GLASNIK
■BnMHKJMMMHHnMMHMBHMMVHnaiMHMiMHnKMHHnHBnnBnaBnBmHEBnMnnBHnni
LJUBLJANA, 16. JUNIJA 1964	LETO XI., ŠT. 38
MESTNI SVET
Statut mesta Ljubljane
kmetijstva in gozdarstva, za turizem in rekreacijo prebivalstva,
—	da ima Ljubljana bogato tradicijo v industriji in trgovini,
—	da je Ljubljana pomembno šolsko, prosvetno, kulturno in raziskovalno središče, zato izredno važen faktor v šolanju kadrov, razvijanju kulture in pospeševanju razvoja znanosti in tehnike,
Potem ko se je Ljubljana v letih 1941—45 proslavila kot žarišče organiziranega odpora proti fašističnemu okupatorju, zaživi po zmagi narodnoosvobodilne vojne in ljudske revolucije vlogo resničnega središča slovenskega naroda in postane glavno mesto Ljudske republike Slovenije. Vse razvojne značilnosti tega novega obdobja slovenske zgodovine, obdobja pospešenega gospodarskega, družbenega in kulturnega razvoja in graditve socialistične družbene ureditve, se poslej odražajo v vsem življenju Ljubljane ter jo spodbujajo k nenehni rasti in napredku.
Prvenstvena skrb, ki jo v času graditve socialističnega družbenega sistema posvečata Komunistična partija in Osvobodilna fronta — Socialistična zveza delovnega ljudstva razvoju ljudske oblasti in družbenega samoupravljanja, se na svoj način odraža v razvoju družbeno-poli-tične ureditve mesta. Prebujena politična zavest delovnih prebivalcev mesta, načela komunalnega sistema in družbenega samoupravljanja, bistvena za našo pot v socializem, so narekovala ustrezno organizacijo upravljanja mestnega življenja. Potem ko se je v teku razvoja preizkusila in preživela oblika mestnega ljudskega odbora, je bil leta 1955 ustanovljen Okrajni ljudski odbor Ljubljana kot organ oblasti na slojem območju, na območju same Ljubljane pa te funkcije poslej izvršujejo ljudski odbori petih ljubljanskih občin. Za opravljanje skupnih zadev mestnega komunalnega življenja je bil hkrati ustanovljen Mestni svet Ljubljane.
Pridobljene izkušnje preteklih let, posebno pa vse večje sodelovanje občanov v upravljanju mestnega življenja, nas prepričujejo o tem, da So te spremembe upoštevale dve stvarnosti, od katerih nobene ne smemo zaobiti v družbenogospodarskem razvoju mesta. Prva od teh stvarnosti je naš komunalni demokratizem in njegovo osnovno načelo, “a je demokratičnost družbenega samoupravljanja zagotovljena toliko u°lj, kolikor bolj neposredno sodelujejo občani v upravljanju življenja v občini-komuni, osnovni družbeno Politični skupnosti našega sistema. J^ruga stvarnost je enovitost mesta, ki narekuje, tembolj takrat, ko je juesto razdeljeno na občine, tudi me-t°de enotnega upravljanja skupnih mestnih zadev.
Mesto kot najbolj razvit komu-Ualno-gospodarski organizem, ki ga Odlikuje višja stopnja delitve dela, koncentracija visokokvalificiranih kadrov, bogato izmenjavanje in akumulacija izkušenj, je bilo vselej mo-ran objektivni faktor napredka. ,, eonološka povezanost komunalnega 1 'h vsega gospodarstva ter komple-
mentarnost raznih dejavnosti družbene nadgradnje v mestu ustvarjata pogoje za najboljši razvoj bistvenih, svoj štev sodobne proizvodnje in menjave, kot so integracija in kooperacija delovnih procesov, sodelovanje raziskovalnega dela v procesu proizvodnje, specializacija serijske proizvodnje in izmenjavanje proizvodov neomejene količine in neomejenega asortimenta na epem prodajnem mestu.
Da bi zagotovila tako naj večje samoupravne pravice občinam in občanom kot tudi osnovo za usklajevanje skupnih prizadevanj in koristi občin, delovnih in drugih samoupravnih organizacij ter občanov na območju mesta in uspešen razvoj mesta kot celote, predvideva ustava Socialistične republike Slovenije v svojem 88, členu, da se v večjih mestih lahko ustanovi več občin, a v svojem 115. členu, da imajo taka mesta svoj statut in da v takih mestih opravlja zadeve, ki so skupnega pomena za mesto, mestni svet kot organ samoupravljanja mesta.
Da bi zagotovila smotrnost in skladnost razvoja posarr in naselij, karakterističnih območij in sosednjih občin, ustava č ne republike Slovenije pravi v svojem 36. členu, da se mesta, industrijska naselja, vasi in drugi naseljeni kraji ter območja s posebnim namenom in širša območja urejajo in izgrajujejo na podlagi urbanističnih in regionalnih planov, ki morajo biti v skladu s" plani gospodarskega in družbenega razvoja, a v svojem 89. členu, da pri uresničevanju svojih nalog občine med seboj sodelujejo, ustanavljajo skupne organe in organizacije, združujejo sredstva, izmenjujejo izkušnje in si med seboj pomagajo.
Upoštevajoč izkušnje, ki so si jih pridobile ljubljanske občine v ustanavljanju in razvijanju samoupravnih odnosov v občini, in uspehe, ki so jih, zahvaljujoč se ustvarjalnemu sodelovanju občanov v upravljanju družbenega življenja, dosegle v razvijanju svojih krajevnih in občinskih skupnosti tert mesta kot celote, upoštevajoč dejstv^, da je mesto urbanistična in komunalno-gospodar-ska celota ter družbena in delovna skupnost po svoji prirodi, upoštevajoč najpomembnejša svojstva mesta Ljubljane za njegov razvoj in napredek, posebno pa dejstva,
—	da je Ljubljana zgodovinsko in prirodno središče političnega in kulturnega življenja Slovencev ter glavno mesto SR Slovenije?
—	da leži na križišču važnih državnih in mednarodnih prometnih poti in je središče pomembnega turističnega območja,
—	da kaže ljubljansko prebivalstvo močno tendenco porasta.
—	da ima Ljubljana izredno dobre geografske pogoje za nadaljnjo komunalno-tehnično izgradnjo, ker Ima zadostne površine dobrih gradbenih tal, prirodne zaloge mineralnega gradbenega materiala, prirodne zaloge pitne in tehnične vode,
—	da ima v svoji neposredni okolici do£>re prirodne pogoje za razvoj
na osnovi ustave Socialistične republike Slovenije, zakona o mestih, ki so razdeljena na občine, na osnovi sporazuma med skupščinami ljubljanskih občin in po javni razpravi med občinami mesta Ljubljane v mesecu aprilu in maju 1964, je Mestni svet Ljubljana na svoji seji dne
3.	junija 1964 sprejel
STATUT MESTA LJUBLJANE
ki ustanavlja pravice in dolžnosti mesta kot samoupravne družbene skupnosti, predpisuje pristojnosti mestnega sveta kot organa samoupravljanja mesta v zadevah, ki so skupnega pomena za mesto, ureja način formiranja sredstev mesta, predpisuje organizacijo ‘ mestnega sveta ter pravice in dolžnosti njegovih članov in organov, zagotavlja javnost dela mestnega sveta in ustanavlja oblike medobčinskega in medmestnega sodelovanja, ki jih bodo uporabljale skupščine ljubljanskih občin in mestni svet Ljubljane.
Statut mesta Ljubljane ima 8 poglavij in 103 člene ter se glasi:
1,	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Da bi se zagotovili pogoji za čim neposrednejše sodelovanje občanov na vse^i področjih družbenega samoupravljanja in za samostojno opravljanje nalog občine kot temeljne družbeno-politične skupnosti, sta mesto Ljubljana in njegova neposredna okolica razdeljena na občine (ljubljanske občine).
Zadeve skupnega pomena za mesto opravljajo občani, delovne in druge samoupravne organizacije ter občine v mestu, ki je v zadevah, ki so skupnega pomena za mesto, samoupravna družbena skupnost, a mestni svet njegov organ samoupravljanja.
2.	člen
Mesto Ljubljana ima pri uresničevanju zadev, ki izvirajo iz komunalne in urbanistične enovitosti mesta, skupnega prebivanja in dela ter zadovoljevanja potreb prebivalcev mesta, pravice in dolžnosti, določene z ustavo in zakoni, tem statutom in statuti ljubljanskih občin.
3.	člen
Območje mesta določa republiški zakon.
Po predhodnih razpravah v skupščinah ljubljanskih občin lahko mestni svet predlaga skupščini SRS spremembe občinskih meja na območju mesta.
4.	člen
Vsak občan ene izmed ljubljanskih občin, ki prebiva na območju
mesta, je hkrati občan mesta Ljubljane.
5.	člen
Mesto Ljubljana je pravna oseba, ima svoj statut, svoj pečat in svoje stalne dohodke.
Pečat mesta je okrogle oblike in vsebuje napis: »Socialistična republika Slovenija — mesto Ljubljana« in grb Socialistične republike Slovenije.
6.	člen
Mesto Ljubljana ima svoj praznik.
Praznik mesta je 9. maj, dan obletnice osvoboditve Ljubljane v zmagoviti narodnoosvobodilni vojni 1941—1945.
Mesto slavi svoj praznik vsako 5. leto, pričenši z letom 1965.
7.	člen
Za opravljanje svojih nalog ima mesto Ljubljana lastne dohodke in sredstva, ki mu jih zagotavljajo ljubljanske občine na osnovi zakona in tega statuta.
8.	člen
Ljubljanske občine, delovne in druge samoupravne .organizacije, ki imajo v Ljubljani svoj sedež, ter občani mesta Ljubljane so dolžni pri izvrševanju pravic in dolžnosti mesta sodelovati v duhu vzajemnosti in medsebojne pomoči ter si prizadevati za razvoj in napredek mesta Ljubljane.
9.	člen
Pravice in dolžnosti mesta opravljajo občani redno na zborih volivcev in v krajevnih skupnostih, v organih ljubljanskih občin, delovnih in drugih samoupravnih organizacij ter v mestnem svetu in drugih organih samoupravljanja mesta.
Mestni svet skrbi za to, da se vsi odborniki, Člani skupščin ljubljanskih občin, vedno seznanjajo z delom mestnega sveta.
10.	člen
V zadevah svoje pristojnosti mestni svet predstavlja mesto Ljubljano v odnosih z družbeno-političnimi skupnostmi in drugimi pravnimi osebami.
11.	člen
Mestni svet lahko opravlja tudi posamezne zadeve medobčinskega
sodelovanja, kadar se skupščine ljubljanskih občin tako sporazumejo.
12.	člen
Mestni svet opravlja tudi posamezne zadeve iz pristojnosti okraja, če je tako določeno z zakonom.
13.	člen
Mestni svet prevzema posamezne naloge družbeno-političnih skupnosti, ki niso predvidene v tem statutu, samo, če se mu hkrati s prenosom nalog zagotove tudi sredstva in drugi pogoji za opravljanje prevzetih nalog.
14.	člen
Statut mesta sprejme Mestni svet po poprejšnji javni razpravi in obravnavi predloga statuta v skupščinah ljubljanskih občin.
Statut mesta je sprejet, če sta zanj glasovali dve tretjini članov mestnega sveta.
Pred sprejemanjem statuta mesta mora mestni svet razpravljati in sklepati o vseh predlogih občinskih skupščin.
Mestni svet predpiše za sprejemanje statuta poseben poslovnik.
II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI
MESTA
Naloge in smotri mesta:
15.	člen
Mesto Ljubljana neguje in razvija tradicije mesta kot prirodnega in zgodovinskega, kulturnega in političnega središča slovenskega naroda in si nenehno prizadeva za razvijanje svojstev sodobnega mesta v pogojih socialističnih družbenih odnosov in komunalne samouprave.
16.	člen
Mesto Ljubljana skrbi za skladnost svojega razvoja z razvojem ljubljanskih občin in širših družbeno-političnih skupnosti.
17.	člen
Za usklajevanje investicijskih iniciativ in gradbene dejavnosti na splošno ter usmerjanje urbanističnega razvoja mesta sprejema mesto Ljubljana urbanistične programe In načrte ter programe razvoja komunalnega gospodarstva in komunalnih služb.
< 18. člen
Mesto Ljubljana pospešuje razvoj organizacij, ki skrbe za osnovno preskrbo ter za vzdrževanje in dviganje življenjske ravni prebivalstva ter zastopa koristi mestnega prebivalstva nasproti le-tem.
19.	člen
Mesto Ljubljana skrbi za varstvo, obnavljanje in gojitev parkov, nasadov in parkovnih gozdov ter za oču-vanje čistoče prirodnih voda.
20.	člen
Mesto Ljubljana pospešuje razvoj znanosti in umetnosti, kulture in prosvete ter neguje kulturne tradicije mesta. Mesto Ljubljana daje na teh področjih pobude in zbira sredstva za ustanavljanje delovnih organizacij in za gradnjo objektov, ki so mestnega pomena.
21.	Člen
Mesto Ljubljana pospešuje ustvarjanje pogojev za telesnokulturno razvedrilo in odmor delovnih ljudi v mestu, daje pobude in zbira sredstva za gradnjo in vzdrževanje objektov za telesno vzgojo in rekreacijo, posebno pa podpira razvoj tistih organizacij in dejavnosti, ki s svojimi dobrimi zgledi in visokin)i
4neej!ki pospešujejo razvoj" telesne in tehnične kulture.
22.	člen
Mesto Ljubljana pospešuje razvoj turizma ter podpira ustanavljanje in delo turističnih služb in organizacij v mestu, posebno pa skrbi za turistično propagando in popularizacijo mesta in njegovih znamenitosti v državi in zamejstvu.
23.	člen
Mesto Ljubljafta pospešuje prirejanje političnih, kulturnih, turističnih, gospodarsko-propagandnih, telesno in tehnično vzgojnih manifestacij v mestu, ki pospešujejo napredek gospodarstva, znanosti, prosvete in kulture ter prispevajo k razvedrilu prebivalstva.
24.	člen
Mesto Ljubljana voli častne občane mesta in podeljuje druge častne naslove, priznanja in nagrade organizacijam in posameznikom za uspehe v znanosti, kulturi* in prosveti, telesni in tehnični kulturi, posebno pa za uspehe v prizadevanjih za razvoj in napredek mesta.
25.	člen	"
Zaradi izmenjavanja izkušenj v
razvijanju lokalne samouprave ter pospeševanja družbenega, gospodarskega in kulturnega razvoja lokalnih samoupravnih enot mesto Ljubljana sodeluje z drugimi mesti v državi in zamejstvu.
Zadeve skupnega pomena za mesto:
26.	člen
Zadeve skupnega pomena za mesto so pravice in dolžnosti mesto kot samoupravne družbene skupnosti ih tiste zadeve iz pristojnosti občin in okraja na področju planiranja, urbanizma in gradenj, stanovanjskih odnosov in komunalnega gospodarstva, trgovine in osnovne preskrbe prebivalstva, turizma, kulture, šolstva, zdravstva, telesne in tehnične vzgoje ter notranjih zadev, ki se morajo zaradi očuvanja enovitosti, uspešnega in skladnega razvoja ter splošnega napredka mesto urejati enotno za celo mesto, in ki jih kot take določa zakon ali ta statut.
27.	člen
Zadeve skupnega pomena za mesto so:
a)	na področju urbanizma:
—	sprejemanje generalnega urbanističnega načrta za območje mesto in urbanističnega programa razvoja mesto,
—	sprejemanje ureditvenih in zazidalnih načrtov na območju mesta,
—	sprejemanje tehničnih predpisov za izdelavo in izvajanje urbanističnega načrta mesta,
—	določanje ožjih gradbenih okolišev na območju mesta,
—	izdajanje 'smernic za vodnogospodarske ureditve na območju mesta,
—	zadeve urbanistične inšpekcije v mestu,
—	dajanje soglasja k lokacijam za pomembnejše družbene in gospodarske objekte na območjih, za katera niso bili sprejeti zazidalni načrti, za pomembnejše objekte se smatrajo:
—	višje in visoke šole ter znanstveni instituti, internati, hospitalni in poliklinični zavodi z več kot 25 posteljami, stolna gledališča, objekti z dvoranami s kapaciteto nad 300 sedežev, oiiitfcti radiodifuzne, televizijske in UKV službe, osrednji mu-
zeji, umetnostne galerije in umetnostni paviljoni, pomembnejši spomeniki, ki zahtevajo širšo uredite.|y njihove okolice,
—	športni objekti, objekti za rekreacijo, kopališča in podobni objekti s kapaciteto nad 500 obiskovalcev,
—	domovi poklicnih gasilskih enot,
—	veleblagovnice, skupne toplarne za več zgradb, hladilnice, ki so mestnega pomena, novogradnje industrijskih objektov po kompleksni zazidavi,
—	nove železniške proge in kolodvori, osnovno prometno omrežje, mostovi z nad 50 m razpetine, avtobusni kolodvori,
—	javne tržnice, pokopališča, primarno vodovodno omrežje^ napajalni vodnjaki in rezervoarji, osnovno zbiralno kanalizacijsko omrežje s čistilnimi napravami -za fekalije in odplake, regulacija struge Save in Ljubljanice ter ureditev njunih obrežij, zakloniščnl objekti pred napadi iz zraka z zmogljivostjo nad 100 oseb, osnovno plinsko in telegrafsko telefonsko omrežje, električni vodi, razdelilne postaje in trafopostaje z napetostjo HO KV in več.
b)	na področju stanovanjsko-ko* munalnih zadev:
—	sprejemanje dolgoročnega programa stanovanjske in komunalne graditve za območje mesto, dajanje soglasja k letnim programom stanovanjske in komunalne graditve na območju mesta,' ki jih sprejmejo občinske,,skupščine,
—	sprejemanje predpisov o oblikovanju in delitvi stanarin,
—	sprejemanje dolgoročnega programa graditve primarnega komunalnega omrežja in naprav in dajanje soglasja k letnim programom graditve komunalnega omrežja in naprav,
—	sprejemanje predpisov o urejanju in uporabi mestnega zemljišča in ^lenega pasu,
—	dajanje soglasja k aktom organov občin o ustanavljanju, združevanju, razdruževanju in odpravljanju komunalnih delovnih organizacij, ki imajo pomen zn mesto,
—	sprejemanje predpisov o splošnih pogojih za dobavo proizvodov oziroma za opravljanje storitev komunalnih delovnih organizacij, ki imajo pomen za mesto,
—	odločanje o družbenih prispevkih komunalnih delovnih organizacij, ki imajo pomen za mesto,
—	imenovanje ulic in trgov;
c)	na področju notranjih zadev:
—	sprejemanje predpisov o javnem redu in miru,
—	sprejemanje ukrepov ob elementarnih nesrečah,
—	sprejemanje predpisov na področju požarne varnosti;
č) na področju prometa:
—	sprejemanje predpisov o prometu na območju mesta,
—	sprejemanje predpisov o javnem mestnem prometu;
d)	na področju zdravstva:
—	sprejemanje predpisov za preprečevanje in zatiranje bolezni, za zdravstveni nadzor nad živili in predmeti splošne rabe ter za obvezne zdravniške preglede;
e)	na drugih področjih:
—	sprejemanje predpisov o ureditvi trgov, tržnic in sejmov,
—	sprejemanje predpisov o pro-dajno-tehničnih pogojih in obveznem času poslovanja trgovskih, gostinskih in'drugih storitvenih obratov.
m. sredstva Mesta
28.	člen
Finančna sredstva za opravljanje zadev, ki so skupnega pomena za
mesto, se zagotavljajo mestnemu svetu:
—	iz prispevkov od dohodkov občin
—	iz drugih dohodkov (dotacije, lastni dohodki, darila, volila itd.).
Prispevek od dohodkov občin se obračunava od dohodkov iz tistih virov, ki po zakonu pripadajo občinskemu proračunu, in sicer v procentu, ki ga vsako leto določi mestni svet s svojim odlokom na podlagi letnega programa svojega dela, ob upoštevanju zmogljivosti in potreb' občin.
Osnova za določanje prispevka so redni proračunski dohodki občin, ustvarjeni na območju mesta.
Predlog odloka iz drugega odstavka tega člena da mestni svet pred sprejemom v obravnavo občinskim skupščinam na območju mesta ter razpravlja in sklepa o vseh njihovih pripombah. Mesto lahko najame posojila.
29.	člen
Mestni svet razporeja sredstva mesta v finančnem načrtu mesto. Pri tem upošteva zmogljivosti in potrebe posameznih občin.
S finančnim načrtom mesto zagotavlja sredstva za kritje stroškov pri opravljanju zadev, ki so skupnega pomena za mesto, posebno pa za:
—	delo mestnega sveto, njegovih organov fn služb,
—	dejavnosti cjvužbenih služb mestnega pomerja,
—	izpolnjevanje obveznosti mesto,
—	pomoč zavodom in družbenim organizacijam mestnega pomena,
—	usluge, ki jih opravljajo mestnemu svetu delovne organizacije.
30.	člen
Mestni svet sprejema letni finančni načrt, preden sprejemajo občinske skupščine ljubljanskih občin svoje proračune.
Pred sprejemom pa mora biti hkrati s predlogi občinskih proračunov predložen v razpravo zborom volivcev.
Mestni svet mora pred sprejemom finančnega načrta razpravljati in sklepati o vseh predlogih občinskih skupščin.
31.	člen
Mestni svet lahko ustanavlja sklade.
Skladi se ustanavljajo z odlokom mestnega sveto.
IV.	MESTNI SVET
32.	člen
Mestni svet je predstavniški organ in organ samoupravljanja mesta. Svoje pravice in dolžnosti opravlja v mejah ustave, zakonov in tega statuta.
33.	člen
Mdstni svet je enodomen.
Mestni svet ima 65 članov. Sestavljajo ga člani, ki jih vanj delegirajo občinske skupščine izmed svojih članov, izvoljenih na območju mesta v razmerju, ki je skladno z razmerjem med številom prebivalstva na mestnih območjih posameznih občin. Točno število članov, ki jih posamezne občinske skupščine volijo v mestni svet, določi mestni svet s posebnim odlokom.
Predsedniki občinskih skupščin ljubljanskih občin so člani mestnega sveta po svojem položaju.
34.	Člen
Mandat članov mestnega sveta traja 4 letu. Vsako drugo leto se no novo izvoli polovica članov sveto.
Mandat posameznih članov sveta traja, dokler traja njihov mandat v občinski skupščini, ki jih je izvolila v mestni svet.
Pravice in dolžnosti članov mestnega
sveta:
35.	člen
Član mestnega sveta ima posebno tele pravice in dolžnosti:
—	da si v skupščini svoje občine prizadeva za usklajevanje koristi svoje občine, ljubljanskih občin in mesta kot celote,
—	da voli in je voljen za predsednika ali podpredsednika, za člana posameznih organov sveta, za predstavnika sveta v druge politično-iz-vršilne, upravne ali samoupravne organe,
—	da se udeležuje sej sveta, izraža svoja mnenja in stališča ter glasuje o zadevah, ki se obravnavajo na sejah sveta,
—	da poroča o delu in razlaga Prizadevanja mestnega sveta v skupščini, politično-izvršilnih in drugih samoupravnih organih svoje občine ter na zborih občanov,
—	da postavlja vprašanja predsedniku in organom mestnega sveta o njihovem delu in zadevah z njihovega delovnega področja,
—	da opozarja svet in njegove organe na nerešena vprašanja n ji'sivega delovnega področja in stavlja Predloge za njihovo reševanje,
—	da kot družbeni delavec sodeluje v prizadevanjih za razvoj in napredek mesta Ljubljane,
—	da opravlja druge naloge v okviru pravic in dolžnosti, ki izvirajo rz določil tega statuta.
36.	člen
Član mestnega sveta odgovarja za svoje delo mestnemu svetu in občinski skupščini, ki ga je delegirala v svet.
37.	člen
Člani mestnega sveta imajo pra-yieo do povračila stroškov, ki jih imajo v zvezi z opravljanjem svoje funkcije v svetu.
Predsednik in podpredsednika mestnega sveta:
38.	člen
Mestni svet izvoli izmed svojih članov predsednika in enega ali dva Podpredsednika.
Predlog za izvolitev predsednika ln podpredsednikov mestnega sveta ni0ra podati najmanj 10 odbornikov.
Mandat predsednika in podpredsednikov mestnega sveta traja, do-kler traja njihov mandat v občinski skupščini ki jih je izvolila v mestni
svet.
Predsednik In podpredsednik mestnega sveta se volijo vsako drii-8° leto po opravljenih volitvah v mestni svet. Predsednik in podpredsednika so lahko ponovno izvoljeni 11 čas, dokler traja njihov mandat
občinski skupščini, ki jih je izvoda v mestni svet.
39.	člen
.. Predsednik mestnega sveta oprav-Ja Posebno tele zadeve:
~~ Predstavlja mestni svet, zasto-*T mesto kot pravno osebo in pod-P'suje predpise in druge akte mest-ne8« sveta,
sveta,
sklicuje ln vodi seje mestnega
skrbi za izvrševanje sklepov c,Cstnega sveta, daje pobude za skli-unje sej organov sveta in usklajuje njihovo delo,
.	zastopa ustanoviteljske pravi-
mestnega sveta do skladov, usta-v ir\ služb, ki jih je ustanovil svet, mi 71 spreml5a delo organov in ko-r	mestnega sveta ter skrbi, da
dno poročajo svetu, j,. ~~ opravlja druge zadeve, ki mu neposredno ali prek svojih pred-
pisov poverijo mestni svet ali druge družbeno-politične skupnosti.
40.	člen
Pri opravljanju svojih nalog predsednik sodeluje s predsedniki odborov in komisij mestnega sveta ter predsedniki skupščin ljubljanskih občin.
41.	člen
Predsednik mestnega sveta ima pravico, da v nujnih primerih imenuje člane občasnih komisij za proučitev posameznih zadev ali izvršitev posameznih nalog iz pristojnosti mestnega sveta. Tako1 imenovanje mora predložiti v potrditev mestnemu svetu na njegovi prvi naslednji seji.
42.	člen
Predsednik je za svoje delo odgovoren mestnemu svetu.
43.	člen
Podpredsednik mestnega sveta_ opravlja zadeve, ki mu jih poverita mestni svet ali predsednik.
Podpredsednik, ki ga določi predsednik, nadomešča predsednika, kadar je odsoten ali zadržan.—
44.	člen
Predsednik mestnega sveta ima pravico do stalne mesečne nagrade in do 30 dni plačanega letnega dopusta.
Podpredsednik ima pravico do stalne mesečne nagrade in do 30 dni plačanega letnega dopusta, če je stalno zaposlen z dolžnostjo podpredsednika sveta.
Oblike dela mestnega sveta (seje):
45.	člen
Mestni svet opravlja svoje naloge na sejah.
Za obravnavanje zadev iz svoje pristojnosti ima mestni svet komisije, odbore in druga telesa, za opravljanje upravnih in drugih strokovnih zadev iz svoje pristojnosti pa svoje upravne organe in druge strokovne službe.
46.	člen
Mestni svet sklicuje konference vseh odbornikov skupščin ljubljanskih občin, ki so bili izvoljeni »a območju mesta, posebno pa pred javnimi in važnimi razpravami v mestnem svetu in občinskih skupščinah o vprašanjih skupnega pomena za mesto.
47.	člen
Mestni svet in njegovi organi izdajajo pri opravljanju svojih nalog predpise v obliki odlokov, odredb in navodil ter odločbe in druge akte.
Odloke lahko izdaja samo mestni svet.
Predpisi mestnega sveta veljajo na območju mesta, kolikor z zakonom glede posameznih predpisov mestnega sveta ni drugače določeno.
Skupščina občine na območju mesta lahko razširi veljavnost predpisa mestnega sveta za območje cele občine, mestni svet pa'lahko, v mejah svojih pravic in dolžnosti predpis posamezne občine uveljavi kot svoj predpis za celotno območje mesta.
Predpise mestnega sveta izvršujejo organi občin, kolikor ni s predpisom določeno, da jih izvršujejo organi mestnega sveta.
48.	člen
Predpisi mestnega sveta se objavljajo v uradnem glasilu mestnega sveta.
49.	člen
Mestni svet mora, preden o njih sklepa, dati v razpravo zborom volivcev skupščin ljubljanskih občin:
—	statut mesta Ljubljane,
—	urbanistični program in generalni urbanistični načrt mesta,
—	resolucijo o družbenem in gospodarskem razvoju mesta,
—	finančni načrt in zaključni
račun.	i
50.	člen
Samo na seji mestni svet
—	sprejema, spreminja, dopolnjuje in razveljavlja statut mesta,
—	sprejema odloke, odredbe in navodila,
—	sprejema poslovnik o delu mestnega sveta,
—	sprejema resolucije o družbenem in gospodarskem razvoju mesta ter razvojne in urbanistične programe in načrte mesta,
—	sprejema finančni načrt in zaključni račun mesta,
—	sklepa o najetju posojil in poroštvih za posojila,
—	sklepa o razpolaganju z družbenim premoženjem, ki ga upravlja mesto,
—	sklepa o pogodbenih odnosih z družbeno političnimi skupnostmi,
—	sklepa o ustanavljanju, združevanju in prenehanju mestnih zavodov, skladov in služb,
—	sklepa o finančnih načrtih skladov,
—	sklepa o razpisu referenduma na območju mesta,
—	voli in razrešuje svoje funkcionarje in vodilne uslužbence,
—	imenuje vodilne uslužbence svojih organov, zavodov, organizacij in skladov,
—	sklepa o sistemizaciji delovnih mest v administraciji mestnega sveta,
—	sklepa o razpisu javne razprave o posameznih vprašanjih razvoja mešta,
—	odloča o sklicu konference vseh članov skupščin ljubljanskih občin, izvoljenih na območju mesta,
—	sprejema priporočila organom samoupravljanja na območju mesta v zadevah, ki so skupnega pomena za mesto,
—	opravlja druge zadeve splošnega pomena za mesto, za katere tako določa zakon ali ta statut.
51.	člen
Seje mestnega sveta so sklepčne, če jim prisostvuje večina članotf sveta. v
Sklepi sej mestnega sveta so veljavni, če je zanje glasovala večina prisotnih članov mestnega sveta.
Sklepi o sprejetju, spremembah, dopolnitvah ali razveljavitvah statuta mesta so veljavni le, če sta zanje glasovali najmanj dve tretjini vseh članov mestnega sveta, v drugih zadevah iz 49. člena tega statuta pa, če je zanje glasovala večina odbornikov mestnega sveta.
52.	člen
Akti in odločitve, ki jih sprejme mestni svet brez poprejšnjega sodelovanja z organi skupščin ljubljanskih občin, kadar je. z zakonom, tem statutom ali 1 predpisom mestnega sveta tako sodelovanje predpisano, so neveljavni.
53.	člen
Organi mestnega sveta so odbori in komisije.
54.	člen
Stalni odbori mestnega sveta obravnavajo vprašanja posameznih področij dela mestnega sveta in dajejo pobude za njih reševanje, proučujejo predloge splošnih predpisov in drugih aktov mestnega sveta ter spremljajo njih izvrševanje.
55.	člen
Stalni odbori mestnega sveta so:
—	odbor za koordinacijo,
—	odbor za planiranje, urbanizem in gradnje,
—	odbor za komunalno gospodarstvo in mestni promet,
—	odbor za stanovanjsko politiko,
—	odbor za turizem in prireditve,
—	odbor za kulturo,
—	odbor za telesno in tehnično vzgojo,
—	odbor za finančna vprašanja,
—	odbor za preskrbo.
Stalne komisije mestnega sveta so:
—	komisija za volitve in imenovanja,
—	mandatno-imunitetna komisija,
—	komisija za predloge in pritožbe.
Mestni svet lahko s svojim odlokom ukine posamezne naštete odbore ali komisije ali ustanovi nove.
56.	člen
Koordinacijski odbor sestavljajo predsednik, oba podpredsednika mestnega sveta ter predsedniki skupščin ljubljanskih občin. Koordinacijski odbor:
—	pripravlja dnevni red za seje mestnega sveta,
—	pripravlja predloge za zadeve meobčinskega sodelovanja,
—	opravlja zadeve medmestnega sodelovanja.
57.	člen
Komisija za volitve in imenovanja proučuje in daje predloge za volitve in odpoklic članov mestnega sveta ter za volitve, imenovanja in razrešitve organov in funkcionarjev, ki jih voli, imenuje in razrešuje mestni svet, ter določa nagrade funkcionarjev mestnega • sveta.
58.	člen
Komisija za predloge in pritožbe obravnava vloge in pritožbe občanov, delovnih in drugih samoupravnih organizacij ter skupščin ljubljanskih občin ter jih s svojimi predlogi in priporočili posreduje odgovornim organom mestnega sveta ali skupščin ljubljanskih občin. Kadar je to potrebno, predlaga mestnemu svetu ali skupščinam ljubljanskih občin potrebne ukrepe, nove predpise, spremembe ali dopolnila le-teh.
59.	člen
Odbori mestnega sveta imajo 10 do 15 članov, komisije pa 5 do 10.
60.	člen
Predsednike in člane odborov in komisij imenuje mestni svet. Odbori in komisije odgovarjajo ‘za svoje delo mestnemu svetu.
61.	člen
Odbore in komisije sestavljajo člani mestnega sveta ter predstavniki družbenih organizacij in občani, ki poznajo vprašanja delovnega po-dnečja komisije. Predsednik in njegov namestnik morata biti člana mestnega sveta.
Nihče ne more biti hkrati član več kot dveh odborov in komisij.
Mandat članov odborov in komisij mestnega sveta -traja 2 leti.
62.	člen
Vsako zadevo, ki noj pride na dnevni red seje mestnega sveta, mora praviloma predhodno obravnavati vsaj en odbor ali komisija. O obravnavanih zadevah poročajo na sejah mestnega sveta praviloma predsedniki odborov in komisij.
Predsednik mestnega sveta lahko za boljšo pripravo gradiva za seje sklicuje skupne seje posameznih odborov in komisij.
63.	člen
Za predhodno ' obravnavo posameznih vprašanj, ki posebej zad(/-
vajo koristi posamezne občine, lahko predsednik mestnega sveta skliče na posvet vse člane mestnega sveta, izvoljene v tej občini.
64.	člen
Delo komisij in odborov mestnega sveta podrobneje uravnavajo njihovi poslovniki, ki jih sprejema mestni svet.
65.	člen
Predsednik mestnega sveta in predsedniki odborov in komisij morajo redno poročati o svojem delu in delu odborov in komisij na sejah mestnega, sveta, a najmanj enkrat letno.
Tajništvo in uslužbenci mestnega sveta:
66.	člen
Mestni svet ima za opravljanje strokovnih in administrativnih nalog sveta ter svojih odborov in konvisij stalne svetovalce in administrativno tajništvo, ki ga vodi tajnik sveta.
67.	člen
Število delovnih mest, naloge ter minimalne kvalifikacije za posamezna delovna mesta tajništva določa mestni svet z odlokom o sistemizaciji delovnih mest.
,	68. člen
Tajnik mestnega sveta skrbi za pravilno in strokovno poslovanje administracije mestnega sveta, skrbi za usklajevanje predpisov sej mestnega sveta in usklajevanje dela odborov in komisij, je odredbodajalec za iz-vršvanje proračuna mestnega sveta in disciplinski starešina uslužbencev mestnega sveta ter opravlja druge zadeve, ki mu jih poverita predsednik mestnega sveta ali mestni svet.
69.	člen
Stalni svetovalci so strokovni uslužbenci mestnega sveta, ki proučujejo določene zadeve iz njegove pristojnosti, pomagajo predsedniku' pri izvrševanju njegovih nalog, izde-l.jejo analize in poročila s svojega r: lovnega področja ter opravljajo r v e zadeve, ki jim jih poverita g sednik ali mestni svet.
Stalni svetovalci so praviloma tajniki odborov mestnega sveta.
70.	člen
Tajnika in stalne svetovalce imenuje mestni svet na podlagi razpisa. Razpis velja tudi za vse druge uslužbenec sveta.
Mesto tajnika se razpisuje vsaka štiri leta. Tajnik mestnega sveta je lahko ponovno imenovan.
71.	člen
Tajnik in stalni svetovalci odgovarjajo za svoje delo predsedniku mestnega sveta in mestnemu svet«
^	72. člen
Vsi uslužbenci mestnega sveta sestavljajo delovni kolektiv, ki ima v mejah zakonitih predpisov pravico do samoupravljanja. Samoupravne pravice izvršuje delovni kolektiv neposredno.
73.	člen
V mejah svojih pravic delovni kolektiv mestnega sveta določi s pravilnikom način delitve sredstev za osebne dohodke po načelih delitve po delu, predlaga mestnemu svetu sistemizacijo delovnih mest in število uslužbencev ter v mejah sistemizacije razpisuje delovna mesta za uslužbence tajništva.
Pravilnik o delitvi osebnih- dohodkov potrjuje mestni svet.
74.	člen
Sredstva, ki so potrebna za delo tajništva in drugih uslužbencev mestnega sveta, določi mestni svet iz svojih skupnih dohodkov.
V.	JAVNOST DELA MESTNEGA SVETA. REFERENDUM
75.	člen
Delo mestnega sveta in njegovih organov je javno.
Mestni svet skrbi, da ima javnost možnost obiskovati seje sveta in njegovih organov ter se na druge običajne načine seznanjati z njihovim delom.
Zato mestni svet:
—	objavlja vabila na seje in dnevni red sej v svojem uradnem glasilu vsaj 5 dni pred sejo,
—	redno objavlja svoje resolucije, priporočila, sklepe in predpise v svojem uradnem glasilu,
—	skrbi za razlago svojih resolucij, priporočil, sklepov in predpisov na zborih občanov, v dnevnem časopisju, prek radio-televizije in drugih sredstev za informacije,
—	sklicuje tiskovne konference,
—	izdaja občasne in stalne publikacije o svojem delu,
—	organizira razstave in ankete o vprašanjih s svojega delovnega področja in podobno,
—	objavlja v dnevnem časopisju predloge važnih predpisov, preden o njih razpravlja mestni svet
76.	člen
O pomembnih vprašanjih svoje politike razpisuje mestni svet javne razprave. Javne razprave se opravljajo po posebnem poslovniku, ki ga predpiše mestni svet.
Referendum:
77.	člen
Da bb se lahko občani mesta Ljubljane izrekali o važnih zadevah skupnega pomena za mesto, lahko mestni svet za območje mesta razpiše referendum.
78.	člen
Referendum se lahko opravi zato, da se občani izjavijo o predlogu odloka ali sklepa mestnega sveta, preden ga je ta sprejel, ali zato, da »vržejo že sprejet odlok ali sklep.
79.	člen
Referendum se mora razpisati, če tako določa zakon, ali če tako sklene najmanj polovica skupščin ljub-ljubljanskih občin ali občinskih odborov SZDL.
80.	člen
Na referendumu se volivci s tajnim glasovanjem izrekajo o vprašanju, ki mora biti postavljeno tako, da nanj odgovarjajo »za« ali »proti«.
Na referendumu glasujejo volivci, ki imajo stalno bivališče na območju mesta.
81.	člen
Odločitev, ki jo sprejmejo volivci na referendumu, je za mestni svet obvezna.
Mestni svet v enem letu ne sme izdati nobenega akta, ki je v nasprotju z izidom referenduma.
82.	člen
Predlog, o katerem se glasuje na referendumu, je sprejet, če je zanj glasovala večina volivcev z območja mesta.
VI.	MEDOBČINSKO SODELOVANJE
83.	člen
Cc se ljubljanske občine tako sporazumejo, lahko mestni svet
opravlja zadeve, ki izvirajo iz usta-: ..vljanja medobčinskih	.n
organizacij, organiziranja skupin i akcij, izmenjave izkušenj in drugih oblik medsebojne pomoči in sodelovanja.
84.	člen
Mestni svet daje pobude za skladno in smotrno planiranje regionalnega razvoja območij ljubljanskih občin kot enotnega gravitacijskega območja mesta.
85.	člen
Mestni svet daje pobude za enotno medobčinsko organizacijo služb, ki se lahko le tako smotrno opravljajo, posebno pa za enotno organizacijo inšpekcijskih služb, zemljiškega katastra in katastra komunalnih vodov, gozdarske službe v parkovnih gozdovih, anagratske, matične in poročne službe, službe izdajanja potnih dovoljenj, prijavljanja in odjavljanja potnikov in turistov, arhivske službe, službe nadzora nad cenami in podobno.
86.	člen
Mestni svet daje pobude za ustanavljanje medobčinskih zavodov na področju kulture, šolstva, otroškega varstva, telesne in tehnične vzgoje, urbanizma, geodetsko-katastrske dejavnosti, spomeniškega varstva, investicijskih uslug, urejanja mestnih zemljišč, proučevanja in pospeševanja turizma, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva in podobno.
87.	člen
Za dosego skupnih smotrov razvoja mesta in njegovega zaledja daje mestni svet pobudo ža združevanje sredstev mesta, širših družbenopolitičnih skupnosti, ljubljanskih in sosednjih občin in njihovih skladov ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij.
Namen in način združevanja ter uporabe združenih sredstev ter pravice in obveznosti družbeno-politič-nih skupnosti in samoupravnih organizacij, ki združujejo sredstva, se določijo z medsebojnim sporazumom.
VIL MEDMESTNO SODELOVANJE
88.	člen
Mestni svet predstavlja mesto Ljubljano v medmestnih odnošajih in medmestnih organizacijah v državi in zamejstvu.
89.	člen
Mestni svet sklepa na svoji seji o včlanitvi mesta v medmestno organizacijo in o izstopitvi Iz nje ter voli svoje predstavnike v njej.
90.	člen
Predstavniki mesta v medmestni organizaciji so dolžni redno, a najmanj enkrat letno, poročati mestnemu svetu o svojem delu v medmestni organizaciji.
91.	člen
Sodelovanje mesta Ljubljane z mesti v zamejstvu je lahko občasno ali trajno prijateljsko medmestno sodelovanje.
92.	člen
Zadeve občinskega sodelovanja z mesti opravljata predsednik in tajnik mestnega sveta, a morata o tem občasno poročali mestnemu svetu.
'	93. člen
Mestni svet Ljubljana ustanavlja trajne prijateljske odnošaje z mesti v zamejstvu, kadar obstoje za to ustrezni pogoji, in za čas, dokler taki pogoji obstoje.
94.	člen
Mesto Ljubljana ustanavlja trajne prijateljske medmestne odnošaje z mesti v zamejstvu po svoji pobudi ali na pobudo mesta v zamejstvu, ki želi tako sodelovanje.
95.	člen
Kadar je pobudnik za ustanovitev trajnih medmestnih odnošajev mesto Ljubljana, sklepa mestni svet o naslovitvi povabila mestu v zamejstvu, s katerim želi ustanoviti trajne prijateljske odnošaje.
96.	člen
Kadar je pobudnik za trajno prijateljsko medmestno sodelovanje mesto iz zamejstva, mestni svet na svoji redni ali izredni seji
—	razpravlja in sklepa o povabilu, ki mu ga je naslovilo mesto iz zamejstva,
—	v vseh primerih trajnega medmestnega sodelovanja pa mestni svet imenuje delegacijo, ki predstavlja mesto Ljubljano v odnošajih z mestom, s katerim ustanavlja prijateljske odnošaje,
—	razpravlja in sklepa o okvirnem programu medmestnega sodelovanja.
97.	člen
Izredni seji prisostvuje delegacija mesta, s katerim ustanavlja mestni svet trajne prijateljske odnošaje.
Mesto, s katerim je mesto Ljubljana ustanovilo trajne prijateljske odnošaje, prejme zapisnik izredne seje mestnega sveta, na kateri so o tem razpravljali in sklepali.
98.	člen
Delegacija, o kateri govori 97. člen tega statuta, je dolžna vsako leto poročati mestnemu svetu o poteku in oblikah sodelovanja z mestom v zamejstvu.
VIII. PREHODNE IN KONČNE , DOLOČBE
99.	člen
Ta statut je sprejet po opravljeni javni razpravi, po razpravi v skupščinah ljubljanskih občin in potem ko je o pripombah občinskih skupščin razpravljal in sklepal mestni svet, ter velja od dneva objave v uradnem glasilu mestnega sveta.
100.	člen
Mestni svet mora v 6 mesecih po uveljavitvi tega statuta uskladiti vse svoje delo ter delo svojih organov in ustanov z določili tega statuta.
•	101. člen
Dokler ne bodo izdani vsi akti, ki omogočajo izvajanje tega statuta, veljajo pravna tolmačenja komisije mestnega sveta za statut.
102.	člen .
Statut mesta se lahko spremeni samo po postopku, po kakršnem je bil sprejet.
103.	člen
Mesini svet lahko začne postopek za spremembo statuta po svoji iniciativi.
Mestni svet je dolžan začeti postopek za spremembo statuta tudi tokrat, kadar to zahteva ena izmed skupščin ljubljanskih občin.
Štev.: 472'04-MS.
Ljubljana, 3. junija 1964.
Predsednik
Mestnega sveta
ing. Marjan Tepina Lr.