže-jo, da bo potrebno v bodoče več ustvarjalnega sodelovanja ozi-roma usklajevanja načrtov med nosilci planiranja predvsem pa med PTT in občino, da ne bo prišlo do nepotrebnih zastojev pri realizaciji programov. Pri dosedanjem izvajanju nalog srednjeročnega programa ra-zvoja PTT kapacitet so nastopili tudi finančni problemi, ki lahko v bodoče tudi zavrejo nadaljnjo realizacijo plana. Zlasti združena sredstva uporabnikov PTT storitev so precej manjša kot je bilo pianirano. Tudi na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik precejš-nje število OZD ni podpisalo samoupravnega sporazuma o finan-ciranju, precejšnje število pa je tudi takih, ki ne izvršujejo svojih obveznosti, čeprav so oporazum podprsali. Trgovina Na področju trgovine posluje v naši občini 13 delovnih organi-zacij in temeljnih organizacij združenega dela. SOZD Mercator, kot najmočnejša trgovska organizacija v občini je v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja sicer beležila določeno gospodarsko rast, ki pa v primerjavi z doseženo v gospodarstvu Slovenije ni bila zadovoljiva. Medtem ko je imela trgovina na debelo zaradi ugod-nih trgovinskih bonitet ugodno rast celotnega prihodka in akumu-lacije, je trgovina na drobno zaostajala. Vzroki za slednje so bili predvsem: stagnacija fizičnega obsega prometa (tudi zaradi skromne investicijske dejavnosti preteklih let), zaradi neusklaje-nih cen in padca obsega trgovskih bonitet. V letošnjem letu se je situacija vtrgovini na drobno izboljšala zaradi nekaterih organiza-cijskih sprememb v SOZD in aktiviranih investictj tako, da je tudi gospodarska rast zadovoljiva in na ravni dosežene v gospodar-stvu Slovenije. V letošnjem programu razvoja občine so bile za izboljšanje osnovne preskrbe prebivalstva naslednje investicije: Plan: Gradnja samopostrežne trgovine v stanovanjski soseski VS-4 Bonifacija. Izvajanje: Investitor Mercator, TOZD Dolomiti — predviden začetek grad-nje oktober 1978, realizacija poleti 1979. Plan: Začetek gradnje na Rakovniku. Izvajanje: V teku so dogovori o izbiri investttorja. Gradnja sama pa je ve-zana tudi na potrditev razidalnega načrta za del območja RS 3 Rakovnik. Plan: Izgradnja trgovine v Vnanjih goricah. Izvajanje: f Investitor Mercator, TOZD Dolomiti — v teku so pripravljalna dela, pričetek gradnje 1. oktober 1978, gradnja zaključena do konca leta 1978. Plan: Izgradnja trgovine v Kozarjah. Izvajanje: Investitor Mercator, TOZD Dolomiti — pripravljen je operatWnl načrt za začetek gradnje v letu 1979. Začetek gradnje pa bo soča-sen s pričetkom gradnje VVZ Kozarje, ki je predviden za pomlad 1979. Plan: - N Adaptacija trgovine v Šentjoštu. Izvajanje: Investitor Mercator, TOZD Dolomiti je za adaptacijo trgovine re-zerviral sredstva — adaptacija trgovine v letošnjem letu ne bo izvršena, ker investitorju ni uspelo pridobiti delovne organizacije, ki bi hotela opraviti manjša zidarska in mizarska dela. Realizaciia 1979. Plan: '. , Modernizacija trgovine v Želimljah. Izvajanje: Investiror Mercator TOZD Dolomiti — izvršeno. Plan: Izgradnja manjše trgovine v Podsmreki. Izvajanje: Gradbena dela krajevna skupnost v sklopu kombiniranega ob-jekta. Za investicijo trgovskega dela investitor še ni znan oz. ga je težko pridobiti zaradi izredno majhne prodajne površine in pre-majhnega zaledja. Izgradnja poslovno trgovskega centra VS 104 Langusova — v letošnjem letu bodo obdelane naloge s področja geodetske do-kumentacije, tehnične dokumentacije, priprava zemljišča, geo-mehanike in širše prometne povezave centra z mestnim siste-mom (dokumentacija za realizacijo zazidalnega načrta). Investicija Agrotehnike: izgradnja novih poslovno trgovinskih prostorov v obrtno servisni coni VM1 je v končni fazi priprave pro-jektne dokumentacije. Začetek gradnje pomlad 1979. Plan: Merkur Kranj, veleblagovnica v obrtno servisni coni VM 1. Izvajanje: Investitor Veleželeznina Mertcur ima izdelane idejne projekte in glavne projekte v pripravi, zemljišče za gradnjo bo Zavod za ure-janje slavbnih zemljišč Vič pridobil do konca leta 1978. V letu 1979 bo investitor realiziral 90% celotne investicije. Glavni nosilec preskrbe prebivalstva v občini SOZD Mercator DO Rožnik — TOZD Dolomiti je tudi glavni riosilec investicijske dejavnosti. Osnovni dlj za leto 1978 predvidenih novih gradenj in adaptacij trgovin, je izboljšanje oskrbe prebivalstva z osnovnimi življenjskimi artikli. Z ozirom na gornjo ugotovitev, da je večina in-vesticij v teku in se njihova realizacija v glavnem prenaša v leto 1979, v letošnjem letu ta cilj ni bil dosežen. Gostinstvo Gostinstvo družbenega sektorja predstavlja v naši občini de-lovna organizacija Gostinsko podjetje Vič z osmimi obrati, ki se je po nekaj poskusih neuspelih integracijskih procesov v preteklih letih, letos vključiio v SOZD GHT Ljubljana. Ta vključitev bo po predvidevanjih pospešila tudi izvajanje programa investicij de-lovne organiazcije, usklajenega s programom družbenega plana občine. Gostinsko podjetje Vič, zaradi slabih pogojev poslovanja v prvem polletju, ki niso omogočali polne izkoriščenosti kapacitet, beleži v letošnjem letu slabši poslovni uspeh, kot je bil planiran za prvo polletje; realizacija je bila 96 %. Kljub temu pa GP Vič pred-videva, da bo do konca leta dosegel planirani finančni rezultat in njegovo delitev. Delovna organizacija se srečuje s številnimi pro-blemi, med katerimi sta najvidnejša velika fluktuacija delovne sile in slaba notranja organizacija. Za letošnje leto je GP Vič v okviru rekonstrukcije, adaptadje in razširitve gostinskih kapacitet obrata Pod Rožnikom (čad) pred-videvalo povečanje kuhinjskih in sedežnih kapacitet. Investicija ni bila realizirana zaradi nerešenega urtoanističnega vprašanja par-kirišč in ureditve spominskega parka. Še v letošnjem letu pa se predvideva, v sklopu izgradnje industrijsko poslovnih objektov tli-rija-Vedrog-Tiskarna Ljubljana, začetek gradbenih del za razširi-tev gostinskega obrata Otok Vis za cca 250 sedežev. Na področju kmečkega turizma v tekočem letu nismo beležili večjih premikov. Imamo dvoje kmečkih gospodarstev (Setnikar in Žakelj), ki*e uspešno vključujeta v turisttčno ponudbo. Kmet Set-nikar je y letošnjem letu pričol s pripravaml na razširitev spalnih kapaciM za 10 novih ležišč (5 sob visoke kategorije) — dela bodo zaključena v jesenji979. Poleg te investicije se na dolomitskem območju občine pripravlja še ena kmetija, da se vključi v kmečki turizem. V teku so pripravljalna dela — investicija pa bo predvi-doma zaključena v jeseni 1979. Obrt ' ¦ '' ' ' ., : ••¦¦" V družbenem sektorju obrti je bilo v letu 1975 17 delovnih orga-nizacij, ki so skupaj zaposlovale 1119 delavcev in so ustvarile 9,7 % družbenega proizvoda gospodarstva. V srednjeročnem programu razvoja je predvidena povprečna 5,1-odstotna rast družbenega proizvoda, 2,2 odstotna rast števila zaposlenih in 2,9 odstotna rast produktivnosti. Kot pomembni dejavniki razvoja so navedeni: — pospešeno investicijsko vlaganje predvsem v modernizacijo opreme in gradnjo proizvodnih zgradb s pomočjo rasti zuna-njih virov financiranja investicij, — vključevanje obrtnih organizacij na podlagi pripravljenih sred-njeročnih programov v razvoj ostalih industrijskih panog. V letu 1978 je, zaradi z novo enotno klasifikacijo dejavnosti izvr-šenega prehoda številnih delovnih organizacij s tega področja v ostala področja gospodarske dejavnosti, ostalo v obrti le še 10 de-lovnih organizacij, ki skupaj zaposlujejo 583 delavcev in ustvarjajo le še 2,3 % družbenega proizvoda gospodarstva. Zaradi nave-denega je primerljivost podatkov z istimi iz srednjeročnega plana omejena in ni moč preverjati uresničevanja začrtanih smernic. Delovne organizacije iz obrti so vse manjše — z najmanj 17 za-poslenimi in največ 117. V prvih treh letih srednjeročnega obdobja so dokaj uspešno gospodarile, t.j. izgube se niso pojavljale. Zaradi majhnega obsega poslovanja dosegajo nizek ostanek za sklade, ki jim ne omogoča večjih investicij, tako da nekatere med njimi ni-majo pogojev za nadaljnji razvoj zaradi prostorskih omejitev, kljub temu da bi jim povpraševanje po njihovih storitvah to dovoljevalo (npr. Splošna finomehanika). V zasebnem sektorju obrti je bila pred začetkom tega srednje-ročnega obdobja dokaj neugodna situacija. Ponudba tako proi-zvodne kot storitvene obrti še zdaleč ni zadovoljiia povpraševanja po njihovih storitvah na področju občine, še zlasti to velja za stori-tveno obrt, ki zaradi nekaterih nerešenih vprašanj: lokacije, finan-ciranja razvoja, davčne politike, ni sledila hitri urbanizaciji občine. V srednjeročnem programu so določeni predvsem naslednji de-javniki kot pospeševalci razvoja tega sektorja obrti: — tesnejše sodelovanje na samoupravni osnovi s proizvajalci trajnejših potrošnih dobrin s trgovino. — zagotavljanje potrebnih con za obrtno dejavnost, — večja udeležba bank pri financiranju razvoja dejavnosti. Vsi ti ukrepi bi omogočili najmanj 5,4-odstotno povprečno rast družbenega proizvoda, ob 2,9-odstotni rasti števila zaposlenih in 2,4-odstotni povprečni letni rasti produktivnosti. Letosnji statistični podatki kažejo: :; - -¦ . • \ ¦••¦. - ' i :¦ - - "V' v Zasebni sektor ' • ' Lastniki in zaposleni število delavnic ¦.,'.¦¦., .;.,,------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Indeks INDEKS I—VI --------------------- 1976 1977 76-75 77-76 1976 1977 1978 76-75 77-76 78-77 1. Proizvodna obrt > •¦ ¦> . 1.443 1.479 97,0 102,5 687 712 744 104,2 103,6 104,5 predelava kovin f\ , 7 15 12,1 214,3 19 18 20 76 94,7 111,1 predelava kovin . 461 493 99,8 106,9 192 212 221 94,6 110,4 104,2 izd. električnih aparatov ' in pribora -¦•-¦", 122 124 118,4 101,6 47 50 52 111,9 106,4 104,0 izdelovanje kemičnih izdelkov 11 — 100 __ 6 __ __ 75 — — predelava lesa 164 149 107,9 90,9 84 84 85 118,3 100 101,2 predelava papirja 33 _ 100 — 9 — — 75 .~" '— '¦"" — izdelovanje tekstilnih izdelkov 64 69 70,3 107,8 54 55 57 84.4 101,9 103,6 predelava usnja 20 20 90.9 24 160 izdelovanje gum. izdeikov . 6 27 100 103,8 5 27 26 166,7 93,1 96,3 izdelava živil ,", 43 44 100 102,3 29 27 29 223,1 93,1 107,4 tiskarne in knjigoveznice i _ , ^ __ __ __ __ __ __ __ . — — izdelovanje in popravilo raznovrstnih izdelkov . 1- 133 185 89,9 139,1 75 89 94 115,4 1i8,7 105,6 stavbnaobrt , . 379 373 105,9 98,4 143 150 160 104,4 104,9 106,7 2. Storitvena obrt 168 181 101,8 107,7 78 89 92 105,4 114,1 103,4 obrtneosebneindrugestoritve 168 181 101,8 107,7 78 89 92 105,4 114,1 103,4 Do predvidene rasti števila zaposlenih v zasebni obrti je prišlo šele v 1977. letu, ko je bilo v proizvodni obrti zaposlenih za 2,5-od-stotkov, v storitveni pa 7,7-odstotkov več kot leto poprej. Število delavnic je v proizvodni obrti v stalnem porastu — poprečna rast znaša4,1 odstotka, medtemkojevstoritveniobrtiprisotnomočno nihanje iz leta v leto in bo šele v daljšem obdobju moč ugotoviti realen trend rasti. V proizvodni obrti je prisotna rast števila lastnikov, medtem ko število zaposlenih delavcev pri njih pada, tako da odpadeta le 2 zaposlena na eno delavnico in ni izkoriščen cenzus 5 zaposlenih na delavnico. Navedeni podatki kažejo, da na področju obrti ni prišlo do bi-stvenih premikov in še vedno veljajo ugotovitve iz leta 1975. Predvsem še ni rešeno vprašanje financiranja razvoja obrti in lo-kacij delavnic. Do določenega premika je prišlo na področju davčne politike, kjer naj bi aprila letošnjega leta izdan odlok o spremembah in dopolnitvah odloka 0 davkih občanov stimulativno deloval na razvoj obrti. V letošnjem letu jeZavod za družbeni razvoj prevzel nalogo iz-delave analize razvoja malega gospodarstva, ki bo končana pri-hodnje leto in bo osnova za sprejemanje ukrepov za pospešen ra-zvoj tega sektorja v prihodnjih letih srednjeročnega obdobja v skladu s planskimi smernicami za razvoj občine. II. Prostorski razvoj Urbanizem Izdelan in razgrnjen je osnutek podrobnega urbani-stičnega načrta v skladu z določili programa razvoja občine za leto 1978. Po zaključeni obravnavi le-tega z zainteresiranimi skup-nostmi in organizacijami bo dokončni predlog izvršni svet občine posredoval izvršnemu svetu mesta Ljubljane zaradi formalnih sprememb GUP. Vzporedno s tem je izdelana, javno razgrnjena in v obravnavi dokumentacija s spremembo avtocestnega sistema. Zaradi zamude pri izdelavi temeljnih prostorskih dokumentov, ki so v pristojnosti mesta Ljubljane, še ni pripravljena naloga in naro-čilo novelacije GUP. Zato je v mestnem delu občine onemogočen kompleksen strokovni pristop k nalogam s področja urbanizma. Pravtako še niso izdelani prostorski plani za območje Ijubljanskih občin. Sele po izdelavi in sprejetju teh dveh dsnovnih dokumentov bo omogočeno delo na urbanistični dokumentaciji skladno z začr-tano urbanistično politiko. Skladno z nalogami srednjeročnega programa občine so bila v letu 1978 opravljena sledeča dela s področja urbanizma: VS-6 — Vič — Viško polje — izdelana je geodetska podlaga s predlogom ekonomske presoje zazldave RS-105 — ob Ižanski cesti — z deli še niso pričeli, ni izdelana no- velacija VS—220-1 — Radne — z deli niso pričeli VS-225 — Podpeč — izdelan in potrjen je zazidalni načrt in eko- nomsko tehnična presoja stroškov VS-260 — Velike Lašče — naročen je zazidalni načrt, ki bo pred- vidoma sprejet do konca 1978. leta VS-206 — Srednja vas pri Polhovem Gradcu — naročen je zazi- dalni načrt VS-104 — Langusova — priprava dokumentacije je v teku VP-3-3 — industrijska cona Vič — izdelan in sprejet je zazidalni načrt VP-4 — pri Dolgem mostu — izdeluje se geodetska dokumentaci- ja. Zazidalni načrt bo izdelan v letu 1979. VP-6 — Industrijska cona Brdo — v izdelavi je urbanistična doku-mentacija kot osnova za izdelavo lokacijske dokumentacije. VS — Rakova jelša—izdelana je geodetska podloga. V izdelavi je ekonomsko urbanistična presoja zazidave. VS—245-7 — škofljica — zbirajo soglasja za zaprositev gradbe- nega dovoljenja VS-220-2 — Brezovica — z deli še niso pričeii. VS-251 — Želimlje — v izdelavi je zazidalni načrt. VS-201 -8 Gaberje — izdelana je geodetska podloga. Zazidalni načrt je naročen pri LUZ. RS-103 — Rakovnik — Zazidalni načrt je v izdelavi. VS-5 — Rožna dolina — Novelacije še ni, teče pa natečaj za ure- ditev parfca OF in izgradnjo VVZ. VS-1 Tmovo — Izdelane in sprejete so dopolnitve k že sprejetim zazidalnim načrtom. VS-2 Kolezija — Izdelane in sprejete so dopolnitve k že obstoje- čim zazidalnim načrtom. VS.-3 Vinterca — dopolnitev zazidalnega načrta je v teku. VS-8-1 — dopolnitev lokacijske dokumentacije je izdelana in potr- jena. VM-2 ob Dolgem mostu — z deli niso pričeli. Promet Izvrševanje planirane gradnje cest po sprejetem programu gra-denj iz presežka posojila za ceste: Plan: Gradnja cestne povezave med Opekarsko in Ižansko cesto z mostovoma čez Mali graben in Ljubljanico in rekonstrukcija Jurfc-kove poti. Izvajanje: Most čez Mali graben je v zaključni fazi, gradnja mostu čez Ljub-Ijanico je v pripravi in bo predvidoma dograjen v roku enega leta. Investitor je Komunalna skupnost Vič skupaj zZavodom za ureja-nje stavbnih zemljišč. Plan: Pričetek gradnje podvoza na Gregorinovi ulici. Izvajanje: Gradnja je začasno odložena, ker je samoupravna interesna skupnost za ceste predlagala prometno ustreznejši podvoz na podaljšku Žirovnikove ceste v križišču Tržaške ceste in nove ob-voznice. Za novopredviden podvoz še ni izdelana tehnična doku-mentacija. Izvrševanje planirane gradnje cest po sprejetem 10-letnem programu izgradnje cest v Ljubljani: Plan: Dokončanje Karlovškega mostu. • ' Izvajanje: Investicija bo končana jeseni letos. Plan: Pričetek gradnje Prešemove ceste s podvozom Erjavčeve. Izvajanje: Giadnja se bo začela 24. avgusta in bo končana v roku enega leta. , . ¦ . Plan: Pričetek rekonstrukcije Tržaške ceste. Izvajanje: Samoupravna interesna skupnost za ceste je predložila odloži-tev, ker ni zagotovljena ustrezna obvozna cesta. Tržaška cesta bi v času rekonstrukcije morala biti zaprta zaradi obilice komunalnih vodov, ki so v njej, namesto Trlaške ceste je v pripravi pospešena izgradnja južne obvoznice. . Plan: - Pričetek gradnje obvoznice Črnuče-Dolgi most z navezavo na avtocesto Ljubljana-Vrhnika. Izvajanje: V tem letu bo pridobljeno zemljišče in bodo pridobljena po-trebna nadomestna stanovanja za rušence, gradnja se bo začela spomladi prihodnje leto. Plan: Dokončanje in rekonstrukcija Dolenjske ceste. - Izvajanje: Ni izvršena \z dveh razlogov. Prvič investiror — Republiška skupnost za ceste — ni imel potrebnih sredstev, poleg tega pa je že sama gradnja Karlovškega mostu brez navedene rekonstruk-cije povzročala prevelike prometne zastoje. Investitor pri vseh investicijah po sprejetem 10-letnem pro-gramu je Republiška skupnost za ceste. Izvrševanje planiranih gradenj oziroma rekonstrukcij lokalnih in mestnih cest: Plan: Rekonstrukcija ceste v Mateni. " Izvajanje: Rekonstrukcija je izvršena, investitor je Komunalna skupnost Vič. Plan: . Izgradnja ceste Pijava gorica-Želimlje. - -" Izvajanje: Izgradnja je dokončana, investitor je Komunalna skupnost Vič Plan: Rekonstrukcija ceste Rašica-Rob. Izvajanje: Izvršena bo do srede septembra, investitor je Komunalna skup-nost Vič. Plan: Rekonstrukcija ceste na Brdo. Izvajanje: Gradnja se bo predvidoma začela letos, dokončana bo spo-mladi prihodnje leto. Investitor je Komunalna skupnost Vič Plan: Rekonstaikcija Večne poti. Izvajanje: Rekonstrukcija je v zaključni fazt, končana bo \ 'eto--r ;-n letu. Investitor je Komunalna skupnost Vič. Plan; Rekonstrukcija Pokljukarjeve ulice. Izvajanje: Sklenjena je pogodba z izvajalcem Slovenija ceste, rekonstruk-cija bo izvršena v tem letu. Investitor je Komunalna skupnost Vič Plan: Rekonstrukcija Riharjeve ceste med Devinsko cesto in Cesto v Mestni log. Izvajanje: Dela so v pripravi in bodo končana predvidoma letos. Investi-torja sta Zavod za urejanje stavbnih zemljišč in Komunalna sa-moupravna interesna skupnost Vič. Pian: Izgradnja Ziherlove ulice. Izvajanje: Gradnja je v pripravi, dela bodo predvidoma končana letos je-senr. Investitor je Zavod za urejanje stavbnih zemljišč. Palan:) Nadaljevanje rekonstrukcije ceste v Črno vas. Plan: Nadaljevanje rekonstrukcije ceste v črno vas. Izvajanje: Se pripravlja, dela bodo izvršena letos. Investitor je Krajevna skupnost Barje. Izvajanje programa vzdrževanja in modernizacije magistralnih in regionalnih cest: Plan:) ' v ' '"¦ I ' V — nadaljnja rekonstrukcija ceste Škofljica-lg-Podpeč, ? — rekonstrukcija ceste Vrhnika-Horjul, — delna rekonstrukcija ceste 1-1 Dolenjska cesta, !'¦¦'. — izgradnja ceste 1-6 Škofljica-Pijava gorica. Izvajanje: ' '¦ Vse te investicije so neizvršene in preložene na prihodnje leto, ker investitor ni uspel zagotoviti finančnih sredstev in ustreznih upravnih dovoljenj (lokacijska, gradbena dovoljenja). Investitor je Republiška samoupravna interesna skupnost za ceste. Pregled izvrševanja plana gradenj cestne infrastrukture kaže, da bo precej planiranih del ostalo neizvršenih. Glavna razloga za to sta: — izredno zamotani in dolgotrajni lokacijski postpki, ki povzro-čajo kasnitve pri izvrševanju planiranih investicij, — pomanjkanje denarnih sredstev, do katerih prihaja zaradi nagle rasti cen, nerealnih finančnih konstrukcij za planirane investicije in tudi zaradi dodatnih zahtev, ki se pojavljajo pred investitorji z novimi spoznanji na področju varovanja okolja. Komunalno gospodarstvo ' , ' Izvrševanje planiranih vlagahj v komunalno gospodarstvo-Plan: Komunalna ureditev stanovanjske soseske VS 103 Murgle, VS 1 Trnovo, VS 4 Bonifacija in Jurčkove poti. Izvajanje: Komunalna ureditev vseh treh sosesk je v teku in bo končana drugo leto. Kasni komunalno urejanje Jurčkove poti, ker je zazi-dalni načrt šele razgrnjen, gradnja se bo izvršila v prihodnjem letu. Investitor je Zavod za urejanje stavbnih zemliišč Vič Plan: Izgradnja kanalizacije za naselje Preserje, Notranje gorice, Polhov Gradec. Izvajanje: Kanalizacija Preserja je v teku, ostalo je v pripravi za začetek gradnje. Investiror je SOZD IPK. Plan: Izgradnja kanalizacijskega omrežja za sosesko Vinterca in Brdo. . . , . Izvajanje: Zgrajen je zbirainik ob Dolenjski cesti, ki je predpogoj za kanali-zacijo Vinterce, sama kanalizacija bo izvršena prihodnje leto. Za Brdo so v teku priprave za začetek del, sama dela bodo tra-jala predvidoma 2 leti. Investitor je Zavod za urejanje stavbnih zemljišč Vič. Plan: Podaljšati kanalski zbiralnik v Kozarjah. Izvajanje: ¦ ' ¦ Gradnja bo začeta letos, I. faza bo končana drugo leto Investi-tor je IPK. Plan: Začetek gradnje vodovodnega zajetja v Brestu. Izvajanje: Gradnja bo začeta letos, končala se bo šele prihodnje leto. In-vestitor je IPK. Plan: Dokončanje plinifikacije Koseze-Trnovo. Izvajanje: Končana je prva faza plinifikacije. Investitor je IPK Plan: Izgradnja RTP VIČ. Izvajanje: " . Je v teku. Investotor je Elektro Ljubljana-mesto ; Plan: Izgradnja elektrifikacije — javne razsvetljave v Rožni dolini Izvajanje: Planirana elektrifikacija je le delno izvršena, ostala dela se še pripravljajo. Investitorja sta Komunalna interesna skupnost Vič in Krajevna skupnost Rožna dolina. Vodno gospodarstvo " , ' Program vodno gospodarskih del v letu 1978 obsega vzdrževa-nje vodotokov, urejanje hudournikov in varstvenih objektov. Pro-gram, ki ga je pripravila območna vodnogospodarska skupnost Ljubljanica Sava je bil vsklajen z uporabniki na nivoju občine, nje-gov obseg pa je bil načrtovan v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Vrednost del v letu 1978 je planirana v obsegu 16.940.000 din, od tega je bilo do polletja 1978 realizirano 9.060.000 din. Fizični obseg realizacije je potekal vskladu s predvidevanji in planiranimi finančnimi sredstvi. Izvršitev programa je naslednja: — vzdrževalna dela na Gradaščici (Šujica, Gaberje) in na Barju uspešno napredujejo, — projektivne naloge, ki so vezane na izvedbo del so v glavnem izvršene, vse ostale pa bodo zaključene do konca leta (Polhov Gradec — hudourniki, Raščica — idejni projekt rekonstrukcije, Barje — glavni projekt vzdrževanja, Pržanec — idejni projekt rekonstrukcije, Kušlanov kanal in Bevško-loški kanal — geo-detske meritve). Idejni projekt za Ižansko cesto — ob cesti in glavni projekt za Galjevec še nista naročena, OVS je predvi-dela sredstva za sofinanciranje teh del. — Geodetska dela so v glavnem zaključena (Gradaščica — ae-rosnemanje področja pregrade, Gmajnice — tehnični nivel-man za melioracijo področja, Škofljica in Želimljšca — geodet-ske podlage) — Študija hidrologije za Raščico je zaključena, za Iško in Želi-meljščico pa so v teku. — Načrt za Horjul — melioracija, novelacija, investicijski program je dan v delo in bo zaključen konec leta. — Sestava programa za ureditev Barja je interdisciplinarna nalo-ga, v kateri sodeluje preko 10 inštitutcij, ta program naj bi bil sestavljen do marca 1979. — Predvidena vzdrževalna dela na Horjulki so zaključena. Hor-julka je obsekana in očiščena na območju Lesno brdo do ceste za Ligojno. Dela na Iški bodo pričela v avgustu. — Z deli na ureditvi odseka Malega grabna na območju VS 4 in to po novem glavnem projektu, kj že upošteva nove ceste se bo pričelo konec avgusta. — Vzdrževalna dela v Karlovici, Rakitni ter Iški se bodo pričela v avgustu in septembru. Splošna problematika Glede na izražene širše družbenoekonomske interese, da se prouči uporabnost in namembnost Ijubljanskega Barja, je skupš-6ina OVS Ljubljanica Sava sklenila, da se pristopi k izdelavi pro-grama, v katerem bo podan načrt potrebnih raziskovalno študij-skih del za izdelavo vodno gospodarskih osnov Ljubljanskega barja in izhodišča za interdisciplinami pristop k programu vodno gospodarske ureditve tega prostora. Za organizacijske priprave, pripravljalna dela in izdelavo predloga programa projektne naloge se je iz sredstev OVS za leto 1978 namenilo 800.000 dinarjev. Ljubljansko Barje ni bilo doslej mogoče v večjem obsegu izkori-stiti v gospodarske namene, predvsem zaradi nerešenih vodno gospodarskih vprašanj. Dejstvo je, da je večina posegov v Ljub-Ijansko Barje zanemarila nekatere bistvene vodno oosvodarske pogoje in da neurejeni vodno gospodarski problemi veliki meri ogrožajo naložbe v ta prostor, saj večji del površin ni zavarovan pred vplivi visokih voda. Reka Ljubljanica, ki je osnovni odvodnik vseh vod z Barja, je neregulirana in se kažejo tendence zmanjše-vanja njene odvodnosti. Hudourniški pritoki na Barje so le mini-malno proti erozijsko urejeni in regulirani in so ohranili hudourniški značaj in redno ogrožajo zemljišča. Iz urbanističnih vidikov je najbolj kritično stanje na področju hidro sistema Gradaščice, ki s šujico, Glinjščico in Malim grab-nom tvori na območju občine Vič osnovni še nerešen vodno go-spodarski problem. Zaradi omejene prevodne sposobnosti Ljub-Ijanice skozi mesto predstavlja 100-letna visoka voda tega vodo-toka stalno potencialno nevarnost za poplavitev že urbaniziranih površin. Delni regulacijski posegi, ki so bili izvedeni v zadnjih letih, so del bodoče kompleksne ureditve tega dela hidro sistema Ljub-Ijanskega Barja. Celotni učinek pa bomo dosegli z izgradnjo aku-mulacij na podvodju Gradaščice. izdelan je tudi idejni projekt za pregrado na Gradaščici nad Ži-rovskim grabnom in posredovan občinski skupščini, ki naj bi spre-jela na tej osnovi ustrezen odlok, s katerim bi to področje, ki je pre-divdeno za zajetje lokacijsko in urbanistično zavarovali v ta namen. Navedena problematika oziroma dinamika rešitev teh problemov bo predvsem odvisna od pripravljenosti neposrednih koristnikov, predvsem pa solidarnosti širše družbene skupnosti, da zagotovi za te ureditve zadostna sredstva. III. Socialni razvoj . . Stanovanjsko gospodarstvo . ' • Stanovanjska gradnja zaostaja za srednjeročnim planom sta-novanjske graditve. Vzrokov za to je več kot npr.: neenotnost in nevsklajenost pri planiranju stanovanjske gradnje takoteritorialno kot funkcionalno, težave so pri prehodu izgradnje za trg k gradnji za znane investitorje. Nadalje zamujamo pri novelaciji GUP in pri pridobivanju ustreznih stavbnih zemljišč, pa tudi njihovo oprem-Ijanje je prepočasno, tudi sistemsko neurejeno. Zamude pa so tudi pri izdelavi urbanistične, projektne in izvedbene tehnične doku-mentacije. V občini je bilo v letih 1971 -1975 zgrajeno skupaj 1626 stanovanj, od tega v družbenem sektorju 868. V načrtu za obdobje 1976-1980 je predvidena izgradnja 3336 stanovanj. Dinamika izgradnje v tem obdobju pa je naslednja: 1976 1977 1978 Stan. soseska plan dograj. plan dograj. plan v grad. dograj. VS-1 Tmovo — — 100 — 250 191 — VS-103 Murgle — — 44 123 60 — — (IV. f.) VS-4 Bonifacija 120 120 120 52 130 204 120 VS-3 Žičnica VS-6 Vič — — 60 42 190 64 64 VS-104 Tržaška VS-2 Kolezija 48 48 — — — — — Dobrova — — — — — — — a skupaj usm. gradnja 168 168 324 217 680 459 184 % izvršitve plana 67 % ' 27 % B individualna gradnja 143 143 151 157 196 249 150 AB 311 311 475 374 876 708 334 % izvršitve plana 79% 38% Dom na Bokalcah 120 120 V prvih dveh letih srednjeročnega obdobja je bil plan stanovanj-ske graditve na področju usmerjene gradnje realiziran 78 %. Do konca leta 1978 pa pričakujemo za prva tri leta realizacijo le okoli 49 %. Predvsem zaradi zelo zadržane dinamike gradnje v letoš-njem letu. Leta 1978 je v gradnji blizu 68 % od planiranih stano-vanj v tem letu, dograjeno pa bo le 27 % planiranih stanovanj. Na področju individualne gradnje je realizacija bistveno ugod-nejša, povedati pa moramo, da planirana gradnja v individualnem sektorju za srednjeročno obdobje ni bila povsem realno načrto-vana in to zaradi tega, ker ni bilo upoštevano zatečeno stanje na tem področju do leta 1976. Individualna gradnja na območju ob-čine ima precej enakomerno dinamiko in število individualnih gra-ditevljev, ki vsako leto prejmejo gradbeno dovoljenje, je približno OD 170 do 200. Problem spremljanja individualne gradnje pa je v tem, ker posamezniki gradijo stanovanja oziroma stanovanjske hiše različno dolgo, od treh pa tudi do 10 let. S statistično razi-skavo GRADB — 11 a vsako leto zajamemo vse individualne graditelje in tudi ugotovimo dejansko stanje na tem področju. Po-datki v tabeli za individualni sektor so rezultat te raziskave. Ob upoštevanju individualne gradnje na področju stanovanjske gra-ditve lahko ugotovimo, da bo v prvih treh letih realizacija bistveno boljša, toda še vedno 40 % pod planskimi predvidevanji. Predvidevanja pa bodo lahko uresničena samo s predpostavko, da bodo stavbna zemljišča pravočasno opremljena, ob organizi-rani gradnji ter disciplini gradbenih podjetij. V dosedanjem ob-dobju ni bilo večjih problemov pri zagotavljanju finančnih sredstev za stanovanjsko gradnjo. Izpeljanih je bilo pet nateČajev, šesti je v pripravljanju za kreditiranje gradnje, po samoupravnem spora-zumu iz združenih sredstev občanov iz namenskega stanovanj-skega varčevanja in vezanih vlog OZD za stanovanjsko gradnjo. V dosedanjem obdobju ugotavljamo, da je bila nekoliko porušena dinamika gradnje in so bila določena finančna sredstva neaktivi-rana. Stanovanjska skupnost je samostojno in na pobudo občanov organizirala stanovanjske zadruge, do sedaj deluje v občini sedem, v teku pa so priprave za ustanovitev osme zadruge. V teh zadrugah je organiziranih 664 družin. Z izgradnjo sta pričeli le dve zadrugi, pri ostalih pa se je ustavilo delo zaradi problemov pri pri-dobitvi stavbnih zemljišč in njihovem opremljanju. Zadružniki tudi čakajo na uresničenje svoje pobude za ustanovitev združenja na območju občine oziroma mesta Ljubljane. Stanovanjska skupnost ima v upravljanju blizu 6000 stanovanj-skih enot in 194 poslovnih prostorov. Glede na starost stanovanj-skih objektov je 3950 stanovanj takšnih, kjer je vzdrževanje na meji rentabilnosti. Blizu 2000 stanovanj pa glede na dohodek iz stanarine troši v celoti zbrana sredstva za dela investicijskega vzdrževanja. Poseben problem so skupne in individualne kotlov-nice, teh je 32 in jih je skupnost dobila v upravljanje pozimi leta 1976, ko jih je bilo potrebno v celoti obnoviti. Enako velja tudi za dvigala. Problem je tudt v tem, da za kotlovnice in dvigala skupno-sti ni izročena ustrezna tehnična dokumentacija, niti uporabna do-voljenja. Ti probiemi se rešujejo v letošnjem letu. Določena pro-blematika nastopa tudi v zvezi z dejavnostjo DO Staninvest, ker so cene storitev zelo visoke, predvsem dajatve za plačilo storitev snažilk, hišnikov, kurjačev in drugih delavcev. Družbeni nadzor nad delom le-teh pa je zelo slab, ker stanovald nimajo možnosti vpogleda nad poslovanjem DO Staninvest. Zato bo potrebno na tem področju na podlagi samoupravnega sporazumevanja in po-godbenih odnosov in boljšim družbenim nadzorom zagotoviti pre-gled nad cenami storitev. Stanarina raste letno po stopnji 30 % z zamudo treh let ter znaša v občini povprečno 279,35 din. Pri razpolaganju s poslov-nimi prostori je stanovanjska skupnost v finančnem pogledu v iz-gubi zaradi najemnin po cenah iz leta 1963, ker stroški vzdrževa-nja več kot za 9-krat presegajo zbrana sredstva. Sestavni del gospodarjenja samoupravne interesne skupnosti je tudi problem stanovanjskih in drugih spomeniško in strateško zanimi vih objektov v občini. V načrtu je prenova stanovanjskih ob-jektovvTmovem, Koleziji, Rudniku, Lavrici, Škofljici, Velikih Laš-čah in na Igu, Horjulu, Polhovem Gradcu, Rožni dolini in na Viču. S posebno pozornostjo pa je stanovanjska skupnost sprejela po-budo za prenovo kmetskih bivalnih prostorov v hišah ostarelih družin. Poizkusi prenove stanovanjskih in poslovnih prostorov v dosedanjem obdobju so pokazali, da reševanje teh nalog ni eno-stavno, kerzahtevapotrebopospecializiranih DO s preizkušenimi strokovnimi kadri za tako delo, da se ohranijo arhitektonske vred-note in hkrati posodobi bivalni standard v bivališčih. Na področju družbene pomoči je bilo v preteklem obdobju do-seženih precej uspehov, toda zaradi velikega števila perečih sta-novanjskih vprašanj delavskih družin, mladih družin, družin so-cialno ogroženih občanov obstoja še precej nerešenih problemov, za boljša bivališča je vloženihpri samoupravni interesni skupnosti 2050 vlog pretežno za rešitev družin iz podstanovalskih razmerij. V dosedanjem obdobju je bilo preseljeno 2150 družin. Še vedno obstaja izredno pereč problem podstanovalskih ra-zmerij in podnajemnikov, ker ni regulirano pravno stanje le-teh, zaradi česar je močno prisotno ogrožanje socialne varnosti po-sameznikov in družin. Zadnji čas je, da se sprejme odlok, s kate-rim se bodo določili pogoji in način oddajanja stanovanja podsta-novalcem, kar so nekatere občine v SR Sloveniji že sprejele. Precej nespoštovanja je tudi glede izvajanja določil družbenega dogovora o minimalnih standardih pri zaposlovanju delavcev. Še vedno je preveč OZD, ki sprejetim delavcem ne zagotovijo ustrez-nih stanovanj. Vzgoja In lzobraževanje Dejavnost občinske izobraževalne skupnosti za obdobje 1976-1980 opredeljujejo naslednji dogovorjeni programi: — enotni program vzgoje in osnovnega izobraževanja, — program skupnih nalog za potrebe vzgoje in osnovnega izo-braževanja občinskih izobraževalnih skupnosti v Ljubljani in v SRS, — dodatni program občinske izobraževalne skupnosti, — program vzajemnega kreditiranja naložb v ospovni šolski pro-stor v SR Sloveniji. Z enotnim programom je zagotovljen enak obseg obveznega osnovnega izobraževanja vseh učencev v republiki. Le-ta je opredeljen s standardi in normativi za uresničevanje družbenih, vzgojno izobraževalnih smotrov osnovnega izobraževanja. Sred-stva za enotni program zagotavljajo delovni Ijudje v SRS po pov-prečni prispevni stopnji iz BOD. Enotni programtemelji na sistemu solidarnosti tako, da je zagotovljena njegova realizacija. Združena solidarnostna sredstva se smejo uporabiti samo za izvedbo enot-nega programa. Prvo polletje letai 978 je bilo za občinsko izobraževalno skup-nost kot tudi za ostale izobraievalne skupnosti v Ljubljani značilno v tem, da je prišlo do precejšnjega izpada sredstev, glede na pla-nirani program v tem letu. Tako stanje je predvsem posledica pol-letnega začasnega financiranja, ko se je prihodek zbiral po pri-spevni stopnji 2,42 iz BOD, ki je veljala od 1.8.1977, ta pa za do-govorjene letošnje programe ne zagotavlja sredstev. V prvem pol-letju se je zbralo le 37,6 % planiranih sredstev. Prispevna stopnja 2,42 v letošnjem začasnem financiranju je posledica prenosa fi-nanciranja dejavnosti vzgojnovarstvenih oddelkov v pristojnosti skupnosti otroškega varstva od 1. 8. 1977 dalje. Takrat se je izo-braževanju zmanjšala prispevna stopnja, vendar so že zagotov-Ijena sredstva za financiranje VVO od 1.1. DO 31.7.1977 skupš-čine otroškega varstva vračale OIS in tako je bilo do 31.12.1977 zbranih dovolj sredstev za financiranje prihodkov za leto 1977. Nizka realizacija prihodkov v prvem polletju letošnjega leta je otežkočila pravočasno uresničevanje nalog in obveznosti izobra-ževalnih skupnosti. Programi osnovnih šol in drugih VVO so bili sicer uresničeni, vendar pa izvajalci za opravljeno delo še vedno niso dobili ustreznih sredstev. Zaradi premajhnega prihodka so izobraževalne skupnosti Ljubljane le s stalnim angažiranjem sredstev obvezne rezerve uspele poravnati obveznosti za oprav-Ijene obvezne vzgojno izobraževalne storitve. Navajamo nekatere najvažnejše podatke o uresničevanju enotnega in dodatnega programa ter prednostnih nalog: Gibanja so približno v okviru načrtovanega razvoja. Seveda pa nastopajo tudi nekatere težave predvsem zaradi omejenih mate-rialnih možnosti, predvsem za financiranje širjenja programa,tako enotnega (uvajanje celodnevne osnovne šole), kot dodatnega (šolska prehrana, učbeniki, oddelki podaljšanega bivanja, investi-cijsko vzdrževanje). Določene kasnitve pa so nastopile tudi pri gradnji novih zmogljivosti v okviru samoprispevka I. in II. V pro-gramu vzajemnega kreditiranja naložb v osnovnošolski prostor v SRS je vključena v letu 1978 gradnja podružnične osnovne šole Rakitna. Kvaliteta vzgojnoizobraževalnega dela se je povečala,če so-dimo po podatku, da se je osip zmanjšal od leta 1972-1973 na 23,1 odstotka, na 7,5 odstotka v letu 1976-77. V obdobju 1976-1980 je bilo na območju občine zgrajeno s sredstvi samopri-spevka I. v osnovni šoli Vič 26 učilnic in 2 telovadnici, Osnovna šola Horjul s 14 učilnicami in telovadnico ter prizidek k osnovni šoli Vrhovci s 6 učilnicami in s telovadnico. S sredstvi, ki jih pri občinski izobraževalni skupnosti združujejo delavci s krediti, iz amortizaci-je, s sredstvi šol in prostovoljnim delom pa so bila opravljena na-slednja večja dela: ureditev šolskega igrišča, električne napeljave in centralno ogrevanje v podružnični šoli Želimlje, montaža cen-tralnega ogrevanja v osnovni šoli Preserje in v podružnični šoli Rudnik, ureditev telovadnice v PŠ Golo, ureditev igrišč pri OŠ Vič in Horjul je v teku, zaključena pa je ureditev igrišč in kanalizacije v OŠ Dobrova. V telovadnici OŠ Trnovo je bil izdelan nov pod, v Oš Ig je bila izvršena zamenjava, obnova in zaščita oken, na OŠ Bi-čevje prenova strehe in v OŠ Velike Lašče izvedena v stari zgradbi montaža centralnega ogrevanja. Popolnoma je bila prenovljena Pš Turjak, še nekaj manjših izboljšav in popravil je bilo opravljeno v AOŠ Oskar Kovačič, Barje, Iška vas, Jezero in Glasbeni §oli Vič. Z navedenimi deli so bili v precejšnji meri izboljšani materialni po-goji za delo. V podružnični šoli v Horjulu in na osnovni šoli Vič je bil uveden enoizmenski pouk. V srednjeročnem obdobju verjetno ne bo mogoče zagotoviti ustrezne kadrovske strukture v šolah. Po dosedanjih podatkih je na območju občine okoli 15 % delavcev z neustrezno šolsko izo-brazbo, kljub vsakoletnim razpisom štipendij pa je vpis na šole premajhen. To stanje dokazuje, da ostaja kadrovsko vprašanje še vedno odprto in bo treba precej napora vseh družbenih dejavni-kov, da bo prišlo do kvalitetnih premikov na tem področju. Otroško varstvo Družbeni plan za obdobje 1976-1980 predvideva za področje družbenega varstva otrok razvoj družbeno organizirane vzgoje in varstva, ki bo izhaja) iz potreb delavcev, kar bo omogočilo zapo-slenim saršem čimbolj produktivno delo na delovnem mestu, stro-kovno usposabljanje in družbeno aktivnost, otrokom pa postopno izenačevanje pogojev življenja in razvoja. V skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana druž-bene vzgoje in varstva otrok so bile prednostne naloge naslednje: — pridobivanje novih prostorskih zmogljivosti iz programa sa-moprispevka, — združevanje sredstev za nove objekte ali adaptacije objektov v VVZ skupaj s TOZD, — izvajanje varstva otrok v starosti od 0 do 3 let v varstvenih dru-žinah, — programiranje in skrb za izvajanje 80-urnega vzgojnega pro-grama za 5-letne otroke, ki niso vključeni v VVO, 1976 1977 1978 PLAN REALIZ. PLAN REALIZ. PLAN REALIZ. VSI COŠ VSI COŠ VSI COŠ VSI COŠ VSI COŠ VSI COŽ število učencev . 7800 339 7735 339 8050 360 7957 360 8230 500 8003 37; število oddelkov 290 14 290 14 299 15 299 15 308 21 301 1( vključevanje v COŠ 4% 4,4% 5% 4,5% 6% 4,7°/ število učencevv OPB 1269 1257 1440 1462 1650 1470 število oddelkov PB 52 52 61 61 69 63 vključevanje v OPB 16% 16% 18% 18% 20 18,4% — sodelovanje pri načrtovanju in financiranju počitniških leto-vanj, otroških igrišč in izobraževanje staršev, pridobivanje strokovnega kadra za vzgojnovarstveno dejavnost. Po sprejetem samoupravnem sporazumu o temeljih plana 1976-1980 je bilo predvideno, da bo v letu 1976 zajetih v VVO na območju občine 2244 predšolskih otrok, v letu 1977 2664 in v letu 1973 2824 otrok. Sporazum je bil v letu 1976 realiziran, nadalje pa program zagotavljanja novih mest iz sredstev skupnosti otro-škega varstva kot tudi iz sredstev samoprispevka I. in II. kasni. Zaradi pomanjkanja mest za predšolske otroke v starosti od 0 do 3 let, se je v letu 1976 razvila oblika varstva predšolskih otrok v varstvenih družinah oz. na domu varuhinje. Skupnost otroškega varstva v občini je kot prva v Ljubljani začela s takim varstvom, ob koncu leta 1977 je to varstvo vključevalo v 13 družinah 63 otrok. Predvidevamo, da bo do konca leta 1978 vključeno v varstvo v teh družinah 75 otrok, tako kot predvideva plan. Otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju so vključeni v en oddelek pri VVO Krim-Rudnik. Predvidoma pa bo koncem leta 1978 v VVZ Sonje Vidmar v enoti Murgle odprt še en oddelek v skladu s srednjeroč-nim programom. Da bi zagotovili postopno izenačevanje razvoja za vse otroke se izvaja80-umi vzgojni program za petletne otroke, ki niso vključeni v VVO. V letu 1976 so se izvajale za te otroke le dejavnosti voblikiurpravljicterpraznovanj, medtemkojebilvletu 1977 po VVO že izoblikovan program in se je izvajal v 9 VVO, v letu 1978 pa že v 12 VVO, to je v 18 oddelkih s povprečno 16 otroki na oddelek. Na področju pridobivanja novih kapacitet za VVO de-javnost je bilz realizacijo programasamoprispevka I. vletu 1976 izročen svojemu namenu VVO Vrhovci s kapaciteto 140 predšol-skih otrok, enotaZarja pri WO Malči Belič s kapaciteto 240 otrok ter konec leta 1977 enota Murgle pri VVO Sonje Vidmar s kapaci-teto 220 otrok. S sredstvi SOV in sredstvi DO Iskra ter Rašica je bila v letu 1977 adaptirana stara OŠ Horjul in VVO s 4 predšol-skimi oddelki za 80 otrok. Nadalje je leta 1977 SOV vložila sred-stva za opremo dveh oddelkov VVE pri osnovni šoli Velike Lašče ter skupaj z občinsko izobraževalno skupnostjp v letu 1978 sofi-nancirala izdelavo centralne kurjave> V teku je gradnja WO Pre-serje-Podpeč za 60 otrok, za kar so sredstva že zagotovljena, vendar nastopajo težave pri pridobitvi gradbene dokumentacije. V srednjeročnem programu za leto 1978 se predvideva adaptacija stare šole Brezje za potrebe VVO, sredstva v višini 1.200.000 din so zagotovljena, v teku so priprave gradbene dokumentacije. Gradnja VVO Vnaoje gorice s kapaciteto 100 otrok je v programu samoprispevka II. in se bo pričela jeseni 1978. V prvem polletju 1978 je SOV sofinancirala tudi adaptacijo VVE pri osnovni šoli Polhov Gradec in nabavo dodatne opreme. Nadalje je bila izvr-šeno sofinanciranje adaptacije VVE pri osnovni šoli Brezovica, v programu za to leto pa je tudi adaptacija VVE v Mokrški ulici, za kar so sredstva že zagotovljena od leta 1975, vendar se ves čas postavlja problem izselitve stranke. Po podatkih v juniju 1978 je bilo vloženih 1839 prošenj za sprejem otrok v VVZ v viški občini, zaradi pomanjkanja prostora pa je bilo zavrnjenih 1235 prošenjjn sicer predvsem v KS Vič in Malči Belič. Zato je SOV pričela z akcijo za zagotovitev sredstev gradnje obeh faz za VVZ Milan Česnik skupaj s programom samoprispevka II. Ker predstavljajo otfoška igrišča in rekreacijske površine tudi del družbenega standarda, ki je nujno potreben, je SOV Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1976 vklju-čila v program urejanje teh površin. Tako je bila v letu 1976 dana na osnovi predračunov pomoč 9 krajevnim skupnostlm, 4 osnov-nim šolam in 1 VVZ. Počitniški bazi za letovanje v Pacugu pa je bila dana dotacija. V letu 1977 je bila dana pomoč za urejanje igrišč 1 krajevni skupnosti ter dvema VVZ, v letu 1978 pa je bila dana pomoč eni krajevni skupnosti. Vsako leto se SOV vključi s sofinanciranjem tudi v program ZPM in posameznih VVZ glede le-tovanja otrok. Tako je v letu 1976 prispevala sredstva 4 VVZ ter ZPM občine. V letu 1977 je sof inancirala program ZPM, ki je vklju-čeval letovanje 280 otrok in zimovanje 100 predšolskim otrokom ter letovanje 87 otrokom preko dveh VVO. Skupnost otroškega varstva občine si bo prizadevala, da v čim večji meri zadosti potre-bam po vključevanju predšolskih otrok v organizirano vzgojo in varstvo, toda glede na naglo priseljevanje na območju občine, ki ga pogojujejo nove gradnje, pa skupnost otroškega varstva ne bo mogla zagotoviti tistega nivoja zajetja otrok, kot je to predvideno v srednjeročnem planu. Socialno varstvo Vskupnosti socialnega varstva je bila aktivnost v prvem polletju 1978 usmerjena predvsem v izdelavo obširnejših programskih izhodišč za delo v novem mandatnem obdobju, ki jih je skupščina skupnosti sprejela dne 24. 5. 1978. Programska izhodišča poleg nalog, naštetih v družbenem planu občine za leto 1978, vključu-jejo še vrsto nalog s socialno varstvenega področja in s tem je SSV svoj program bistveno razširila. Izvršitev sprejetih nalog v prvem polletju poteka po programu. - Služba domače nege oslabelih občanov se uveljavlja in razvija dokaj uspešno, za njeno izvajanje pa skrbita zdravstveni dom Rudnik in zdravstvena patronažna služba. Pomoč v postrežbi ostarelim občanom nudijo tri strežnice, nego na domu pa tri medi-cinske sestre ter patronažne sestre. .. V zvezi z oblikovanjem in izvajanjem štidpendijske politike se je skupščina SV aktivno vključila v delo ter s tem poskusila prispevati k izboljšanju oziroma oblikovanju štipendijske politjke v SR Slove-niji in v občini. V letošnjem letu je bila aktivnost usmerjena tudi na predvolilna in volilna opravila in s tem na izpolnjevanje lastne sa-moupravhe organiziranosti. Skupščina je obravnavala in usklaje-vala vrsto programov posameznih SIS v sestavi skupščine social-nega varstva, ki vključuje oziroma povezuje v skupnosti SIS otro-škega varstva, socialnega skrbstva, zaposlovanja, stanovanjsko skupnost, skupnost pokojninsko-invalidskega zavarovanja in sta-rostnega zavarovanja kmetov. Zaposlovanje V skupnosti za zaposlovanje je potekalo delo v skladu z zastav-Ijenimi cilji. Prioritetne naloge pa so bile naslednje: — zagotavljanje in izvajanje socialne varnosti za primer brezpo-selnosti, ki je zajemala predvsem svetovanje in informiranje delavcev o pravicah, ki jih imajo v primeru brezposelnosti ter vodenju postopkov za uveljavljanje pravic, — usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb je potekalo v skladu z zakonom o usposabljanju invalidov. Izoblikovane in vpeljane so bile takšne oblike dodeljevanja gmotnih pravic, ki zagotavljajo čimvečji družbeni vpliv. Za vse težje zaposljive osebe je skupnost začela z zbiranjem dokumentacije ter na podlagi teh ugotavljala delovhe sposobnosti prizadetih oseb. Za vsakega invalida je skupnost v delovnih orga-nizacijah poiskala ustrezno zaposlitev ter skupaj z delovno orga-nizacijo ugotavljala in določila potreben čas uvajanja v delo. Do sedaj je bilo zajetih 185 invalidov v usposabljanje. Ak+;vnost skupnosti je bila v prvem polletju usmerjena v izvaja* nje nalog na področju samoupravne organiziranpsti. Z namenom, da bi neposredno odločanje na tem področju čimbolj približali de-delavcem ter zagotovili čim večji vpliv le-teh je bil izveden posto-pek sprejemanja samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občin-ske skupnosti za zaposlovanje kot temeljne samoupravne intere-sne skupnosti za področje zaposlovanja. Ustanovitev občinske skupnosti zagotavlja večji in neposreden vpliv na odJočanje tako občanov preko svojih delegatov kot tudi združenejfa dela in njiho-vih delegacij. Samoupravni sporazum o pogojih zaposlova/ija se še ni v celoti uveljavil in mnoge delovne organizacije še ne ijpoštevajo oziroma ne spoštujejo dosledno določil tega sporazuma. Prav tako se tudi ni docela uveljavil oz. se počasi uresničuje spmoupravni spora-zum o postopnem odpravljanju barakarskih rjaselij ter stanovanj VII. in VI. kategorije. Zaposlenost v prvem polletju je narastla n| območju občine za 4,3odstotkainjebiloskupnozaposlenih18.ftti1 delavcev.odtega 8330 žensk, toje44,3 odstotka. Število brezposelnifv4kalcev za-poslitve je konec julija znašalo 284 oziroma relativna r^zaposle-nost je znašala 1,51 odstotka. Od brezposelnih iskalc^/ zaposli-tve je bilo 153 žensk oziroma 54 % iskalcev zaposhive. štipendiranje se izvaja na podlagi kriterijev, veljavnih s[ tzu-mov in družbenih dogovorov o štipendiranju. Socialno šffrbstvo Skupnost socialnega skrbstva je s svojimi organi in strokovno službo Centra za socialno delo uresničila v prvem polletju 1978 naloge, ki so začrtane v srednjeročnem programu. Uresničevanje enolnega programa v letošnjem letu, za katerega skupnost so-cialnega skrbstva občine združuje sredstva pri republiški skupno-sti socialnega skrbstva v cilju solidamosti in vzajemnosti, je pote-kalo po začrtanih smernicah. Iz navedenega programa se financi-rajo družbeno denarne pomoči kot edini vir preživljanja, koristni-kov te pomoči je v naši občini 85. Višina pomoči pa znaša v letu 1978 1380 dinarjev mesečno. Družbene denarne pomoči kot do-polnilni vir preživljanja, ki jih prejema 265 koristnikov, so znašale povprečno 500 dinarjev na koristnika. Enotni program se do-sledno izvaja v skladu z načrtovanjem, značilno pa je to, da skup-nost občine v solidarnostne namene odvaja večja sredstva kot pa jih iz solidarnosti prejme. Tudi na področju temeljnega programa se naloge izvajajo v skladu z načrtovanim delom ter ni bistvenih odstopanj. Glede šte-vila koristnikov oz. sredstev porabljenih v ta namen. Naloge te-meljnega programa se uresničujejo na dveh področjih socialnega skrbstva, to je na področju družbenega varstva otrok in družine in na področju varstva odraslih in ostarelih oseb. V cilju preventiv-nega in kurativnega delovanja z družbeno neprilagojeno mladino, skupnost razvija individualno in grupno delo z mladoletniki, mote-nimi v osebnostnem razvoju. Večina družbeno neprilagojenih mladoletnikov se obravnava ambulantno. Težji primeri, teh je 55, pa so v prevzgojnih zavodih. Otrok je moten v telesnem in duševnem razvoju. Strokovna služba po razvrščanju in razvidu napoti otroka na ustrezno habili-tacijo in rehabilitacijo. V letu 1978 je na usposabljanju v zavod-skem varstvu 98 otrok, iTiOtenih vtelesnem in duševnem razvoju. Kot posebna oblika na področju socialnega skrbstva je rejniš-tvo. V rejništvu so otroci, ki so ostali brez staršev ali pa je njihov duševni in telesni razvoj v matični družini ogrožen. Tako je sedaj v reji 72 otrok, katerih razvoj se nenehno spremlja, obenem pa stro-kovna služba skrbi za usposabljanje rejnikov. Rejnice, ki po za-konu izpolnjujejo pogoje za opravljanje tega poklica, so tudi zdravstveno in invalidsko-pokojninsko zavarovane. Otrokom iz materialno ogroženih družin so bile dane razne oblike pomoči, tako je prejelo v skladu s programom v letu 1978 — 622 otrok plačilo šolske prehrane, 53 otrok plačilo celotne ali delne oskrbnine v VVZ, — 60 otrok plačilo hotelskega dela oskrbe na preventivnem zdravljenju, — 45 otrok plačilo šole v naravi in — 407 otrok iz socialno ogroženih kmečkih družin prejema osebne dohodke, za katere pa sredstva zagotavlja skupnost otroškega varstva. Na področju nezakonskih rojstev, katerih je v naši občini v letu 1978 že 70 primerov, poteka delo v smeri reševanja stanovanjskih problemov mater samohranilk, uveljavljanju in realizaciji preživnin in ugotavljanju očetovstva. Dejavnost na področju razvez, zakonskih zvez, katerih je v letu 1978 71 primerov, poteka v smeri sodelovanja s sodiščem zaradi dodelitve otrok, urejanja stikov med starši in otroki in uveljavljanja preživninskih zahtevkov. Na podlagi določil zakona o prekrških strokovna služba obrav-nava in strokovno vodi tudi mladoletne storilce prekrškov, teh je bilo v letu 1978 120. Pod skrbništvom je 21 mladoletnih oseb, to so otroci, ki so ostali brez staršev ali pa so jih starši zapustili. Skrbniške zadeve oprav-Ija strokovna služba preko skrbnikov, vtežjih primerih pa skrb-stveni organ opravlja skrbniško dolžnost neposredno. Na področji < varstva odraslih in ostarelih oseb je reševanje so-cialnih problemov z r.aslednjimi kategorijami občanov. Nastanitev ostarelih in onemoglih oseb v zavodsko varstvo v katerih je nastanjenih 230 oseb, za katere skupnost plačuje delno ali celotno oskrbnino. Za ostarele in osamljene osebe je organizi-rana oskrba na domu ali drugi družini. To obliko pomoči prejema 17 oseb. Leta 1978 je začasno ali enkratno pomoč v povprečnem znesku 709 din prejelo 98 občanov. Posebna skrb je bila dana odraslim osebam, ki jim je bita odvzeta opravilna sposobnost za-radi duševne bolezni, nerazvitosti ali alkoholizma. Veliko strokov-nega dela pa je bilo usmerjeno osebam kot so alkoholiki, narko-mani in druge osebe z deviantnimi motnjami. Skupnost socialnega skrbstva je v letošnjem letu v skladu s smernicami srednjeročnega razvoja realizirala naloge v okviru dopolnilnega in razširjenega programa kot tudi skupne naloge v mestu Ljubljana. V okviru dopolnilnega programa je bilo oprav-Ijeno sofinanciranje programa letovanja socialno ogroženih otrok f pri občinski zvezi prijateljev mladine, sofinanciranje kluba zdrav-Ijenih alkoholikov na Viču in Rudniku in sofinanciranje dejavnosti organizacij civilnih žrtev vojne, zveze slepih in zveze gluhih. Investicije na področju socialnega skrbstva v srednjeročnem obdobju predvidevajo gradnjo doma upokojencev v Koleziji, za katerega so sredstva zagotovljena v okviru skupnosti pokojnin-skega in invalidskega zavarovanja, stanovanjske skupnosti in sredstev samoprispevka II. Projekt za ta objekt je izdelan, ni pa zagotovljeno zemljišče oziroma urejena lokacija in zaradi tega delo na tem objektu kasni. Gradnja depandanse pri domu na Bokalcah je v gradnji in se fi-nancira s strani skupnosti pokojninskega in invalidskega zava-rovanja. Adaptirajo se tudi poslovni prostori Centra za sodalno delo, ki bodo urejeni v začetku septembra. Sredstva je zagotovila stano-vanjska skupnost občine ob sodelovanju skupnosti socialnega skrbstva. Dejstvo je, da je bil srednjeročni program na področju social-nega skrbstva v občini dokaj realno zastavljen, zato pri njegovem izvajanju ne nastopajo posebne težave materialnega kot tudi ne vsebinskega značaja. Kultuma dejavnost Občinska kulturna skupnost je v prvih dveh letih srednjeroč-nega obdobja uspešno uresničevala zastavljeni program tako v delovnih organizacijah s področja kulture kot v kulturno umetni-ških društvih in z dejavnostjo komisij za kulturo v KS, še posebej pa v aktivnosti občinske zveze kulturnih organizacij. Na vseh teh področjih sta se povečala obseg in kakovost kulturnih dejavnosti, čeprav se obseg sredstev v teh letih ni realno povečal. V tem času je bilo ustanovljenih 11 šolskih kulturnih društev, povečalo se je število pevskih zborov in gledaliških skupin, zboljšala se je kako-vost programov z večjim sodelovanjem poklicnih kulturnih delav-cev v društvih. Prvič so bile pripravljene likovne in knjižne razstave v občinskem merilu, povečal se je nakup knjig, številnejše pa so bile kulturne prireditve v krajevnih skupnostih v okviru kultume ak-cije. Dodeljena so bila prva sredstva za naložbe v obnovo prosto-rov za kulturno dejavnost v KS iz združenih sredstev pri Ljubljan-ski kulturni skupnosti po prednostnem vrstnem redu. V letu 1978, ko je bilo začeto uresničevanje razširjenega programa po spreje-tem dopolnilu k samoupravnem sporazumu o temeljih plana, je bilo doseženo naslednje: ustreznejše vrednotenje dela strokovnih vodij kulturnih dejavnosti in mentorjev v društvih ter dejavnosti kul-turno umetniških društev. Rešeni so bili kadrovski problemi v knjižnici in v občinski zvezi kulturnih organizacij in na novo je bilo strokovno usposobljenih več vodij kulturnih dejavnosti. Z razširje-nim programom je bilo izvedeno precej več prireditev na nivoju šolskih kulturnih društev in še več kulturnih prireditev v okviru kul-turne akcije v KS. Zagotovljena pa so bila tudi izdatnejša vlaganja za obnovo prostorov za kulturo in v posebno opremo kulturnih društev. Razlskovalna dejavnost Osnovne sestavine delovnega načrta raziskovalne skupnosti so naloge, ki so trajnega značaja. Z uresničevanjem delovnega načrta naj bi presegli stanje, ki je bilo na področju delovanja občin-ske raziskovalne skupnosti od njene ustanovitve v letu 1975 in v prvih dveh letih tega srednjeročnega obdobja. V dosedanjem ob-dobju je bilo največ storjenega na področju samoupravne organi-ziranosti in delegatskega sistema. Sprememba samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske raziskovalne skupnosti je tudi formalno omogočila vsem krajevnim skupnostim in samouprav- nim organizacijam vključevanje v delo organov občinske razisko-valne skupnosti. Konstituirani so bili vsi organi skupnosti v popolni sestavi. To je bilo pomembno, ker v preteklosti izvršilni odbor ni bil v polni sestavi in je to močno oviralo delo. Dosežen je bil določen napredek pri povezovanju z drugimi raziskovalnimi skupnostmi, vendar je to delo šele začeto. Delovni načrt predvideva za posa-mezna področja ustanovitev delovnih teles, to je komisij, ki bi ope-rativno realizirale in vodile delo, izdelavo podrobnih načrtov in se-veda akcijo. Za vsa delovna področja so sprejeti okvirni programi, imenovani so predsedniki komisij, nekoliko počasneje pa poteka formiranje ustreznih komisij, ker je pripravljenost za delo v delov-nih telesih in organih občinske raziskovalne skupnosti s strani čla-nov delegacij kot drugih občanov relativno majhna. Vendar kljub temu pričakujemo po sprejemu delovnega načrta in po konstitui-ranju organov, da se bo raziskovalna dejavnost postopoma vklju-čila v samoupravno organizirano združeno delo in da bodo ra-zvojni načrti vključevali kot bistveno sestavino razvoja vlaganje v znanje. To bo dolgotrajen proces, kajti dosedanje tendence se ka-žejo predvsem v nakupovanju licenc, ki imajo le kratkotrajen uči-nek, dolgoročno pa prinašajo kup negativnih posledic. To pomeni, da bo potrebno zagotoviti obojestransko aktivnost oziroma sode-lovanje tako združenega dela kot znanstvenih organizacij in ob-činske raziskovalne skupnosti, katere.temeljna in dolgoročna na-loga bo popularizacija raziskovalne in inovacijske dejavnosti, le na ta način je mogoče pričakovati, da bo raziskovalno delo kot tudi inovacijska dejavnost dejansko vključena v razvojni program združenega dela. Zdravstvena dejavnost Osnovna usmeritev zdravstvene politike v občinskih zdravstve-nih skupnostih je težila k postopnemu prestruktuiranju stroškov za posamezne dejavnosti zdravstvenega varstva in sicer v korist de-javnosti osnovnega zdravstvenega varstva. Glede na to splošno prioriteto, ki je bila osvojena na nivoju regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana je za občino Ljubljana Vič-Rudnik pomembno v tem, da bo v letih 1978,1979 izvršilo adaptacijo zdravstvenega doma Vič iz sredstev samoprispevka II. in realizacijo sprejetega skupnega programa občinskih zdravstvenih skupnosti v okviru regije. Za občino Ljubljana Vič-Rudnik je še pomembno, da se na-daljujejo priprave za dograditev zdravstvenih objektov na izven-mestnem območju občine, prav tako pa se nadaljujejo dela pn za-snovah polikliničnega centra za ta del Ljubljane. Izgradnja nekate-rih pomembnejših zdravstvenih objektov kot je to npr. Klinični cen-ter, pa zahteva tudi zagotovitev sredstev za funkcioniranje teh ob-jektov. Zaradi neenotnih in neproporcionarnih prispevnih stopenj v letu 1977 in 1978 ter ob prisotnosti nadaljnjega zniževanja sred-stev za zagotavljanje solidarnosti in vzajemnosti na področju zdravstvenega varstva med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v regiji in povečanju sredstev za republiško solidarnost v letu 1978 je težko pričakovati izpolnitev smernic srednjeročnega plana. Samoupravni sporazumi o pravicah in obveznostih so v določeni meri razširili in povečali pravice uporabnikov do koriščenja zdrav-stvenih uslug, predvsem pri nadomestilih, ki jih bo sicer povečana participacija deloma pokrivala, ne pa v celoti. Z izgradnjo objektov in povečano kadrovsko zasedbo se stroški hitro povečujejo. S funkcionalno integracijo, ki je izvedena s sporazumom med Kli-ničnim centrom in zdravstvenim domom Ljubljana v letu 1978 še ne moremo pričakovati zmanjšanja stroškov, ki pa v prihodnje mora prinesti določene pozitivne rezultate. V srednjeročnem programu je dana popolna prioriteta osnov-nemu zdravstvenemu varstvu, ki pa se le počasi in zelo težko ure-sničuje. Predvsem je pričakovati, da bo prišlo do vsebinske preo-brazbe z usmeritvijo občinskih zdravstvenih skupnosti, ko bodo le-te samostojno odločale v smislu izvajanja zakona o združenem delu ter svobodne menjave dela. V aneksih, ki so jih januarja letos občinske zdravstvene skupnosti predložile v obravnavo in spre-jem združenemu delu in občanom v krajevnih skupnostih, so bile v programskih ciljih opredeljene prednostne naloge iz programa zdravstvenega varstva in pa določena sredstva za zdravstveno varstvo v letu 1978. Opredeljene so bile potrebe po novih nalož-bah v osnovno zdravstveno varstvo, obseg solidarnostnih sred-stev za uresničevanje pravic iz samoupravnega sporazuma iz enotnega programa, obseg materialnih sredstev za izvajanje zdravstvenega varstva v okviru skupnega programa v regiji in v okviru republike, solidarnostno združevanje sredstev za zdrav-stveno varstvo ter uporaba sredstev skupnih rezerv pri regionalni zdravstveni skupnosti. V programu petih Ijubljanskih zdravstvenih skupnosti je z aneksom za leto 1978 sprejeta kot nova obveznost gradnja medicinske fakultete v Ljubljani. Finančne programe so sprejele vse skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti pravo-časno, razen občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Center, zaradi česar je ostalo odprto vprašanje izvajanja solidarnostnega združevanja sredstev za zdravstveno varstvo in s katerim naj bi na območju Ijubljanske zdravstvene regije zagotovili določeno raven in druge pravice. Z zdravstvenimi organizacijami združenega dela so bili za prvo polletje 1978 sklenjeni začasni sporazumi, v katerih so bile opre-deljene cene zdravstvenih storitev, izračunane po izhodiščih za leto 1978, ni bil pa opredeljen program fizičnega obsega storitev za občinske zdravstvene skupnosti v okviru regije. Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Vič-Rudnik je v prvem polletju poslovala z izgubo, prihodki brez regijske solidar-nosti, ki ni bila izvedena, so dosegli 54 % od planiranih, eden od vzrokov za visok dotok sredstev je povečanje števila zaposlenih na območju občine. Porabljena sredstva so znašala 116,065.000 dinarjev oz. 55 % glede na predvideni finančni načrt. Telesna kultura Temeljna usmeritev razvoja telesno kulturne dejavnosti v sred-njeročnem obdobju je razvoj množičnosti ob racionalnem in smo-trnem razvoju vrhunskega športa. V letu 1978 je na ravni občine predvsem potrebno realizirati naslednje naloge: — zagotoviti šolanje in usposabljanje profesionalnega in amater-skega kadra za potrebe množičnosti, — zagotoviti propagandne akcije širšega pomena za telesno kul-turo in — akcije vzvezi z zagotovitvijotelesnokulturnega minimuma, kar je v skladu s srednjeročnim načrtom, da se vključi do leta 1980 v telesno kulturo približno 40 % prebivalstva v občini. V prvi polovici leta 1978 je potekalo delo v skladu z načrtanim programom. Z novimi skupščinskimi volitvami so bili vzpostavljeni dosti boljši delegatski odnosi med uporabniki in izvajalci progra-mov. Načrtovane izgradnje nekaterih večjih telesno kulturnih ob-jektov kot je telovadnica pri OŠ Krim-Rudnik in pa ŠRC Svoboda uspešno potekajo, samoupravna skupnost pa sofinancira nave-dene gradnje. V gradnji so tudi ploščadi v krajevni skupnosti Krim-Rudnik, Robu, Karlovici, Kozarjah in Pijavi gorici. Lahko pa ugotovimo, da vrsta nalog iz srednjeročnega programa na po-dročju investiranja v objekte, kot kaže, ne bo uresničena, zaradi vedno manjših sredstev za skupno porabo v telesni kulturi in pa zaradi nerealizirane ustanovitve sklada za gradnjo telesnokultur-nih objektov, ki ga je nujno ustanoviti. Samoupravna intersna skupnost je v letošnjem letu izvedla vrsto akcij na področju rekreacije, kjer so bila izvedena občinska tekmovanja in trim akcije. Organizirana so bila tudi tekmovanja za učence osnovnih in srednjih šol za večje število panog. Zaklju-čeno je bilo prvo tekmovanje za športno značko za otroke iz VVZ, za katere so bili tudi organizirani tečaji za plavanje. Veliko različnih tekmovanj in akcij, v katerih so imeli možnost sodelovati vsi obča-ni, so organizirale osnovne telesnokulturne organizacije v občini. Vse več je tudi delavskih športnih iger, ki jih organizirajo organiza-cije združenega dela. Uspešno delujejo tudi nekatere izposoje-valnice za čolne, smuči in ostalo opremo. Na ta način je mogoče zagotoviti občanom z nizkimi osebnimi dohodki koriščenje dolo-čene opreme. Telesnokulturna skupnost želi, da bi v bodoče materialno bazo še bolj okrepila in zagotovila predvsem mladim aktivno sodelova-nje v čimvečjem številu panog. Da bi pridobili čim več mladih zate-lesnokulturno dejavnost, se je pričelo tudi družbenopolitično izo-braževanje za delegate. Še precej več pa bo potrebno storiti na področju strokovnega izobraževanja kadrov, zlasti za rekreativno in množično vadbo, ker se povečuje število osnovnih telesnokul-turnih organizacij. Na novo sta bili ustanovljeni tudi dve športni društvi v Horjulu in Želimljah. IZVAJANJE PROGRAMA IZGRADNJE OBJEKTOV IZ SAMO-PRISPEVKA II. V OBČINI V PRVEM POLLETJU a) Reallzacija programa 1977-1978 — objekti v pripravi: 1. Osnovna šola Krim-Rudnik — izdelane in potrjene so pro-gramske osnove s projektno nalogo. V izdelavi je idejni projekt, na osnovi katerega bo izdelan investicijski program. 2. Osnovna šola Preserje — izdelane in potrjene so programske osnove s projektno nalogo. V postopku je pridobivanje zemljiš-ča, delo ne poteka po časovnem načrtu, ker ni urejena urbani-stična dokumentacija. 3. VVZ Vnanje gorice — Pridobljena je lokacijska dokumentacija in opravljena geološka preiskava tal. Glavni projekt je v končni fazi izdelave. 4. VVZ Kozarje — Naročenaje geološka raziskava tal, lokacijske smernice so pridobljene, v postopku je pridobivanje zemljišča. Zaradi problemov v zvezi z lokacijo priprave ne potekajo v skladu z načrtom. 5. Zdravstveni dom Vič — izdelane so programske osnove s pro-jektno nalogo, ki jo orbravnavajo organi skupnosti. 6. Dom upokojencev Vič — pridobljena je lokacijska dokumenta-cija in v potrjevanju je projektna dokumentacija. Zemljišče še ni pridobljeno, zato ne more biti izdelana lokacijska odločba. b) Realizacija programa 1979-1981 — objekti v pripravi: 1. Osnovna šola Škofljica — lokacija za šolo je dokončno določe-na, programske osnove s projektno nalogo so potrjene in po-slane na LUZ za pridobitev lokacijskih smernic. 2. Osnovna šola Velike Lašče 3. Osnovna šola Ig — izdelane in potrjene so programske osnove s projektno nalogo. Pridobljena je idejna študija za prizidek. 4. VVZ Rožna dolina — izdelane in potrjene so programske osnove, lokacija je določena, urbanistična obdelava lokacijeje oddana z natečajem, skupaj s spominskim parkom OF. 5. VVZ Milan Česnik — izdelane so programske osnove s pro-jektno nalogo in so v potrjevanju. Lokacija in urbanistične smernice so določene. 6. VVZ Trnovo — izdelane so urbanistične smernice, v naročilu je izdelava projektne dokumentacije. 7. VVZ Krim-Rudnik — izdelane in potrjene so lokacijske smer-nice in pridobljeno zemljišče. V izdelavi je idejni projekt. IV. Ljudska obramba Po programu razvojnega načrta skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik s področja ijudske obrambe in družbene samozaščite za prvo polletje 1978 je potekala organizacija v skladu s progra-. mom ter v izvajanju nepredvidenih vaj s tega področja. Obrambni načrti: za organe skupščine občine in upravne organe so izdelani le nekateri predpisi s področja Ijudske obrambe in družbene samozaščite za delovanje skupščine občine, predsed-stva skupščine, če se skupščina ne bi mogla sestati. Vendar je te načrte uskladiti z novimi navodili Republiškega sekretariata za Ijudsko obrambo (RSLO). Izdelan je tudi načrt za izvršni svet, ki ga je dopolniti za delovanje v najtežjih pogojih vojne. Pomanjkljivo pa so izdelani načrti resornih organov, predvsem na pripravi doku-mentov v skladu z vojnimi predpisi. V občinskem statutu so opredeljene naloge s področja Ijudske obrambe in družbene samozaščite. V krajevnih skupnostih sotudi urejena določila o Ijudski obrambi in družbeni samozaščiti v statu-tih. V organizactjah združenega dela so poleg statutov, kjersotudi določila o Ijudski obrambi in družbeni samozaščiti, izdelani še sa-moupravni sporazumi in pravilniki s tega področja. Izdelani so tudi pravilniki o določanju in varovanju zaupnih dokumentov oziroma tajnosti predvsem v tistih temeljntti in drugih organizadjah zdru-ženega dela, ki so posebnega družbenega pomena za delovanje v vojni. Za te pomembne OZD za primer vojne še niso izdelani predpisi, katere pa so dolžni izdelati resorni organi skupščine občine v drugi polovici tega leta. Zato bodo resorni organi po organizacijski shemi občine dolžni izdelati vse predpise, ki so tudi sestavni del ooramunega nauria uucirm uu rtunua itJKUt;fcsya itiia, iano ia r\o kakor tudi za organizacije združenega dela. V Ljubljani je končno prišlo do soglasja glede enotnega financi-ranja Ijudske obrambe. V podpisovanju sta dva sporazuma in sicer: Sporazum o skupnem financiranju Ijudske obrambe v Ljub-Ijani in sporazum o združevanju sredstev za nadomestilo osebnih dohodkov delavcem, ki v delovnem času opravljajo doižnosti na področju Ijudske obrambe. Oba sporazuma je v naši občini podpi-salopreko70 %podpisnikovdružbenegasektorjainpreko95 % zasebnih obrtnikov. Sredstva se zbirajo v skupnem skladu pri skupščini mesta Ljub-fjane, kjer so ustanovljeni tudi ustrezni organi upravljanja s skla-dom. Ta sredstva se razdeljujejo po vnaprej programiranih potre-bah na Pokrajino, mesto Ljubljana ter na Ijubljanske občine. Pod-pisovanje teh dokumentov je še vedno v teku in do oktobra me-seca jih bodo podpisale tudi tiste OZD, ki tega še nisostorile. Iz teh sredstev se financirajo Pokrajinski organi za LO in TO, skupščina mesta in občin za TO in CZ, razen organov skupščin, resornih or-ganov in vodstev družbenopolitičnih organizacij, za katere so za-gotovljena sredstva v mestnih oziroma občinskih proračunih. Posebne ocene pogojev in možnosti delovanja v vojni so izde-lane za vse krajevne skupnosti (razen za KS Barje) ter za tiste OZD in TOZD, ki bodo delovale tudi v najtežjih pogojih vojne. Tudi del resornih organov skupščine občine ima izdelane posebne ocene, v ostalih so v pripravi. Sedaj je v delovnem osnutku tudi vojna ocena občine, na podlagi katere bodo morali izdelati ozi-roma uskladiti posebne ocene za pogoje in možnosti za delovanje v vojni vsi resorni organi, KS in OZD. Vojno oceno in posebne ocene pogojev in možnosti za delova-nje v vojni morajo izdelati občina v celoti, vsi resorni organi skupš-čine občine, družbenopolitične organizacije občine, KS in vse or-ganizacije združenega dela. Na podlagi teh ocen bodo lahko tud izdelani obambni načrti. Prav zato so zadovoljivo izdelan obrambni načrti le v tistih organizacijah in skupnostih, ki so take ocene že izdelale. Take ocene pa je izdelalo s področja LO ck 40 % OZD, po CZ pa cca 60 % organizacij z območja občine Usklajevanje obrambnih priprav med krajevnimi skupnostmi te temeljnimi in drugimi organizacijami je vteku. Na svojem območji je izvedlo usklajevanje komand 50 % krajevnih skupnosi (mestne KS) z organizacijami, ki imajo sedež na območju KS V vseh krajevnih skupnostih so ustanovljeni organi za Ijudskc obrambo in družbeno samozaščito ter preko 100 temeljnih in dru gih organizacij združenega dela in skupnosti na območju občine Ti organi so tudi v skladu z zakonom o Ijudski obrambi ter zako nom o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. Šeli na začetku je ustanavljanje organov za Ijudsko obrambo in druž beno samozaščito v vaseh, naseljih, ulicah, hišnih svetih ter sa mostojnih obratih TOZD. Taki organi so ustanovljeni do sedaj le' nekaterih vaseh in hišnih svetih, v vseh drugih organizacijah p. tečejo ustrezne priprave za ustanavljanje. S področja TO so v občini ustanovljeni organi TO občine in vseh krajevnih skupnostih ter TOZD v skladu z obrambnimi načr občine, mesta, pokrajine. Ustanovljene so tudi enote in štabi TC ki so tudi ustrezno kadrovsko popolnjeni. Organizacija civilne zaščite poteka v skladu s politiko razvoj civilne zaščite v SFRJ ter sklepom sveta za Ijudsko obrambo, var nost in družbeno samozaščito ter izvršnega sveta skupščine ob čine. Ustrezno so formirane enote in štabi CZ v KS in organizaci jah združenega dela, ki bodo lahko izvajale naloge v primeru vojn ali eiementarnih nesreč. Čeprav je organizacija zadovoljiva, raze v občini, kjer bo moral biti ustanovljen združeni odred, pa se mc rajo enote in štabi materialno popolniti, ker so sedaj slabo popo njeni. še slabše pa je stanje glede usposobljenosti, saj je uspc sobljenih le 50 do 60 % pripadnikov enot in štabov CZ. V teku j ustanavljanje enot in štabov civilne zaščite v vaseh, naseljih, ul cah in hišnih svetih, vendar pa pričakujemo, da bo take enot imela vsaka vas, naselje, ulica in hišni sveti. V enotah in štabih C je do sedaj vključenih 10 % prebivalcev, kar je v skladu z leto; njim programom, vendar pa zaostajamo za programom mesi Ljubljane, ki predvideva 14 % vključenih prebivalcev. Z ustanov tvijo enot v vaseh, naseljih, ulicah in hišnih svetih bomo tudi' program realizirali. Pri gradnji zaklonišč ni zadovoljivih rezultatov. Do sedaj je zgra-jenih le nekaj zaklonišč v novih zgradbah na območju občine, v začetku pa je gradnja javnega zaklonišča. Bodoča naloga pri gradnji zaklonišč je predvsem v oddelku za gradbene in komu-nalne zadeve, v štabu CZ občine ter izvršnem svetu skupščine občine. V Ljubljani je dogovorjeno glede zbiranja skupnih finančnih sredstev za zagotavljanje blagovnih rezerv. V zvezi s to nalogo so v občinskih proračunih in v skladu za financiranje Ijudske obrambe za enomesečne blagovne rezerve. S tem v zvezi je tudi skupšči-nam občin in mesta Ljubljane predložen ustrezen predpis — odlok o blagovnih rezervah tertudi pripravljeni sporazumi za združeva-nje sredstev za zagotavljanje enomesečnih blagovnih zalog in gradnjo ustreznih skladišč za skladiščenje blaga. Nismo pa še do-segli zagotavljanja prehramtftViih proizvodov za 10-dnevno za-logo v trgovinah na drobno in v gospodinjstvih. Izobraževanje prebivalstva s področja Ijudske obrambe in družbene samozaščite poteka po izobraževalnem programu RSLO SR Slovenije in ga izvaja Delavska univerza Boris Kidrič, nadzor nad načrtom pa izvaja oddelek za Ijudsko obrambo občine. Načrt »Našo obrambo« v vsako družino je le delno realiziran in bo potrebno še veliko truda, da bo navedeno revijo prejemala vsaka družina v naši občini. V. Družbena samozaščita Družbenopolitične organizacije v občini in krajevnih skupnostih so se aktivno vključile v uresničevanje družbene samozaščite, razvijanju varnostne kulture, preprečevanju družbeno negativnih dejanj, krepitve odgovornosti, neopravičenega odtujevanja, pri-svajanja, zlorabljanja, uničenja ali propadanja zaradi malomarno-sti, nediscipline in nevestnega gospodarjenja in drugih škodljivih pojavov. Lahko trdimo, da so odbori za Ijudsko obrambo in družbeno sa-mozaščito skoraj v celoti ustanovili enote narodne zaščite, ostalo je le nekaj večjih TOZD kot so Elektroprojekt in Študentski domovi, ki kljub večkratnemu opozorilu še niso ustanovili enot narodne zaščite, niti niso sprejeli ustreznih dokumentov. Od krajevnih skupnosti nima še ustanovljene enote narodne zaščite novoustanovljena krajevna skupnost Barje. Poleg tega je tudi nekaj manjših OZD, ki še niso pristopile k sklenitvi sporazuma s krajevno skupnostjo o ustanovitvi enot na-rodne zaščite. Vsem TOZD in OZD, ki še niso ustanovile enot na-rodne zaščite in niso sprejele ustreznih dokumentov, smo poslali dopis, da v smislu zakona in sporazuma, ki so ga podpisale, sprejmejo ustrezne akte in ustanovijo enote narodne zaščite. Opravili smo preizkus znanja o načinu ravnanja z orožjem v na-rodni zaščiti za vse načelnike narodne zaščite in njihove pomočni-ke. Vsi načelniki in njihovi pomočniki so opravili preizkus praktič-nega streljanja s pištolo na strelišču. Pripravili smo tudi ustrezen priročnik za narodno zaščito, ki so ga prejeli vsi odbori za Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito oziroma njihovi načelniki in pomočniki z nalogo, da z njim seznanijo tudi svoje člane. Naloga načelnikov narodne zaščite je, da poskrbijo za usposabljanja de-lavcev in občanov za opravljanje nalog narodne zaščite in ravna-nje z orožjem. V občinskem merilu je bil organiziran tudi seminar za predsed-nike odborov za LO in DS ter načelnike NZ in njihove pomočnike. staiišča predlagatelja 1. Izvršni svet ugotavlja, da se program družbenoekonomskega razvojaobčineLjubljanaVič-Rudnikzaobdobjei 976-80 dokaj uspešno izvaja, vendar so še vedno prisotna tudi določena od-stopanja. 2. Nosilce razvoja, ki kakorkoli odstopajo od sprejetega plana, se pozove, da podajo svoje stališče in predloge za uresničitev planskih ciljev. 3. Nujno se pospeši samoupravno združevanje organizacij zdru-ženega dela ter pripravijo predlogi za izboljšanje položaja de-lovnih organizacij, ki več ali manj stalno izkazujejo izgubo ali pa njihovo poslovanje ne dosega zaželenega obsega (npr. Hoja, Utensilia.lGO). 4. Zaposlovanje je potrebno omejiti ter tudi s tem povečati pro-duktivnost dela. Poseben poudarek se da povečanju izvoza. 5. Organizacije združenega dela, ki še nimajo sprejetih planskih dokumentov, se opozori na takojšnjo izdelavo ter sprejem le-teh, pri tem pa je potrebno dati večji poudarek strokovni izde-lavi planov ter načrtov — priprav za investicijska vlaganja. 6. Za odpravo deficita na področju komunalnega urejanja in opremljanja zemljišč se pristopi k reorganizaciji ter povečanju števila strokovnih kadrov v organizacijah in skupnostih na tem področju. Čimprej se tudi odpravi zaostanek pri izgradnji cest-nih površin. V razreševanje problematike stanovanjske iz-gradnje se tvorneje vključi tudi kmetijsko zemljiška skupnost. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik