Naši kraji in ljudje Na dijaški koncert Ljubljana, 8. maja. Sobotni večer . . . Kam? O, prav nikakih Izgovorov! Ob 20. bo v dvorani hotela Uniona dolgo in temeljito pripravljeni kon- cert dijaškega pevskega zbora in orkestra državne klasične gimnazije pod vodstvom prof. Ivana Repovša. Na sporedu so lažje, rnelodijozne točke raznih svetovnih in do- mačih avtorjev, ki jih bo izvajali orkester, nakar bo sledil šopek jugoslovenskih na- rodnih pesmi, ki jih zapoje mladinski zbor s spreinljevanjem orkestra. Na sporedu so dalje tudi avtorji: Josip Klemenčič, Stan- ko Premrl, Emil Adamič, Matej Hubad ln drugi. Zagotavljamo čisto odkritosrčno, da bo dijaški koncert izredno zanimiv in bo nudil prav gotovo tudi razvajenemu okusu mnogo plemenitega užitka. Posebno bo zo- pet zanimal nastop našega nadebudnega, mladega umetnika Uroša Prevorška, ki bo zaigral na gosli Pugnani - Kreislerjev »Pre- Vudij - in lAlegro". Na klavirju ga sprem- lja Marijan Lipovšek. Pevski zbor gimnazi- je bo pomnožen z nekaterimi gojenci in gojenkanii učiteljišča. Profesor Ivan Repovš (slika) je Hubadov učenec in je šel na delo mled mladino z vsem mladostnim navdušenjem in tako tu- di dosegel res lepe uspehe. Poznamo ga že 7. raznih javnih nastopov. Saj se še spomi- njate, kako je na novinarskem koncertu *ižgal njegov orkester in zbor- Pozdravlja- mo njegov zopetni javni nastop v neprimer- no večjem obsegu! Vso javnost vabimo, da se udeleži koncerta in s tem tudi ona poka- že dijastvu, da zna ceniti trud in idealizem, glasbo ljubeče mladine. Vstopnice se dobe v predprodaji v Matični knjigarni na Kon- gresnem trgu do 18., zvečer pa eno uro pred koncertom pri blagajni v Unionu. Ce- ne vstopnicam so tako nizke, da si jo lahko nabavi vsakdo. Dobiček je namenjen naba- vi muzikalnega materijala na gimnaziji in T podporo revnim učencem. Dvorano moramo napolniti! Mladina to upravičeno zahteva od nas! Če je ne pod- premo pri tako idealni manifestaciji, nam bo mladina pač laliko očitala, da nain jo *krb za njo le prazno besedičenje. Vsi na koncert! Iz prleške metropole Ljutomer, 28. aprila. Kes je, kar pravijo vsakdanji čitatelji >Jutra«, da je že nekaj časa le malo novic i;-. Ljutomera, kakor da bi pri nas ne bilo dnevne kronike, pretepov, malih tatvin, po- rok in drugih nezgod. Take in podobne F t vari se dogajajo tudi pri nas, toda niko- gar ni bilo, da bi jih zapisal, ker smo bili i iposleni z ljudskim štetjem. Poleg štetja smo imeli ali bomo imeli še drugo zabavo. Taok je nastopil v katoli- škem domu Podmladek Rdečega križa na meščanski šoli z lepo uspelimi pevskimi toč- kami, deklamacijami in rajalnim plesom ter privabil k nasledujoči tomboli občin- stva, da se ga je kar trlo. Za to nedeljo se nam obeta javni nastop gojencev Glas- bene šole, torej dan najmlajših muzikov in pevcev, dne 14. t. m., na Vnebohod, pa bo Sokolsko društvo razdelilo lepe in privlač- ne dobitke svoje sloveče tombole, tokrat ne r.a Glavnem trgu, ampak na svojem telo- vadišču za Sokolskim domom. Tudi brez nezgod nismo. Tako je nedav- ni večer rdeča zarja na vzhodu oznanjeva- la, da gori. Ker je bilo videti, da je požar nekje daleč, so naši gasilci ostali doma, da- nes pa smo zvedeli, da je gorelo v bližnji Pristavi. Ogenj je uničil notranjščino Riž- rarjevega, nekdaj Tibantovega mlina ob Ščavnici. Lastnik pravi, da je bil mlin, ki je bil precej dobro opremljen, zvečer zaprt, pozneje pa so bile ene duri odprte. Ogenj je torej podtaknila najbrže zlobna roka kakega požigalca. Goreti je začelo v gor- njem podstrešnem delu stavbe, tako da so ljudje rešili samo malo opreme iz spod- njega dela. Drugače pa je ostalo 21 dvože. škode je mnogo več ko zavarovalnine, ki znaša le 50.000 Din. Rižnar si je kupil mlin pred nekaj leti s prihranki svojega očeta, ki biva v Ameriki. » Lani so nas hladile pogoste nevihte in tudi toča nam je pomagala obrati gorice. Letos kaže, da ne bomo ostali brez te šibe božje. Nedavno popoldne je med kratkim nalivom že grmelo, po Radomerščaku, Mi- klošičevem zavičaju pa je razbijala toča tako, da je bilo vse belo njenih ledenih zrn. škode v goricah še ni napravila razen v novih nasadih, koder je poškodavala mlade trte. V ostalem smo daleč za drugimi leti. Zdaj cveto črešnje. Popje jablan in hrušk je lepo napeto, pri slednjih se je že odprlo — povsod pa se obeta obilna sadna letina. Bog daj, da bi bila taka — saj smo je po- trebni vsi, ki spimo nad polnimi sodi do- brega vina in jih ne moremo prodati — iz- piti pa jih sami ne smemo. Malo denarja je povsod. To se pozna na letošnjih početkih našega stavbnega giba- nja. Največ še popravljamo plotov — če spadajo tudi ti h stavbarstvu — in dela- mo reklamne napise. Na Glavnem trgu dobiva paviljon za tobačno trafiko prijaz- nejše lice, v kratkem bomo njegovega manjšega, toda starejšega reklamnega bratca presilili v drugo polovico trga. Zdaj si urejujemo tudi mlekarno, ki je dosihdob še nismo imeli — in s tem smo za pomlad pri kraju. Morda bomo gradili še kaj ma- lega, morda tudi sresko načelstvo — pa bo za to treba, da se tudi Prlekom zjasnijo vremena. Prvo jurjevanje v novi garniziji Novo mesto, 8. maja V sredo je seveda praznovala Gjurgjev dan tudi naša garnizija kar najslovesreje. že v zgodnjih urah je vladalo v stari gim- naziji, kjer ima sedaj bataljon 40 pp. svo- je bivališče, med vojaštvom veselo razpo- loženje, katero so ponesli fantje s sebaj v prosto naravo. Na Cegelnici, lepi pro- strani Matkovi ravnini, kjer ima vojaštvo vežbališče, obdani z gozdom, sa v prosti naravi z igranjem bojnih iger, popevanjem narodnih pesmi, igranjem priljubljenega kela, ob tečni zakuski preživeli veseli pra- znik pomladi. Na ljubeznivo povabilo zastopnika bata- ljonskega komandanta poročnika. Novice Maroviča so se udeležili proslave razen gg. oficirjev in ostalih meščanov tudi gg. sre- ski načelnik Loger, župan dr. Režek, pred- sednik okrožnega sodišča Kavčič, poštni upravnik Ferdo Nadrah, načelnik gremija trgovcev Kastelic s soprogo, Matko, orož- niški major živkovič in orožmški poroč- nik Djordjevič. Povabljenim je bila od strani oficirskega zbora prirejena na pro- stem izvrstna zakuska. Za razvedrilo je skrbel g. Maurič s svojo harmoniko in pa naš priročni Muhca — lovski blagor, ki slučajno ta dan ni prišel v nobeno zagato. Ob tej priliki je bilo izrečenin tudi nekaj napitnic na ča.st naši junaški vojski. Vo- jaštvo se je zaradi slabega vremena okrog 13. vrnilo v vojašnico, kmalu za njim pa se je razšla z 'epimi vtisi o proslavi tudi ostala družba. Prva letošnja nevihta v Prekmurju Dolnja Lendava, 8. maja. Predvčerajšnjim je po večdnevni hudi vročini divjala nad Dolnjo Lendavo in oko= lico silna nevihta. Deževalo je popoldne v dveh presledkih tako močno, da je bilo hip« no vse v vodi. Voda je odnašala z vino« gradov zemljo in kole in na več mestih zasula cesto Dol. Lendava — Pince. V občinici Čenfcšba in okolici je padla tu« d i debela toča, ki je naipravila veliko ško* do v cvetočih sadovnjakih in v vinogra« dih. kjer ie potolkla brstje. Pobila je ob« čutno tudi setev in travo po travnikih. Mnogo ljudi ie nevihta zalotila z živino na polju pri delu in jim povzročila mnogo strahu soričo silnega grmenja in treskanja. Prva letošnja nevihta se nam je predstavi« la v vre j svoji grozoti in napravila kaj zgodaj mnogo škode. Zanimiv lov na opice na Gorenjskem Jesenice, 8. maja. V četrtek zjutraj po prihodu monako« kovskega brzovlaka na Jesenice se je odi« gral na kolodvoru nenavaden dogodek. V nekem zaboju paketnega voza tega brzo« vlaka je dospela iz Nemčije pošiljka 6 opic, ki so bile poslane neki tvrdki na Bled. Ko je bil voz za hip odprt, zaboj pa zelo slab, se je opicam ponudila prili« ka, da so se podale v lepem majskem jutru nekoliko na izprehed po Jesenicah. Kakor bi se domenile, jih je pet poska« kalo iz voza, ena izmed njih pa je v zabo« ju naprej vršila dežurno službo. Izprehod željna petorica se je razkropila na vse ve« trove. Ena izmed njih se je naenkrat poja« vila na dimniku Tomarjeve gostilne, da si ogleda teren. Začel se je lov za živalico, toda opica je skakala preko streh in svo« jim preganjalcem srečno ušla. Dve opici sta krenili na izprehod v park Hrenovico; tudi ti dve sta srečno ušli preganjalcem. Dve živa lic i pa sta se po izprehodu sami vrnili k brzovlaku. toda ne v paketni voz, ampak v spalni, oziroma pod spalni voz in v tem položaju srečno dospeli v Podbrdo v Italiji. Tam so ju tik pred odhodom br« zovlaka opazili železničarji in to takoj ja« vili telefonsko na Jesenice s pripombo, da iu bodo, če srečno dospeta v Gorico ali Trst, prijeli kot ubežnici in izročili nazaj našim oblastvom. Strela usmrtila gospodarja in njegova konja Sv. Martin na Muri, 8. maja. V sredo 6. t m. okrog pol 9. ure do« poldne se jc zgodila v tukajšnji okolici strašna nesreča. Posestnik Karel Nagv je v ti'stem času branal polje. V brano je imel unrežena dva konja. Nastala je velika ne« vihta. ki jo je spremljalo močno gnnenje. Komaj je nesrečni kmet prvič obrnil brano in prišel do polovice njive, je udarila stre« la v brano in čo raznesla, nakar je presko« čila v Nasvja in njegova konja in vse tri usmrtila. Kakor se sodi, je udarila strela z desne rtr-ni. ker so kmet in oba njegova konja padli na levo stran. Pokojnik, ki je bil star komaj 40 let. je zapustil ženo in št"ri nedorasle otroke. Po« kopali so ga 7. t. m. ob veliki udeležbi ob« čanov na tukajšnjem pokopališču. Obup družinskega očeta Škofja Loka. 7. maja. Poročali smo te dni o samomorilnem po« izkusu v občinski temnici, a že imamo nov tak primer, ki prikazuje trpljenje in rev« šč:no v vrstah delavstva. Loški stavbenik g. Ogrin je imel v služ« bi zidarskega delavca Jakoba P., družin« skega očeta s štirimi otroci in ženo, ki so prebivali v svoji hiši v Domžalah. Dokler je bilo v družini zdravje, so se domači kljub skromnim prejemkom še nekako v redu preživljali. Hudo pomanjkanje pa je zadelo vse, ko je morala žena zaradi bo« lczni v bolnico. Mož je ostal sam in ko si & 'Z- . Občinstvo se smeje in zabava kot pri nepozabnem filmu »Lažni feldmaršal« 'NDRA Poleg tega najnovejši Paramo- untov zvočni tednik! Predstave ob 4., 7. in 9. uri! Predprodaja vstopnic od 10. dop. dalje. Elitni kino Matica iTelefon 2124. iz denarnih težkoč m znal več pomagati, je zato sklenil storiti trpljenju konec. V torek pod noč je stopil nesrečnik v škofjeloško lekarno in si kupil .četrt litra lizola, češ, da ima tako naročilo. G. Bur« dveh je delavcu brez oklevanja izročil za« htevano, saj ni mogel slutiti, kaj je mož nameraval storiti s strupom. Z jedko te« kočino je odšel nesrečnik za Ogrimovo hi« šo in je tam izpraznil steklenico lizola do dna. Pijača je pričela učinkovati in bliž« nji stanovalci so našla obupanega družin« skega očeta ležečega na tleh in zvijajočega se v hudih želodčnih krčih. Škofjeloški zdravnik dr. Hubad je nudil delavcu pno pomoč, potem pa je bil od- rejen takojšen nrevoz nesrečnika v ljub: ljansko bolnico, kjer so mu rešili življenje V borbi za vsakdanji kruh Krško. 8. maja. Mnogo je na svetu v nebo vpijoče rev« ščine in mnogo siromakov omaga ali obu pa spričo krute borbe za vsakdanji kruh. Nekaj nenavadnega pa je, da se najdejo nedoletni otroci, ki bedi zro iz oči v oči kot odločni možje. Kot takega se je pokazal komaj 14«letni Tinček iz Celja, ki je naj« starejši od sedmcrice otrok tovarniškega delavca s slabim zaslužkom. To je oni Tin« ček, o katerem je nekoč poročalo »Jutro«, da je bil zaradi prodaje cvetlic v Celju prijet od moža postave, pa se je izkazalo da je Tinček tako prodajo vršil že 4 leta in skozi vso to dolgo dobo preživljal šte« vilno družino. Res bčudovanja vreden dečko je bil in je ostal. Komaj 14 let ima, pa že mora po svetu za zaslužkom. Tako je povsod, kjer bije beda na vrata. Za Tinčka se je našlo me« sto točajčka v Zagrebu. Njegovemu stricu se je namreč posrečilo dobiti nazaj omenje« no službo v kavarni Medulič. kamor se je deček pred nekaj dnevi napotiL Mnogo skrbi je delal dečku denar, kajti njegovo skupno premoženje je znašalo 7 dinarjev, ki naj bi bili za vlak in za hra« no. LTvidel je, da je to vse premalo za ta ko dolgo pot. zato je pogumno stopil pred splavarje v Celju in jih naprosil za cenen prevoz. K sreči je naletel na dobra srca, ki so se usmilila dečka. Dečkova beda in odločnost sta tako prevzeli gospodarja splava g. Antona Robnika iz Radmirja. da je vzel. dečka s seboj na splav, še več! Z vso skrbjo se je zavzel zanj in mu nudil vso oskrbo do Zagreba. S to človekoljub« no gesto je g. Robnik pokazal, da so še do« bri ljudje na svetu. Potrebe konjiške občine Konjice v maju. Občinska uprava je imela nedavno svojo drugo sejo, ki je bila deloma svečanega zna- čaja. G. sreski načelnik Trstenjak je izro- čil županu Radu Jerebu, svetovalcu dr. Ivu Rudolfu in odborniku Ignaciju Kuku odliko- vanja s toplimi čestitkami- Nato je g. sreski načelnik govoril obširno o gospodarskem stanju občine in navedel nekatera sredstva občine za omiljenje krize. Treba je, da se naše kmetijstvo, obrtništvo, posebej še go- stilniška obrt in industrija preorijentira v smeri, da se dvigne konzumna moč kmeta in da se posveti pozornost t"jskemu prome- tu. Dotaknil se je nalog občine, ki bi se naj po možnosti in pri obstoječem sistemu var- čevanja v doglednem času mogle izvesti. Po- staviti bi bilo treba zdravstveni dom s šol- sko polikliniko, katero mora vsaka občina na sedežu sreza itak imeti. Zboljšati je tre- ba občinske ceste in jih spraviti v uporabno stanje za promet. Za Konjice je nujno po- trebna meščanska šola, saj se morajo otroci voziti v Slov. Bistrico ali celo v Maribor in Celje v šolo, pri čemer trpijo fizično in mo- ralno. Napravi naj občina stavbeni načrt, da se bo vedelo, kje obstojajo v občini stavbl- šča in se bo nato pritisnilo na lastnike, da stavbišča prodajo. Tako bo mogoče rešiti stanovanjsko vprašanje v trgu, obenem pa bo tudi industrijski prostor na razpolago. Urediti se morajo ulice, ki jih bo treba tla- kovati. Velikega gospodarskega pomena Je normalizacija konjiške železnice in izvedba proge do Doliča. Za lesno trgovino je nuj- no potrebno, da se poštni telefoni v Konji- cah, Ločah in Zrečah spojijo s telefonom na železniških postajah. Vse te zadeve morajo postati predmet ljudske volje in se bodo da- le s časom izvesti. Župan Jereb se je g. sreskemu načelniku zahvalil za koristna izvajanja. Odbornik dr. Mejak je predlagal, da občina stopi takoj h konkretiziranju nekaterih stvari, s kate- rimi ne bo imela nikakih izdatkov ali vsaj le malenkostne, obenem pa bo pomagala v vladajoči krizi kmetom kakor tržanom. Ta- ko naj se čim prej uvede tržni dan ob sre- dah in sobotah. Odbornik Petek je predla- gal uvedbo mesečnega svinjskega sejma. Vse te zadeve bodo tvorile predmet poseb- nega obravnavanja prihodnjih občinskih sej. Dr. Mejak je z g. Hrastnikom pregledal občinske račune in račune ubožnega zakla- da ter našel vse v najlepšem redu, pri če- mer velja povdariti veliko vestnost in prid- nost občinskega tajnika Jurce, ki pa ie zla- sti v zadnjem času že prezaposlen in mu bo treba dati pomočnika. Glede garancije m reorganizacije sreske hranilnice" v Konjicah je napravil občinski odbor tridelni sklep. Sreska hranilnica naj postane ali podružni- ca banovinske hranilnice ali pa naj prevza- me zanjo jamstvo samo trg ali pa trg skup- no z drugimi občinami v srezu. Pripravlja se nov zakon o hranilnicah ter naj banska uprava po njem izbere iz tridelnega sklepa onega, ki bo zakonu najbolj prikladen. V podrobnostih so bili storjeni razni skle- pi povsem lokalnega značaja in so bili vsi sprejeti soglasno. Logaško pismo Logatec, 5. maja. Po dolgi neprijazni zimi, ko smo že tež« ko pričakovali, da zgineta sneg in mraz, je dihnila pomlad tudi v naše gozdove in na naša polja. Le na zahodu, na vrhovih Hru« šice se še belijo izmed hojevja snežene jase. K nam prihaja pomlad nekoliko pozne« je kakor drugod, to pa zaradi precej viso« ke lege kraja. Logatec je namreč približno 480 m nad morjem. Razen visoke lege je raj odprt proti severu, proti jugu pa zaprt z gorovjem, ki ovira dostop toplih južnih sap. Letos pa se je pomlad še posebno za« kasnila. Seveda preneha pri nas tudi po* letni čas prej kakor drugod in je prva bela slana običajna že v zadnjih dneh sep« tembra. Poletni čas traja torej samo ne« kako pet mesecev. Imamo pa v Logatcu solnce in zrak. Zrak kakor balzam. re= čem. Ko prideš v Logatec, moraš nehote globokeje dihati, da ujameš čim več te zastonjske dragocenosti v pljuča. To je čist višinski zrak, prepojen z ozonom in ultravrjoletenimi žarki. Dobrodelni vpliv skernu zdravju. Logatec je odet te dni v praznično ob« leko. V četrtek je bila birma v Dol« njem Logatcu. Visokemu cerkvenemu do* stojanstveniku, ki je prvič oficijekio po« setil naš kraj, so pripravili svečan, dosto« jen sprejem. Danes pa je bila birma v Gor« njem Logatcu, v soboto bo v Hotederšici, v nedeljo pa v Planini. Prepotrebna električna razsvetljava na logaški postaji je postala vendar enkrat stvar. Dočim obratuje elektrarna že sko« raj osem let in žare električne žarnice sko« raj v vsaki bajti, so si preganjali na posta« ji temo s staromodnimi petrolejkami. Na peron ski strani bodo postavljene štiri moč« ne obločniice. Nadalje bo inštalirana e!e?<» trična napeljava v vse postajne uradne prostore, kakor tudi v uoravna stanovanja železniških uradnikov. Sedanji kandelabri s petrolejkami, ki stoje med tiri in so prava pa*t za potujoče občinstvo, da si razbije glavo ob njih, bodo hvalabogu od« stranjeni. Z inštalacijskimi deli so že pri« čeli in bodo trajala dalje časa. K olepšanju postajne okolice je mnogo doprinesla tudi naprava novega plotu pri vrtovih. Tako se vidi že na pTvi pogled, da vlada na postaji red in čistoča. Zares, železniški upravi vse priznanje! Samo n«« kaj še — tisti spomin tam zraven, zavoljo končne olepšave, ako se da kaj ukreniti, zakaj Logatčani mnogo dajo na čedno li* ce svojega kraja... Prireditev to nedeljo ni bilo. V sokol« skem domu so predvajali film Grof Menite Christo, katerega drugi del sledi prihod« njo soboto in nedeljo. Ljudje, ki trpe na otežkočeni telesni potrebi in ki jih radi tega mučijo krvno prenapolnjenje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni dančne sluzni- ce, fišurah hemoroidalnem zamotku, fi- stulah jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po četrtinko »Franz Josefove« grenčice. Vodilni zdravniki ki- rurgičnih zavodov izjavljajo, da se po- služujejo »Franz Josefove« grenčice po operacijah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekar- nah, drogerijah in špecerijskih trgovi- nah. Pomladno kolo v Metliki Stari Slovani so pomladi vedno slavili praznik Vesne. Rajali so in plesali svoj na« rc-dni ples, kolo. Ostanek tega starosJovan« skega običaja bo verjetno tudi lepi narod« ni običaj v Metliki, kolo, ki se pleše že od ipnmtiveka na velikonočni ponedeljek in belo nedeljo. Tam na »Spitalski dragi« je zasajeno drevje v krogu, ki ga Metličani imenujejo fePungert«. Ta »Pungert« sedaj pomladi oživi, ker ga obiskuje mala deca, da se v pTosti naravi naigra in naskače do mile vo« 3je. Na velikonočni ponedeljek je pa ta prostor skoraj premajhen, ker pohiti tja •vse metliško prebivalstvo od najmlajšega )do najstarejšega. Čim odkorakajo iz mesta naši vztrajni godbeniki, se pričenja tekanje (mladine, da bi kdo ne zamudil radostnega kola. Ko se zbero vsi metliški mladeniči in de« Meta, zaigra mestna godba prvi koncertni komad, med tem jo pa mladeniči mahnejo k okrog stoiečim mladenkam, pardon. go« odičnam. Kar za roko, pa hajd v krog! Da se vidi, da se zna, kdor katero rad ima! Vse sami radostni in veseli parčki: .Med prvimi je Vladko in Božena, Franci in Jožica, pa zopet Daro in Marica, in tako naprej, kdo bi jih vse naštel! Vsako leto je krog večji, da bo ravnega prostora kmalu »manjkalo. Ko napravijo krog, začno igra« ti »robčice«. Pri tej igri teka mladenič za nrfadenko, odnosno mladenka za mladeni« čem in hitita, da ba drug drugega dosegla ter naklestila z zavozlanim robčkom. Te« kanje je sicer malo nerodno, ker je drevje vmes in če se kdo preveč zažene, ko pre« ganja mlado, brhko srnico, se mu lahko pripeti, da se zruši v splošno veselje in smeh številnih gledalcev. Preganjanje traja tako dolgo, dokler se vSt ne zvrstijo. Med tem pa godba koncer« tira naprej. Ko so vsi zvrščeni pri »robči« cah«, povede Marica kolo gor na strmino, kjer začno zavirati in odvirati. Pri tem se tako postavijo, da so same mladenke v notrini kroga, a mladeniči na koncu. Pri odviranju kola morajo krajni mladeniči hi« tro teči po strmini, pa marsikdo odleti in se zakotali po strmini navzdol. Ker se ro« ke pni plesanju spote in potem lahko iz« rmiznojo, se krajni mladeniči drže za zvite in zvezane robca. Pri zaviranju in odvira« nju kola pojo: Igraj kolo, ne postavaj! Nišam došal kola igrat, neg sam došal divojk zbirat. Ni divojka nakinčena, nit veselce pozlačeno. Komu morem ljuba biti? Čm em malem Vogrančičku. Ko bi mela orne oči, veljala bi kralj « gospona i njegove svetle sable. Lepe moje črne oči koga bodo posledvale? Črnga malga Vogrančička! Lepa moja sladka vusta koga bodo kuševala? Čmga malga Vogrančička. Lepe moje bele roke koga bodo objemale? Črnga malga Vogrančička. Lepe moje bele noge za kom bodo pohajale? Za črnim malim Vogrančičkom. * V gradu so visoka vrata, na njih sčdi črna Kata. Na vrtu je troje zelje, troje zelje i korenje. Vsi s poličkom pred sodičkom, z belim hlebom, žoltim sirom. Mlinarica žleb zapira, naj zapira i odpira. Bog ti plati, ^star na konju' Odprite naša vratca čez tri rdeča zlatca. Sive konje vodimo, rdeča zlatca nosimo, okol sebe srebrn pas, v vsakem žepu sto dukat. Ko začno peti zaključek, zadnja dva pri« vzdigneta roke (zadnji levo, predzadnji desno) z raztegnjenim robcem, a celo kolo zdrkne po strmini navzdol skozi tako na* pravljena »vratca«. Tako je kolo končano, a sedaj zopet prično igre s petjem. Naj« prej igrajo »most«. Polovica parčkov se postavi drug za drugim nasproti drugi po» lovici in začne peti: Al je kaj trden ta vaš most? Preroža, roža, prungar je naš! Dru!!a polovica pa odgovarja pojoč: Trši je kot kamen kost! Preroža, roža, prungar je naš! Nato nadaljuje prva ' vprašanje: Iz česa ste ga delali. _ Druga odgovarja: Iz zlata, srebra delali. Tako se vrstijo vprašanja in odgovori a: Komu ste zlato pokrali? b: Gospodu Šturmu pokrali. a: Mi smo njegova gospoda! b: Mi smo njegovi kmetiči! a: Mi čmo gospodu povedat, b: Vi ste srabljiva gospoda, a: (Vi ste ušivi kmetiči). a: Čete nas pustit trikrat skoz, da si žofrana ne zmočimo? b: Zihar, žihar preskočite, da si žofrana ne zmočite. Pri poslednjem odgovoru vzdigne druga polovica roke kvišku, a prva polovica j^-e skoz. Sedaj ostane prva polovica na mestu druge, a druga polovica sedaj vprašuje, prva pa odgovarja. Pri vsakem vprašanju in odgovoru pristavljajo: »Preroža, roža, prungar je naš!« Ko je igra »most« končana prično drugo igro »rese t ca«, ko stoje v vrsti kakor re« šeta drug za drugim, a en par snubi idoč okoli vrste in pojoč kakor da so prišli snubci snubit: »Mi zbiramo deklice, mi zbiramo fantiče vsake žumberske družine.« Vmsta odgovarja: »Ja jo nedam možu, ja ga ne dam ženi vsake žumberske družine.« Snubec: Če jo (ga) ne daš sama, vzamem ti jo (ga) sama. Vrsta: Pojdi, pojdi moja hči, skoraj nazaj pridi! Suha hruška zacvete, onda nazaj pridi! Snubci: Zbogom, zbogom vsem vernim slugom, ki ste nam dali, da pojde z nami! Pri tem snubci vzamejo za roko prvo dekle in mladeniča ter tekajo okrog vrste pojoč: »Ta hinder, hander, žumber, vsake žumberske družine!« To pesem ponavljajo za vsak par pose® bej, dokler niso vsi izprošeni. S to igro je staro kolo zaključeno. Novi časi so nam prinesli še hrvatsko in srbsko narodno kolo, ki tvorita zaključek naše lepe narodne igre. Proti mraku se mladina veselo vrača iz »Pungerta« z godbo na čelu, a mladeniči nosijo do trga »turn«. Narodni običaj po« sebno poveličaje naši mestni godbeniki, ki ne zahtevajo nikakega plačila rajajoče mladine. V. Tončič. Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige!