Kcsnsma piseatfa v gotovim
Marwor$M
Cena 1 Din
Leto V. (XII:), štev. 35
Maribor, petek 13. februarja 1931
»JUTRA«
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zev. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
BB
Dvorezni nož
Vsem nam je še v dobrem spominu, kako so v pokojni Avstriji Nemci rekrutirali učence za razne državne nemške t« pa šulferajnske osnovne šole v naših krajih. Vsem uslužbencem nemških podjetij se je enostavno dekretiralo, da je njihov občevalni jezik nemški in da vsled tega morajo njihova deca kot nemška v nemške šole. To je bil najvažnejši del germanizacijskesta sistema.
Naši Nemci svoje taktike niso opustili. Članki v raznih inozemskih nemških revijah o nemškem značaju bivše Spodnje Štajerske so jasen dokaz, da se nemška mentaliteta v ničemer ni spremeni la. Zakaj popolnoma isto mišljenje glede našega mariborskega okrožja, kakor prof. Maull — ali kakorkoli se že imenuje »temeljiti« nemški znanstvenik! , da je namreč naša pokrajina samo po Slovenjena nemška dežela, imajo še danes tudi naši takozvani Nemci. Najjasneje so to dokazali povodom izleta nem ških »novinarjev« pred dvemi ali tremi leti, ko so tem ljudem na ptujskem polju skušali dokazati gornjo tezo na dejstvu, da je neki kmet, ki se je pri vojakih slučajno naučil v bivši avstrijski vojski nekaj nemških besed, tolkel z njl-mi nemški, dočim njegov otrok ni znal besedice nemški. Vidite, tako so naši mariborski nemški učenjaki dokazovali gostom iz Nemčije, to je poslovenjena nemška rodbina. Mentaliteta naših Nemcev je ostala — avstrijska.
In ti naši Nemci skušajo sedaj doseči Čim več nemških šol. Nikdar nismo bili nasprotniki tega, da se da nemškim, res pristno nemškim otrokom povsod, kjer je zakonito število podano, možnost pouka v snovnih šolah v njihovem maternem jeziku. Toda le predobro so nam zopet v spominu slučaji iz Celja, Maribora itd. izza zadnjih let, ko so Nemci potom svojih emisarjev skušali rekrutirati zadostno število »nemških« otrok za nemške osnovne šole, pa je med temi rekrutiranimi otroci bila polovica otrok slovenskih staršev, ki so pod moralnim pritiskom nemških delodajalcev pljunili na svoje slovenske matere in vpisali svojo deco v nemške šole.
Inozemski nemški listi so tekom zadnjih tednov ponovno objavili vesti o no-.vi naredbl našega ministrstva prosvete glede nemških manjšinskih šol. Posebej so pri tem povdarjali, da bo v tej na-redb! tudi določeno, da bo glede sprejema v nemške šole merodajna le odločitev staršev in da sprejem ne bo več vezan na oblastno ugotovitev, ali je otrok res od nemških staršev ali ne. Ne vemo, kako daleč je s to ministrovo na-redbo in ali gornje trditve nemškega časopisja odgovarjajo resnici. Ako bi pa odgovarjale, bi to dokazovalo popolno nepoznavanje prilik v naših krajih, in bi taka naredba odprla Nemcem široko pot za nadaljevanje svoje predvojne germa-nizaoljske politike. Saj vemo prav dobro? k delavcu tovarnarja X. ne bo šel tovarnar sam. da mu zabičl naj otroka
Iz deiele političnih umorov
MAKEDONSKI REVOLUCIJONARNI ODBOR SE HOČE ŠILOMA IZNEBITI VSEH SVOJIH POLITIČ NIH NASPROTNIKOV.
SOFIJA, 13. februarja. Nasprotstva med pristaši makedonskega revolucijo-narnega odbora in ostalimi strankami postajajo od dne do dne hujša. Politični umori in uboji so na dnevnem redu in položaj v državi postaja vedno bolj zamotan.
Včeraj sta bila izvršena zopet dva umora s političnim ozadjem. Policijski uradnik Mejdanov je ustrelil v Sofiji j 301etnega poročenega železniškega urad- j nika Angela Cvetkova, o drugem umoru pa dosedaj še manjkajo natančnejši podatki. Policijski organi so izvršili zadnje čase že celo vrsto umorov, kar je pač najboljši dokaz, kako slabe temelje ima pravni red in kako slaba je javna varnost. V Trnovu so našli državnega
tožilca Georgijeva mrtvega. Bil je pristaš makedonskega komiteja in se zato domneva, da je bil umorjen iz maščevanja. Uradno poročilo sicer pravi, da je izvršil samomor, čeprav ni bilo za to niti najmanjšega povoda.
V zvezi s tem poroča časopisje, da se odpira bolgarski prestolici zelo slaba bodočnost. Javno se že govori o tem, da pripravljajo makedonski revolucijonarji neke vrste šentjernejsko noč, da na najenostavnejši način enkrat za vselej obračunajo s svojimi političnimi nasprotniki. Gospodarsko življenje v mestu je zastalo in čim 'Se zmrači, gleda vsakdo, da pride čimprej domov, ker ni nikdo več varen svojega življenja.
Češkoslovaška in slovanski ’ug
ZANIMIV ČLANEK UGLEDNEGA PRAŠKEGA LISTA.
PRAGA, 13. februarja. Tukajšnja »Narodna Politika« objavlja pod naslovom »Gospodarski odnošaji s slovanskim jugom« zanimiv članek, v katerem pravi med drugim:
Ako bo gospodarsko sporazumevanje češkoslovaške z ■ Jugoslavijo končalo ugodnejše nego je spočetka kazalo, bo treba začeti z Jugoslavijo nove gospodarske odnošaje. Češkoslovaške oblasti imajo v svojem delu jasno linijo. Tudi s strani Jugoslavije pričakujemo več vzajemnosti napram našim ljudem. Jugoslavija je na najboljšem potu, da osvoji gospodarski Solun ali popolnoma ali vsaj znaten del v njem. S tem se bo otvorila po Donavi tudi češkoslovaškemu blagu cenena in dovolj hitra pot v Malo Azijo in Egipt. Grška, ki ne potrebuje Soluna, ker ima dovolj luk, se brez motivacije upira gospodarski in trgovski ekspanziji Jugoslavije in s tem ško-
duje tudi Češkoslovaški v njenem izvozu na vzhod. Tudi z Bolgarsko moramo okrepiti zveze, V tem pogledu je Češkoslovaška mnogo zanemarila. Italija obav-Ija v Bolgariji velike investicije. Mi pa srno celo zapustili svojo Masarykov dom v Sofiji, dasi imamo v Bolgariji močno kolonijo. Sedanji bolgarski poljedelski minister Vasiljev je študiral v Pragi in je dober prijatelj češkega naroda. Rad bi navezal s Češkoslovaško tesnejše kulturne in gospodarsko-trgovske stike. Rabi mnogo strojev iz Češkoslovaške za intenziviranje bolgarskega poljedelstva. V zameno bi Češkoslovaška lahko kupovala del svojih potreb na tobaku v Bolgariji.
Čehi in Slovaki — končuje list — bi morali delati na> slogi Jugoslovanov in Bolgarov. Tako bi oslgurali jačje trgovsko prodajno tržišče za Češkoslovaško na slovanskem jugu.
Uelifce izpremembe u češko-slouaški diplomaciji
PRAGA, 13. februarja. Kakor poroča časopisje, bodo prihodnje dni izvršene velike izpremembe v češkoslovaški diplomaciji. Velika večina poslanikov bo premeščenih, med njimi poslaniki v Rimu, Berlinu, Madridu, Tokiju in Ankari. Tudi londonski poslaniški svetnik, Jan Masaryk, sin predsednika češkoslovaške republike, bo premeščen.
Pred razpustom narodnno-socijalistične stranke
BERLIN, 13. februarja. V vseh večjih mestih se opaža ostro postopanje z narodnimi socijalisti. Od včeraj popoldne se vrše nepretrgoma hišne preiskave v strankinih prostorih in je policija zaplenila vse listine, ki so deloma zelo obte-
žilne. Razširjajo se vesti, da se vlada resno bavi z načrtom razpusta narodno-socijalistične stranke, ki razvija veleizdajalsko gibanje. Akciji vlade so se pridružili tudi katoliški škofje, ki so izdali pastirsko pismo, v katerem katoličanom najstrožje prepovedujejo udejstvovanje v narodno-socijalističnem gibanju. Hitlerjevim pristašem je prepovedan dostop v katoliške cerkve v skupinah ali celo v uniformah.
Roparski umor
VELIKI BEČKEREK, 13. februarja. Preteklo noč so neznani zločinci vlomili v hišo hotelirja Pavla Majdeka, umorili njegovo ženo, njega smrtno nevarno ranili, ukradli več stotisoč dinarjev v gotovini in razne dragocenosti in nato izginili brez sledu. Hotelirjevo soprogo so našli davi mrtvo, Majdeka pa s prerezanim vratom in je njegovo stanje brezupno,
zapise v nemško šolo. Ne, ampak prišel bo emisar nemške organizacije, in s sladkimi besedami bo opozarjal ubogega delavca, da je njegov gospodar Nemec in da bi bilo prav, če otroka vpiše v nemško šolo itd.
Svarimo, resno svarimo merodajne kroge pred takšnim načinom rešenja tega vprašanja, ki bi v naših pokrajinah bil strupen dvorezni nož, kateri bi rezal v naše živo narodno meso In zastrupljal našo živp narodno kri.
Poprauek rodbinskih imen
Ljubljana, 12. februarja.
Še danes najdemo vsepovsod, da se uporabljajo pristna slovenska imena, pisana v spakedranih oblikah, ki so bila ali posameznikom vsiljene za časa tujega gospodstva, ali so jih dotične osebe podedovale od prednikov.
Novi zakon o osebnih imenih od 19. februarja 1929 za bodoče praviloma ne dopušča več vpisovanja rodbinskih imen v pogrešnem pravopisu in ne more se n. pr. več vpisati ime »Potočnik« s »Po-totschnigg«, ker je slovenski izvor tega imena brezdvomen.
V tem oziru določa namreč čl. 25 zakona izrecno, da mora vpisati vodja matičnih knjig rodbinsko ime skladno s pravili srbskega, hrvatskega ali slovenskega pravopisa, če bi se ob vpisu rojstva v matično knjigo glede na predpise čl. 23 istega zakona moralo ime vpisati po starem pravopisu ali pa ime srbskega, hrvatskega ali slovenskega izvora zoper pravila pravopisa teh jezikov.
Zakon o imenih dopušča v čl. 27 tudi, da se rodbinska imena tujega porekla pišejo po pravilih fonetike kakor n. pr. »Pfeifer«: »Faifar« itd.
Da bi imeli prizadeti priliko, na kolikor mogoče enostavni način spraviti pisavo rodbinskih imen v sklad s predpisi zakona o imenih, je zakonodajalec v čl. 41 dopustil prehodno dobo 2 let, da se popravki imen izvrše že z odobritvijo občeupravnih oblastev prve stopnje (sreskih načelnikov, starešin sreskih izpostav, mestnih načelnikov), med tem ko praviloma odobruie izpremembe imena le ban.
Prizadeti se s tem opozarjajo, da rešujejo prošnje za popravke rodbinskih imen prvostopne upravne oblasti v lastnem delokrogu le še do vštetega 26. t. m. ter je v njih lastnem interesu, da se tozadevne vloge še pravočasno vlože.
Prošnje morajo vložiti rodbinski očetje za sebe, ženo in mladoletne otroke: če ni očeta, pripada ta pravica materi oziroma varuhu, polnoletni otroci pa morajo zaprositi samostojno za popravek rodbinskega imena in sicer v vsakem slučaju pri pristojnem zgoraj omenjenem občeupravnem oblastvu, v če-gar področju se nahaja krstna knjiga, v kateri je prizadeta oseba vpisana.
Prošnje se morajo kolekovati z Din S ter jim je priložiti 30 Din kolek za rešitev, rojstne liste vseh članov rodbine oziroma dotične prizadete osebe ter domovnica prosilca iz novejšega časa.
Končo se pristavlja, da se morejo zgoraj navedeni popravki zahtevati tudi še po 26. februarju 1931 in sicer z istotaki-mi vlogami, kakor zgoraj navedeno in istotako potom občeupravnih oblasti prve stopnje, ki jih imajo predložiti v rešitev banski upravi.
Aretiran
je bil sinoči mesarski pomočnik Fajdiga, ki je predvčeraj z Osetovega tovornega avta sunil zaboj sladkorja. Ker je dejanje priznal, so ga izpustili, zagovarjati pa se bo moral pred sodiščem.
Vlomna tatvina, je bila sinoči krog 18. izvršena v mesnici mesarja in hiš. pos. Franca Krauta v Rajčevi ulici. Tat je prLel v mesnico s ponarejenim ključem, vlomil v mizni predal In odnesel krog 50 šilingov ter 15 do 20 bankovcev po 10 Din, Za storilcem še ni sledu.
Koncerti mladinskega zbora Glasbene Matice v Beogradu
Beograd, 11. februarja.
Takoj v jutranjih urah je mariborska mladina, ki se mudi na ekskurziji v Beogradu, včeraj pohitela na beograjske ulice, da si ogleda znamenitosti naše pre-stolice. Zopet so krožile modre čepice po beograjskih ulicah. Videl si jih povsod in vedno v spremstvu požrtvovalnih beograjskih tovarišev. Naša mladina ne more prehvaliti gostoljubnosti beograjskih družin, pri katerih uživa gostoljubnost velik del naših dijakov in dijakinj. Tako pravi n. pr. učiteljiščnik Viher, da živi kot mali Bog. Pri družini, kjer uživa gostoljubnost, ima kar par sob na razpolago. Kosilo traja cele dve do tri ure. Nato izleti z avtom. Priča sem bil, ko ga je po večernem koncertu čakal pred gledališčem luksuzni avto. Tako se godi večinoma vsem.
V »Manježu« na Vračaru je včeraj ob treh popoldne bila napovedana akademija za vse šole. Že pred tretjo uro so se zbirale skupine dijakov pred »Manje-žem« in polnile polagoma dvorano. To je morda ena najlepših dvoran v Jugoslaviji in naravnost prekrasna za koncerte, ker razpolaga z izredno akustiko. Nekaj po tretji uri je zbor in orkester začel z izva:anjem »Mrtvaškega ženina«. Po krasno izvedeni kantati je zbrana šolska mladina burno aplavdira-la izvajalcem in dirigentu. Sledile so na- j še narodne pesmi, katere je izvajal ožji zbor tudi prejšnji večer v beograjskem radiiu. Navdušenje mladega Beograda se kar ni moglo po'eči. Bila je to nekaka generalna vaia za sinočnu večerni koncert v narodnem gledališču.
Že na akademiu smo slišali, da se večernega koncerta ude'eži Ni. Vel. kralj osebno, kajti na dvor je bil telefonično pozvan g. ravnatelj dr. Tominšek, kjer mu je bilo to sporočeno. Kdo si more zamisliti večje vesele, kakor ga je uživala naša mladina, ko je slišala, da bo sam kralj prisoten ob izvedbi »Mrtvaškega ženina«, v katero delo je v1ožila mladina tolikšen trud. Boljšega plačila
si ni mogla niti zamisliti. Celotnega ansambla se je seveda polastila tudi mala nervoznost.
Točno ob osmi uri zvečer je stal na odru Narodnega gledališča celoten zbor, orkester z dirigentom in solisti ter ča-kal na trenutek, da se pojavi Nj. Veli čanstvo. V ložah so se začeli zbirali vi soki dostojanstveniki, med njimi gg. ministri z vojnim ministrom g. armijskim generalom Hadžičem na čelu.
Ob četrt na devet se pojavi v svoji loži nestrpno pričakovani visoki gost v osebi Nj. Veličanstva kralja Aleksandra, Cel oder in gledališče je v tem momen tu vsplamtelo v silno navdušeno vzkli kanje, ki se dolgo ni hotelo poleči. Kralj je z mirnim nasmeškom odzdravljal. V sosedni loži se je pojavil obenem tudi ministrski predsednik, armijski genera Peter Živkovič z ministrom dvora gen Dimitrijevičem. — Zadoneli so prv: akordi velike Dvorakove kantate, ki je potekala brezhibno do prvega odmora V odmoru je kralj poklical k sebi v av-dijenco ravnatelja g. dr. Tominška, dirigenta g. Hladeka, aranžerja ekskurzije g. Kunsta in soliste gg. K. Kolba, Gosti-ča in gdč. Mezetovo. Dalje so se avdi-jence v kraljevi loži udeležili tudi sledeči dijaki in dijakinje: R. Sikušek, S, Haas, J. Kotnik, J. Kenc, Anica Pečnik in Vera Robič, s katerimi se je Nj. Veličanstvo kralj dolgo časa razgovarjal Sledil je drugi del kantate. Tudi drug: del je bil izveden brezhibno. Kralj je do kraja pazljivo sledil vsakemu gibu diri genta. Ob sklenu se je dvignil kralj in zopet ie zavreščalo na odru in po celem gledališču in klicem zopet ni hote'0 biti konca. Kralj, vidno zelo zadovoben, je dolgo odzdravljal z roko ter končno zapustil ložo. GledaMšče se pa le ni hotelo izprazniti in ožji zbor je moral zooet pod vodstvom g. prof. Schvveigerja dodati naše narodne pesmi. — Tako je mi nil v obče zadovoljstvo najlepši dan ekskurzije.
mariborsko gledališče
Petek, 13. februarja. Zaprto.
Sobota, 14. februarja ob 20. uri »Gospa ministrovka«. Znižane cene. Zadnjič v sezoni.
Nedelja, 15. februarja ob 15. uri »Ciganska ljubezen«. Kuponi. — Ob 20. uri »Odgodena noč«. Kuponi.
Ptujsko gledališče.
Pondeljek, 16. februarja ob 20. uri »Odgodena noč«. Gostovanje mariborskega gledališča.
Ciganska ljubezen
Letos smo s »Cigansko ljubeznijo« imeli na našem odru že tretjo Leharjevo opereto.
Pevske vloge so bile pri naši vprizo-ritvi v rokah gdč. Udovičeve (Zorika), gdč. Barbičeve (Jolan), ge Tovornikove (Ilona), g. Trbuhoviča (Jozsi-cigan), g. Ivelje (Jonel), g; Harastoviča (Kajetan Dimitreanu), g. P. Koviča (Mihaly, krčmar) in g. Groma (Peter Dragotin). Razen ge Tovornikove, ki je morala v zadnjem trenutku prevzeti vlogo obolele gdč. Fratnikove in s katero nam je v preveliki meri stopal pred oči diletantizem v pevskem in igralskem pogledu, so vsi omenjeni rešili svoje vloge dobro, posebno pa še g. Trbuhovič. Mislim, da je v tej sezoni bila to njegova najboljša operetna kreacija. Ostale glavnejše Igralske vloge so delu primerno absol-virall ga Dragutinovičeva (Julcsa), g. Furijan (Mošu) in ostali. Dobro so bili naštudirani zbori in tudi plesi. Originalne ciganske violinske improvizacije je Izvajal koncertni mojster g. Klima v tehničnem pogledu dokaj dobro — morda bi pa za to stvar rabil boljši inštrument. Orkester in pevske vloge je naštudiral in vodil dirigent g. Lojze Herzog kakor vedno zelo vestno in dobro. Predstavo je režiral g. Trbuhovič tako, da je bila skozi in skozi na dostojni višini. Posebno pa moram podčrtati dober o-kus in-scenatorja.	p#
Lutkovno gledališče Sokola-matlce
ponovi v nedeljo 15. t. m. ob 3. pop pravljično igro »Obuti maček«.
I. samaritanski tečaj Rdečega križa v Studencih.
Krajevni odbor Rdečega križa v Studencih je v nedeljo 8. februarja zaključil svoj I. samaritanski tečaj, ki ga je skozi 2 meseca z ljubeznijo in požrtvovalnostjo vodil g. dr. Andrej Korenčan. 65 udeležencev se je skoraj polnoštevilno udeleževalo vseh predavanj (40 ur) in le nekaj jih je vsled zaposlenosti in obolelosti izstopilo pred zaključkom. H končnemu izpitu se je javilo 44 tečajnikov, ki so vsi izpit prestal z uspehom ter sedaj tvorijo prvo samaritansko četo Rdeče ga križa v Studencih. Diplome glavnega odbora v Beogradu bodo v kratkem izročene sledečim samaritancem: Alt Ade-la, Alt Alekasnder, Avgustinovič Franc, Bendč Anica, Bendč Marica, Dšura Ivan, Glavič Alojz, Glavič Marija, Hren Vera, Kaloh Alojz, Klauš Pepca, Koban Josip, Komisar Alojz, Komisar Amalija, Kotnik Ivan, Kovačič Drago, Krištofič Anton, Kirbiš Karol, Lubajnšek Herman, Majhenič Ludvik, Mihelič Alojz, Mihek Marija, Orešnik Mirko, Pezdiček Emilija, Rantaša Vida, Rakuša Janko, Savernik Miha, Setz Greta, Setz Peter, Sitter Jakob, Stauber Josip, Šancer Ivan, Tajzel Kristina, Tajzel Ludvik, Ullrich Anton, Vrane Ernest, Vrane Marica, Weingerl Viktor, Vošnik Franc, Vračko Ferdo, Kalič Maks, Kapun Ivan, Skledar Justina, Arzenšek Slavko. Poslovodja tečaja: Franjo Bendč. Večina udeležencev Je iz delavskih slojev, mnogo jih je celo iz Radvanja, kar je posebne hvale vredno! Vsem, ki so tečaj omogočili, predvsem pa šefu g. zdravniku gre posebna zasluzen za popularizacijo humanitarnih ciljev v delavskem centru mariborske okolice! Kakor izvemo, se bo v jeseni otvoril tudi višji tečaj s posebnim povdarkom higiiene. Želimo, da Rdeči križ s svoiim sistematičnim delom uspeva tudi v bodoče I
Mariborski	in
Obvestila delodajalcem o ozdravljenju članov!
Na željo delodajalcev je Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani prostovoljno obveščal večje obrate (delodajalce), kdaj so ozdraveli njihovi posamezni nameščenci. Ker pa urad sedaj ni več oproščen poštnine v lokalnem prometu v vseh krajih, kjer poslujejo njegove ekspoziture, mora prostovoljno prevzeta obveščanja opustiti, ker poštni izdatki za ta obvestila niso utemeljeni v zakonu o zavarovanju delavcev. Zato opozarja okrožni urad vse prizadete delodajalce, da si naj izvolijo sami na primeren način urediti svojo evidenco o bolovanju svojih uslužbencev in da morebiti z večjo disciplino pri svojih delavcih dosežejo, da bodo pravočasno zaznali za njihovo ozdravljenje.
Smrtna kosa.
Snoči je preminula po dolgi, zavratni bolezni, gospica Ljudmila Kosti, učiteljica v Senovem pri Rajhenburgu, hčerka višjega davčnega upravitelja v pokoju, g. Ivana Kostla. Pogreb bo v nedeljo, 15. t. m. ob 16. uri izpred mestne mrtvašnice na Pobrežju. — Včeraj je preminul trgovski potnik g. Franc Klem-sche. Podlegel je poškodbam, ki jih je dobil pred dnevi, ko je hotel rešiti svojega psa. Pogreb bo v nedeljo, ob 15.30 izpred mrtvašnice na Pobrežju. Blag jima spomin, žalujočim naše sožalje! Vložitev prijav za rentnino.
Vsi, ki imajo rentnini zavezane do^ hodke (zakupnine za zemljišče ali opremo, podnajemnine za prazne in opremljene sobe in lokale, obresti od posojil, poslovnih in drugih terjatev itd.) se opozarja, da poteče rok za vlaganje davčnih prijav dne 20. februarja 1931. Kdor ne vloži prijave pravočasno, plača 3% osnovnega davka kot kazen.
Uradne ure pri občinskem uradu v Pobrežju,
Cesta na Brezje št. ?6 so v pondeljek in četrtek od 9. do 1." ire in od 15. do 18. ure. V soboto od 14. do 18. ure.
Zabavni večer Rdečega križa v Studencih,
prirejen ob priliki zaključnih izpitov I. samaritanskega tečaja v nedeljo 8. februarja je moralno in gmotno dobro uspel. Sijajen obisk od blizu in daleč dokazuje, da si je Rdeči križ pridobil mnogo prijateljev med vsemi plastmi prebivalstva. Obširna dvorana pri g. Ilgu je bila skoraj pretesna in plesaželjni na žalost niso niti mogli priti na svoj račun. Tem bolj so se zabavali ostali, ki so jih resni in šaljivi kabaretni nastopi vrlih članov in članic studenškega Sokola spravili v dobro razpoloženje. Vsekakor hvalevredna društvena vzajemnost! V posebno zadovoljstvo je debutiral znani mariborski »White-Star« jazzband Glasbene Matice, ki je s svojimi glasbenimi in pevskimi »šlagerji« zadivil občinstvo. Tudi gledališki pevski zbor je mnogo pripomogel, da je program s svojo pestrostjo ustregel vsakomur. — bnd za ferijalno kolonijo siromašne dece se je s čistim dobičkom pomnožil za lepo vsoto. Bodi vsem, ki so kakor-coli pripomogli k uspehu, izrečena iskrena zahvala!
Samomor ISletnega vajenca.
Danes zjutraj krog pol 8. so našli v podstrešju nad delavnico kolarske tvrd-ce Pergler obešenega in že mrtvega 151etnega tolarskega vajenca Jakoba Cvasa, doma iz Brega pri Konjicah. Pri 3erglerju je bil od 15. jan. t. 1. Osuni-jen je bil baje neke tatvine.
Grozna najdba.
V graščini barona Twickla v Krčevini so našli v hlapčevski sobi razpadajočega obešenca, ki je visel že dobrih 14 dni.
Tuplo so agnoscirali kot 51Ietnega hlapca Janeza Marka, ki se je pred približno 14 dnevi zaklenil v svojo sobo ter se obesil. Mrtveca so takoj odpremili na pokopališče In včeraj pokopali.
Nezgoda na Pohorju.
V Ribnici na Pohorju je na oledenelem klancu spodrsnilo 24!etni Romani Čreš-njarjevj tako nesrečno, da si je zlomila evo nogo. Davi so jo z reševalnim avtom odpremili v splošno bolnico.
Domači ples v gostilni Račič (Drelssger), .Košaki, bo v nedeljo 15. t m
1C X AT O
---------
Od danes dalje:
dva sveta
Marija Paudler. 100% nemški govoreči zvočni velefilm.
—■1 - Union:
Od 13. dalje ZBOGOM LJUBAV Jan Kiepura. Brigita Helm.
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17. 19.. 21. uri; ob nedeilah in praznikih ob 15.. 17.. 19 In 21. ort Predorodaia dnevno: od 10. do 12 ure na blaealnl. XXVl’
APOLO KINO
V soboto 14. in nedeljo 15. februarja V ORLOVIH KREMPLJIH Dva dela v eni predstavi.
Občni zbor Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Mariboru.
Prostovoljno gasilno in reševalno drn-štvo v Mariboru ima svoj redni občni
zbur v soboto, dne 21. februarja, ob 20. uri v posvetovalnici depoja (Koroška cesta 12, II. nadstr.) Ako ob določeni uri ne bo navzočih dovolj izvršujočih članov, bo pol ure kasneje drugi občni zbor z enakim sporedom, ne oziraje se na števiic članov. Predlogi se morajo vložiti poveljstvu pismeno najkasneje 24 ur pred začetkom zborovanja, ker bi se jih v nasprotnem slučaju ne moglo obrav-nati K zborovanju se vljudno vabijo vsi častni, izvršujoči in podporni člani, reditelji, kakor tudi vsi dobrohotni!-:i ter prijatelji društva.
Darilo.
Gasilno društvo delavnice drž. železnic v Mariboru je darovalo mariborskemu reševalnemu oddelku znesek Din 100. Prisrčna hvala! Komanda.
Pevski zbor »Drave« priredi v soboto predpustno veselico v Studencih pri Ilgu.
Savezna Streljačka družina v Hotinji vasi
priredi v nedeljo, dne 15. februarja ob 15. uri v gostilni Lobnik, poleg postaje Orehova vas-Slivnica, veliko maškera-do.
»Zaria« na Pobrežju
priredi pustno zabavo v nedeljo ob 5. pri g. Rojku.
Važno za lovce!
V nedeljo, 15. t. m. ob 10. dop. se bo vršila v lovski sobi hotela »Orel« letošnja glavna skupščina podružnice Maribor Slovenskega lovskega društva.
Rdeči križ v Studencih pri Mariboru
vljudno vabi vse člane in prijatelje na občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 15. t. m. ob 9.30 dop. v občinski pisarni v Studencih.
Mednarodna odškodninska razprava v Mariboru.
Ravnateljstvo »Metropolitan opere« v Newyorku toži znani mariborski »Jazzband« White Star na odškodnino 100.000 dolarjev. Navedeni so se namreč obvezali igrati na operni reduti v Newyorku dne 17. t. m. Med tem pa so prejeli vabilo ISSK Maribora za veliko športno reduto »V carstvu mask«, ki se vrši na isti datum v »Unionu«. Kot navdušeni sportaši so seveda takoj odpovedali pogodbo »Metropolitan operi«, ki pa je ni hotela sprejeti. Ker je za spor pristojno mariborsko sodišče, prispe zastopnik newyorške opere g. Smith osebno v Maribor, kjer se bo na reduti ISSK Maribora skušala stvar mirnim potom urediti. Da pa dokaže Amerikancu svoje znanje, bo »White Star« ta večer skušal prekositi samega sebe, ignl bo vso noč nepretrgoma najnovejše in nalepše svetovne »Singerje«, na kar posebno opozarjamo mariborsko plesaželjno občinstva
V tem se duievno razlikuje moški od ženske!
ZANIMIVA DOGNANJA PSIHOLOGOV. — MOŠKI IN ŽENSKA SE SPOPOL
NJUJETA.
O tem predmetu je imel zagrebški vseučiliščni prof. dr. R. Bujas v »Ljudski univerzi« nedavno zanimivo predavanje. Podal je najprej kratek pregled mišljenja, ki so jih imeli o tem vprašanju tekom zgodovine laiki in filozofi. Po starem zakonu je Bog ustvaril Evo iz Adamovega rebra, torej je žena nekak soprodukt moškega. Neka stara zapoved pravi: »Ne poželi osla svojega bližnjega, kakor tudi ne žene svojega bližnjega«. Žena je bila vedno smatrana za inferiorno, bila je lastnina moškega ali obitelji, kateri je pripadala, kakor je to še danes pri neciviliziranih narodih. Po Platomu ima človek tri duše: ena je groba, nagonska s sedežem v trebuhu; druga je čustvena s sedežem v srcu, tretja pa razumska s sedežem v mozgu. Dočim ima moški vse tri duše, priznava Platon ženi samo prvi dve, dočim ji tretjo razumsko odreka. Tako je bilo nekdaj. A danes? Še vedno je slišati: Dolgi lasje, kratka pamet. Lasje so bili odrezani, pamet pa je ostala ista — po laikovem mišljenju. Mnogi novejši misleci in književniki so mnenja, da je žena bolj nerazvito in bolj nesposobno bitje z ozi-na duševno življenje. O Schopen-"auerjn je znano, da je imel zelo slabo ^'šjjenje o ženi. Nietzsche ne priznava zem v nobenem pogledu enakopravnosti z moškim. Otto Weininger govori o ženi kot o nerazvitem nediferenciranem bit-i“>. ki nikakor ne more doseči moškega niti v intelektualnih niti v moralnih.lastnostih. Avgust Strindberg ne priznava šeni nikake pozitivne psihične kvalitete, ki odlikujejo moške. V svoji literaturi jih mrzi, piše zelo slabo o njih, dočim je bil v praksi popolnoma drugačen. Tako bi bilo mogoče navesti mnogo imen znanih filozofov in književnikov, ki so imeli popolnoma negativna mišljenia o ženi. Moderni učenjaki, psihologi, so si zadali nalogo, rešiti to vprašanje na znanstveni Podlagi, objektivno brez subjektnih simpatij ali antipatij. Obstojata dve metodi, katerih se poslužujejo psihologi pri raziskovanju duševnih kvalitet moškega in žene. Ena metoda se vrši s pomočjo eksperimenta laboratorija, druga pa na temelju ankete. Po tej drugi metodi se a'° ^gotovemu številu oseb določena vprašanja, pisana na listih in nanja je re°a odgovoriti. Po teh odgovorih se ustvari zaključek o duševnih sposobnostih dotičnika. Vsi ti psihologi so prišli uo prilično istih rezultatov. Naravno prihaja tukaj vpoštev samo povprečna vred nost, ker obstojajo vedno individualne razlike, ki se več ali manj oddaljujejo od teh rezultatov.
Na temelju teh izpraševanj je dognano, da je zena občutljivejša za dotik in vbod-
ljaj, dočim je moški občutljivejši za težo. Moški občuti namreč manjše diference pri utežih nego žena. Žena bolje razlikuje nijanse živih barv, moški pa boljše opaža prehode med črno in belo barvo Moški reagira hitreje na dražljaje svetlobe, dočim je žena občutljivejša za zvočne dražljaje, za tone. Tehnika spomina je pri njej bolj razvita. Fantazija žene je bolj obnovitvena, dočim je fanta zija moškega vstvarjevalna; zato tudi n veliko originalnih, je pa mnogo reproduktivnih umetnic (virtuozinje na klavir ju, violini, plesalke itd.). Moški misli po. movno, dočim se nanaša mišljenje žene bolj na stvarne, vidne in obtipljive predmete. Moški je aktiven in podvzeten, žena je pasivna. Pri njej prevladujejo čustveni, emotivni momenti, obratno pr moškem razumski, logični. Moški se običajno sramuje svojih čustev in jih skuša prikriti ter obvladati. Pri ženi prevladu jejo čustva, ker so močnejša ter preidejo često v afekt. Ljubezen n. pr. prikazuje moški kot epizodo, kot nekaj, kar ga n popolnoma prevzelo, dočim se žena svojo ljubeznijo postavlja in ji ni do tega, da bi jo prikrila. Žena je subjektivno iskrenejša od moškega, ki je zopet ob jektivno iskrenejši od žene. Moški je vobče psihološki težji, določnejši, in stal nejši, v poslu vztrajnejši, dočim je žena prožnejša in gibčnejša. Žena nima toliko smisla za znanstveno dejstvovanje, ki ima često intelektualni, spoznajni značaj. Več smisla ima za realno in koristno delo, ki je bližje njenemu neposrednemu interesu. Moški ima več razumevanja za celoto, za preglednost, žena za posa meznosti.
Predavatelj je iznesel več takih konstatacij, neke pa je podkrepil s svojimi lastnimi poklicnimi opazovanji. V psihi moškega in žene ni ničesar, kar bi imel izključno moški in česar žena ne bi imela ter obratno. Kvalitete, ki jih ima moš-Ki, ima tudi žena, samo, da so nekatere posebnost! na eni strani močneje izražene kot na drugi. Psihologija ima važno nalogo, da na temelju duševnega ustroja znanstveno razišče, katera dela bi bila prikladnejša za ženo, katera za moškega. Koncem predavanja je iznesel dr. Bujas zanimivo karakteristiko, ki jo je opaziti i pri moškem i pri ženi, ko medsebojno presojata drug drugega. Moški sodijo^ o ženi po svojem merilu ter izidejo ženske po njihovem presojanju kot razumski manj razvita bitja. Če presoia-.lo zenske moške, so ti brez srca, trdi in grobi. Predavatelj meni, da ni niti ena niti druge presoja točna. V presojevanju se ne sme smatrati moških lastnosti za boljše od zenskih oz. obratno. Žena in moški se medsebojno izpopolnjujeta.
Noue ekspedicije u Grenlandijo
Zelo mnogo je interesa za GrSnland na Danskem in Norveškem. Danes posku šajo raziskovati doslej še neznana se verna področja in prepričati svet, da so oni suvereni gospodarji tega največjega otoka sveta, pa Norvežani odločno protestirajo proti danski trditvi, da bi tudi vzhodna Gronlandija pripadala Danski. Pravijo, da je vzhodna Gronlandija še nepoznana dežela in da Danci nimajo prav nobene pravice, da bi si jo lastili in braniii drugim narodom dostop v te kraje. Danske oblasti namreč izvršujejo zelo strogo kontrolo in ne pusti tje nikogar, kdor nima dovoljenja od vlade v Kjobenhavenu. Pravijo, da to morajo ra di domačinov, ki jih hočejo očuvati škod Ijivih uplivov tujcev. V drugi vrsti pa pravijo Danci, da oni toliko investirajo za podvig kulture med domačini v Gronlandu, da imajo pravice, to vsaj deloma kriti iz borih dohodkov iz te zem Ije. Dejstvo je, da so danski znanstveniki mnogo storili za etnografsko poznavanje skrajnega severa. Ravno sedaj pripravljajo novo veliko ekspedicijo za raziskovanje doslej še nepoznanih delov vzhodne Gronlandije. Bo to največja znanstvena ekspedicija izza ekspedicij Holm-sa in Gardesa v letih 1883 in 1885. Stroške bo kril deloma Carnegijev fond, ostalo pa danska država. Vodja ekspedicije bo Danec dr. Lange Koch, eden najboljših poznavalcev Gronlanda, ki je že vršil raziskovanje na severu. Od vzhodnih delov Gronlanda je doslej nekoliko poznan samo najvzhodnejši del. Ves ostali del za planinami, ki dele obalo od notranjosti otoka, pa je še popolnoma neznan. Domnevajo, da tam sploh ni živih bitij. Baje so pred nekaj stoletji tam stanovala eskimska plemena, pa so izginila iz še nepojasnjenih razlogov, Dr. Koch hoče s svojo ekspedicijo dvigniti kopre no misterijoznosti s tega dela Gronlan dije. Njegiova ekspedicija bo trajala več let in bo — kakor zatrjuje dr. Koch — ahko premagala vse težkoče, ker je dobro opremljena z vsemi pripomočki. Potom radia bo stalno v zvezi s kulturnim svetom. Raziskovanja se bodo vršila na geološkem, botaničnem in zoološkem področju. Tudi se nadejajo danski ribiči, da bodo v Grenlandskih vodah našli nov vir zaslužka. Okrog 300 mladih ribičev namerava podvzeti drugo ekspedicijo na velikem parniku z 6000 tonami
Šport
O pomenu Tomislauouega fcraljestua za Slouence
je napisa! prelat dr. Fr. Kovačič iz Maribora, predsednik tukajšnjega Zgodovinskega in Muzejskega društva, daljšo razpravo v »Vseslavenskem Zborniku«, ki ga je povodom 1000-letraice hrvatskega kraljestva izdala Zajednica slovanskih društev v Zagrebu. V razpravi opisuje, kako so se Slovenci na jugu od Triglava do Timoka začeli organizirati v eno ce-. loto začasa Ljudevita Posavskega in kako so podlegli frankovski premoči. Slovenski narod se ni mogel svobodno razvijati, ker so prišle provale Bolgarov in Madžarov, v cerkvenem pogledu pa sta bila vstvarjena dva centra: Oglej, odkoder sie je širila latinska, in Solnograd, odkoder se je širila nemška kultura. Edina in poslednja država panonskih Slovanov kneza Kocelja je tudi podlegla navalom divjih narodov. Franki so proti Madžarom ustanovili ogrsko marko, ki je segala tja do Krškega ob meji Hrvatske. Iu je kralj Tomislav zadržal madžarsko invazijo, ki bi bila sicer požrla ves madžarskemu konjeništvu, je Tomislav slovenski narod. Da se upre strašnemu inču v svoji vojski organiziral močno konjenico 60.000 mož, kar je bil za takrat
edinstven pojav v celi Evropi. Vsled To mislavovega uspeha na jugu so se zdr znili tudi Bavarci na severu, potolkli Mad žare 1. 955 na Leškem polju ter jih pre-pt zneje tudi vzdržali. Slovenski naroc gnali v veliko ogrsko nižino, kjer so se se je vsled teh zmag rešil, toda bil bi skoro podlegel germanizaciji pod nemško vlado, da ni bilo sosedne Hrvatske, iz katere je črpal narodno in politično samozavest. Tako je bila glavna zasluga kralja Tomislava, da so se Slovenci do danes obdržali in očuvali svojo na rodnost.
1Z5 milijonou za reueže
potu iz Brus«a v Chamberg je rla predstojnica nekega belgijskega zensKega samostana. Pokojnica je bila ro om Italijanka in v svoji mladosti znana krasotica. Ko je bila stara 17 let, se je poročila z nekim italijanskim večkratnim milijonarjem. Bila pa je tudi sama zelo premožna. Ko je potem zaporedoma izgubila svojega očeta in soproga, je razdelim vse svoje premoženje, vredno 125 milronov lir, dobrodelnim društvom n je odšla — v samostan.
5tražnik - milijonar
Pariz se more ponašati, da ima med svojimi stražniki tudi večkratnega milijonarja, kateremu pa kljub temu'niti na misel ne pride, da bi opustil svoj poklic. Je to Jean Massat, ki je nedavno pode-oval veliko premoženje. »Denar teče litreje kakor dobro vino,« je menil Massat, ko so ga vprašali, ali bo sedaj privatiziral. »V dveh letih bom doslužil svojih 15 let in pojdem potem s sto franki mesečno v pokoj. Ta denar mi zna priti kdaj še zelo prav. Sicer pa se Massat prav dobro poslužuje svojega bogastva, v kolikor mu dopušča to njegov poklic. Svoj zadnji dopust je preživel s svojo mlado ženo v elegantnem Deauvillu, zbirališču svetovnih bogatašev, si kupil velik avto in delal ž njim neprestano izlete v okolico.
Skupinski tek za prehodni Streharjev pokal
priredi dne 15. februarja 1931 Zimsko-športni odsek SPD Maribor-Ruše. Start ob pol 8. zjutraj pri koči na Klopnem vrhu, cilj pri Mariborski koči. Vsaka aku-pina sestoji iz 3 smučarjev, ki morajo biti verificirani pri JZSS ter člani MZP. Tekmuje se po pravilih JZSS. ■ Prijavnina Din 20 za skupino. Prijave sprejema do sobote 14. t. m. dopoldne g. Bureš Medo v Vetrinjski ulici. Poznejše prijave proti dvojni prijavnini.
Patrulja, ki doseže najboljši čas, sl pribori v prehodno posest srebrni Streharjev pokal. Oni klub, čegar patrulja si pribori pokal trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih, postane trajni lastnik pokala. Drugo in tretje plasirani prejmejo diplome.
Vsak tekmovalec mora imeti nahrbtnik z obremenitvijo 5 kg.
Objava doseženih rezultatov bo pri Mariborski koči. Oficijelna predaja pokala v nedeljo zvečer v Grajski kleti. — Po končanem skupinskem teku se vrši
šaljivi štafetni tek na 3 km s 5 predajami.
Start ob 11. uri pri Mariborski koči, cilj istotain.
Pravico do tega tekmovanja imajo vs! smučarji in smučarke vseh starosti, ne-glede, ali so verificirani in sploh organizirani pri kakem klubu, samo da znajo »stati« na dilcah. Ta tekma je namenjena predpustnemu veselju naših smučarjev in je ugodna prilika posebno za one »tekmovalce«, ki hočejo odnesti prvenstvo v pikah. Snega je pri Mariborski koči 3A metra, torej bodo pike brez vsake nevarnosti. Prijave se sprejemajo na licu mesta pri Mariborski koči. Prijavnina Din 5 za osebo. »Prvaki« prejmejo krasna »praktična« darila, ki so razstavljena pri Mariborski koči. »Kanoni« združujte se!
Brata Janša diskvalificirana.
JZSS je na svoji včerajšnji seji sklenil, da uvede proti bratoma Janšema kazensko postopanje. S tem sklepom je zvezana tudi takojšnja prepoved starta za oba smučarja. To pa radi tega, ker Joško Janša ni odpotoval v Oberhof in tudi ni pravočasno javil, da ne bo potoval.
Vremensko porodilo s Pohorja z dne 12. II. 1931.
Mariborska in Ruška koča: temp.
—5° C, 75 cm suhega pršiča na stari podlagi; sankališče uporabno; 4 Klopni vrh: temp. —7# C, 90 cm novega snega, pršiča;
zavetišče pod Jezerskim vrhom: nad!
1 m novega snega, suh pršič, temperatura —9° C, oblačno.
Sohaigfm
Razvoj naše zunanje trgovine
je kljub lanskoletni pasivni bilanci vendarle viden. Glasom službenih podatkov smo lani pošiljali naše blago na 45 različnih trgov in smo prodrli tudi na marsikatero tržišče, kjer poprej nismo mogli sodelovati. Tudi naš izvoz v Ameriko je znatno narasel. Značilno je tudi, da stalno narašča promet naših luk (v glavnem les in cement) ter svobodne cone v Solunu.
Aeroplan hitrejši od ekspresa.
Kakor je to samoobsebi umevno, so v Ameriki nedavno priredili tudi tekmo v brzini med avijonom in ekspresnim vla-com. Na progi Newyork—Miami (ameriška Nizza na polotoku Floridi) sta starala istočasno oba tekmeca in razvil se . e divji dvoboj na zemlji in v zraku. Glasom poročil ameriških listov je podlegel ekspresni vlak za pol ure aeroplan u.
Smuška tekma mariborske sokolske žit« pe na Pohorju.
Nedeljska smuška tekma na Pohorju je pokazala, da se v naših društvih tudi pridno goji smučarstvo. Smuški šport za Sokola sicer ni nov, vendar ni nikdar presegal mej alpinistike in je bila to prva smuška tekma v naši župi.
Proga, ki je vodila s Klopnega vrha do Peska, je bila zelo naporna, saj je zapadlo na Pohorju poldrugi meter snega in je temu tudi pripisati, da udeležba ni bila večja.
Na startu se je javilo 35 tekmovalcev, 24 članov in U naraščajnikov. Naraščaj je startal ob 10. dop. na 5 km iij so se posamezniki plasirali:
1. Pijavec Adolf (Sokol Ruše) 30:20, ki je s tem postal župni prvak naraščaja v smučanju; 2. Kožuh Marijan (Maribor-matica) 34:20; 3. Szepesy Elemer (Maribor-matica) 35:20.
Člani so startali pol ure pozneje na 8 km. Rezultati so naslednji: J. Urbanek JL’lij (Maribor-matica) 50:21 in s tem dobil prvenstvo župe v smučanju; 2. Bernik Anton (Studenci) 52:20; 3. Rozin Roman (Ruše) 52:30. Izven konkurence je dosegel najboljši čas Bonač Stane (Ljubljana) 49 min.	>■	!
Rezultati so jako dobri in je upati, da se Sokolstvo tudi v tej panogi v kratkem povzpne do višine, ki mu pripada.
H. Zavaecoi
V senci
Zgodovinski roman.
66
Prijatelj ni, to se vidi. Tudi sluga ni.
Sokrivec je.	.
»Napolitanec Tito« zamrmra Monklar.
čudna prikazen je ta »Napolitanec Tito!«
Pred nekaj leti je prišel iz Italije in se nastanil v bližini Luvra, v majhni prodajalni, nad katero je kmalu obudil pozornost mimogredočih šop zelišč, obešenih na dolgi palici.
Par radovednežev je vstopilo in ga vprašalo, kaj pomenijo ta zelišča.
Tito je odgovoril, da jih je prinesel iz daljnih dežel in da zdravijo sleherno bolezen.
Po tej izjavi je bila trgovina več tednov neprestano polna.
Nato se je mahoma izpraznila.
Od časa do časa je Tito obnovil zelišča, ki so visela nad njegovo trgovino. Toda nihče ni prišel več kupovat.
Vse se je ogibalo prodajalne, kakor da je okužena.
Vzrok ni bil to, da> Titova zelišča ne bi bila pomagala.
Tito je prodajal še nekaj drugega, in tega so se bali ljudje.
Prodajal je smrt.
Ovadili so ga velikemu profosu, ki ga je pozval k sebi.
2iva duša ni izvedela, kaj sta se zmenila med sabo ta dva moža. Toda Tito se je vrnil v svojo trgovino z mirnim usmevom na ustnicah, in gospoda ga ni vznemirjalo več. —
Ogorčenje ljudstva je dobilo drugo obliko. Zasramovali so ga na ulici in ga preganjali s palicami in kamenjem.
Tito se ni pritoževal. Počakal je.
Kmalu nato je izbruhnila med otroci v tistem delu mesta čudna, nalezljiva bolezen.
Najslavnejši zdravniki niso vedeli, kakšno ime bi ji dali.
Troje otrok je umrlo zanjo.
Od tistega dne so pustili lečnika pri miru.
Sicer pa so se odpirala vrata njegove prodajalce le redkokedaj podnevi. Pač pa se je zgodilo ponoči tu-intam, da so slišali sosedje previdno trkanje na oknice.
Tito je pogledal skozi linico in šel nato odpirat.
Poseti teh ponočnih odjemalcev so morali biti brez dvoma jako dobičkanosni, zakaj pravili so ljudje, da ima naložene pri bankah ogromne vsote.
Majhne rasti, brez opredeljive starosti, s črnimi lasmi, gladko počesanimi po temenu, poševnim čelom, brezbradim licem, ostrimi in hkrati plahimi očmi, tenkim, koščenim nosom, gibčnimi, drobnimi, dolgimi in živalskimi rokami, šepast na eni nogi — po vsej svoji zunanjosti bi bil Napolitanec Tito smešen, če ne bi bil vzbujal strahu.
Ako si ga pogledal, si čutil pred seboj nekakšno zlo naravno moč.
»Ali ne motim gospoda velikega profosa,« je vprašal z jasnim glasom.
»Nikoli me ne motiš, Tito, ker mi prineseš vselej kakšno novico.«
Tito je uprl roke v hrbtnik bližnjega stola in poškilil s strani na svojega sobesednika.
»Današnja novica je jako važno.«
Govoril je počasi in razločno odsekaval besede.
Oster opazovalec bi bil videl na prvi mah, da jih prodaja za suho zlato.
»Govori torej I«
»Čuden poset sem imel sinoči, ki bo vekomaj v, čast moji skromni štacuni.«
»Ali je bil kdo z dvora?«
»Bila je oseba, ki je — ali je vsaj bila — nekoč — .vsemogočna na dvoru.«
Gospod De Monklar mu ni zastavil novega vprašanja. Izsledovati skrivnosti je bila ena izmed njegovih redkih zabav.
»Kdo je bil to... 2enska?«
»2enska.«
»Gospa vojvodinja Etanpska?«
»Bistroumnost vaše ekscelence je čudovita!« je vzkliknil Italijan z vsetni znaki globokega občudovanja.
»In kaj je hotela vojvodinja?«
»Saj veste, da je gospa Sen-Albanska že tri dni v ječi, odkar je izginila na tako čuden način onale — a pustimo to. No, in gospa vojvodinja Etanpska je hotela poslati gospej De Sen-Alban nekaj sadja, da ji olajša jetništvo.«
Gospod De Monklar je kar odskočil.
Povejmo vse. Pošiljatev ni bila ravno tisto, kar se mu je zdelo najbolj čudno. Preveč dvorskih prijateljstev je videl, ki so se končala na ta preprosti način, da bi ga presenetila takšna novica. Neumeven mu je bil samo vzrok pošiljatve.
Zakaj se hoče vojvodinja Etanpska iznebiti gospe Sen-Albanske?
»Ali ni povedala vojvodinja ničesar drugega?«
»Nič drugega, samo to, da moram poslati sadje še danes, danes za vsako ceno.«
»Pa si ji obljubil?«
»Obljubil sem ji!«
»In zdaj?«
»Zdaj bi rad, da mi vi svetujete, gospod veliki profos.«
Gospod De Monklar se je jedva vidno nasmehnil.
»Ali si ne upaš brez mene?«
»Brez vas si ne upam ničesar, odkar sem se posvetil službi vaše ekscelence.«
Za hip je veliki profos potehtal v svojem dnevnem duhu posledice besede, ki jo izpregovori v naslednjem trenotku.
Ako prepove pošiljatev, reši gospo De Sen-Alban, ki mu je malo do nje.
Ako pa jo dovoli, dobi strašno orožje zoper vojvodinjo Etanpsko, ki ji pride prej ko slej na sled, kakšni nagibi so jo vodili.
»Tito,« je rekel z resnim glasom, tudi meni bi bilo težko, ukreniti kaj zoper ukaze vojvodinje Etanpske. Pošlji sadje, ki ga je naročila!«
»Uboga gospa De Sen-Alban!« je zamrmral Italijan.
In to je bil ves nagrobni govor za staro častno damo.
Gospod De Monklar je zapazil, da Tito še ne odhaja.
»Kakšna je druga novica?« je rekel s svojim mračnim glasom.
»Vaša ekscelenca je ugenila, da imam še nekaj na srcu,« je odgovoril spretni Italijan. »Toda druga novica je manj usodna: Našel sem gospoda Sansaka.«
»Ah!«
»Ranjen in izpačen se skriva v majhni hišici nekje v Vencenu.«
»Skriva se!« je vzkliknil gospod De Monklar s presenečenjem.
»Ponosen je bil na svojo zunanjost; celo nekoliko se je domišljal ubogi De Sansak. Toda zunek z bodalom mu je razcepil obraz, od brade do čela. Zdaj ga je grdoba gledati.«
»Kralj bo nejevoljen,« je povzel veliki profos z brezbrižnim glasom. »Ali se je zgodilo to v kakem dvoboju?«
»Bil je navaden pretep, ali bolje rečeno, zaseda.«
»Pripravljena gospodu Sansaku?«
»Pripravljena po gospodu Sansaku.«
»Govori jasneje.«
Gospod De Sansak in devet do deset klatežev je hotelo zaklati nekega mladega moža, ki je nevšečen gospodu Sansaku. Toda mladi mož se je branil bolje nego so pričakovali.«
»Ali veš njegovo ime?«
»Ve ga tudi vaša ekscelenca, ki bo jako nejevoljna, ko zve, da je ušel iz tistega spopada zdrav in čil.«
. »Povej naglo.«
»Manfred! Če ne on, je pa Lantne!«
Iz ust gospoda De Monklarja se je začul vzklik, podoben rjovenju:
»Lantne!«
Val krvi mu je zalil bledo lice.
»Prepogostoma se nahajam na svoji poti,« je zarenčal kakor sam pri sebi. »Ne, ni mi žal, da je ušel živ in zdrav. Kadar ga prime, ga dam nakolesiti živega.«
»To bo nevarna reč,« je zdrznil omeniti Tito, umi-kaje se proti vratom.
»Nevarna — zakaj?«
»Rokovnjači ljubijo ta dva fanta — in njih je cela armada.«
»Zapomni si,« je dejal De Monklar, odslavljaje ga, »če bi moral povesti proti rokovnjačem celo kraljevsko armado — toliko je gotovo, da ne ostane kamen na kamnu njihovega kraljestva. Manfreda in Lantneja dam nakolesiti na trgu Grec, pa je.«
Z zamolklo energijo je izrekel te besede, opasat svoj meč in se odpravil proti Luvru.
Pristop do kralja je bil dovoljen velikemu profosu ob vsaki uri.
Nemudoma so ga odvedli k Francu I.
Mračni, skrčeni obraz vladarja se je razveselil, ko ga je zagledal.
Mari ni bil gospod De Monklar vtelešeno sovraštvo, kazen in maščevanja?
»Dragi moj veliki profos,« mu je rekel z neobičajno prijaznostjo, nestrpno šem vas pričakoval. Gospo Sen Albansko in gospodično De Kroazij že imate na razpolago. Česa še potrebujete, da najdete vojvodinjo Fontenbloško?«
»Sir, včasih izgine kdo tako, da ga ni mogoče več najti.«
»Menda ne mislite reči — gospod De Monklar?«
A veliki profos je prekinil kralja z isto ledeno hladnostjo.
»Sir, če drži rokovnjače Vaše Veličanstvo v šaha in kolje njegove prijatelje — zakaj ne bi držala Vašega Veličanstva v šahu dvorska spletka?«
»V čudnem tonu mi govorite! Kdo me drži v šahu? O kakšnih prijateljih mi govorite?«
»Sir, v mislih mi je gospod De Sansak. Rokovnjač, ki je prišel izzivat Vaše Veličanstvo v Luver tik pred njegovo obličje, ga je nevarno ranil in mu popačil obraz za vse žive dni.«
»To je bil Manfred!«
»Da, on. In Lantne, ki se je drznil še več!«
V kraljevem očesu se je zasvetil jezen blisk.
»Gospod De Monklar,« je dejal, »če je resnica, da sta me izzivala ta dva postopača, ali ni bila dolžnost velikega profosa, zabraniti jima to početje?«
»Ne, sir, zato mu ne daste potrebnih sredstev v roko!«
»Tako, česa vendar potrebujete?«
»Polk vojakov, sir, povelje, da naj porušim Dvor čudežev do tal.«
»To povelje.«	\
Franc se je obotavljal par trenutkov. Ni se čutil tako varnega na svojem tronu, da ga ljudsko vrenje ne bi moglo vreči v blato in kri.
(Nadaljevanje prih’,)
Pozor!
Najcenejše vino! Liter Din 8.—, izborno »taro vino in sladki Prošek, liter Din 20—, Cafova ulica 7, kino Union.
Iščemo
dobro ohranjene rabljene stole. Ponudbe pod »Stoli« na upravo lista. 391
V gostilni In kavarni »Split«,
Vetrinjska ulica 2, se toči pristno dalmatinsko vino po reklamni ceni Din 10 do 12 liter. Vsak čas se dobijo tudi mrzla in topla jedila in vsak dan sveže morske ribe. Dobi se tudi vedno turška kava in čaj. Se priporoča
395
in
gostilničar Jovanovič.
NaJcenejil nakup
OTROŠKE NOGAVICE od Din 8— naprej; NOGAVICE Z OBROBKOM (Haferl-socken) od Din 10.— naprej; MOŠKE NOGAVICE od Din 4.50 naprej: DAMSKE NOGAVICE od Din 7,- naprej; DAMSKE FLOR-NOOAVICE od Din 12— na-prej: DAMSKE VOLNENE NOGAVICE od Din 18,- naprej; SVILENE NOGAVICE in NOGAVICE Iz UMETNE SVILE v vseh barvah In cenah; SPODNJE MAJICE od Din 15.- do 25— po velikosti: SPODNJE HLAČE od Din 15— na-prej; SVETERJI ZA OTROKE od dinarjev 35— naprej: SVETERJ1 ZA DAME od dinarjev 60— naprej; PLETENE DAMSKE OBLEKE od dinarjev 200— naprej; DAMSKE ROKAVICE od dinarjev 14,— naprej; MOŠKE ROKAVICE od Din 16.— naprel Itd. — Vrhu tega največja izbira trikotaž, pletenin. perila, kravat, ovratnikov, vezenin. čipk. svilenih trakov, toaletnih notrehščln. parfumerije po zelo nizkih cenah. Galoše od Din 110— naprel, snežne čevlje od Dni IB— naprej. — Lastna pletarna In nredtlskarlia! — Prevzame entlanje. ažuriranje In vezenje!
Iksportna hlla LUNA* Maribor, Alaktandrova c. IB
Maske
kupijo poceni
Tarlatan m Din 10*-Sendel blago „	„	20*-
Silk	„	*	20-
Lame svilo „	.	48-
pol maske od D 3.- naprej trake, perle, pustni okrasek
C. Biidefeldt
Gosposka ulica
Spomnite se CMDI
Brez posebnega obvestila.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresu-jočo vest, da je naša Iskrenoljubljena hčerka, oziroma sestra in nečakinja, gospodična
Ljudmila Kttstl
učiteljica v Senovem pri Rajhenburgu
v četrtek, dne 12. februarja ob 20. uri po dolgi, zavratni bolezni In prevldema s tolažili sv. vere, v 22. letu svoje dobe boguvda-no preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 15. februarja ob 16. uri iz mestne mrtvašnice v Pobrežiu.
Sv. maša zadušnica bo darovana dne 16. februarja ob 7. url v župni cerkvi sv. Magdalene v Mariboru.
Maribor, dne 13. februarja 1931.
Ivan in Janka Kbstl, starši. Dr. Janko, brat, Pavla, sestra in vsi ostali sorodniki. 423
Ifcdaja Konzordl »Jutra« v. Ljubljani; predstavnik izdajatelja ln urednik; PRAN BRO ZOVIC v Mariboru, TijkaM^ihoraka tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA
s Martino«