PoStnfna plačana r gotovini. Leto XXII., št. 66 Ljubljana, sreda 19* marca 1941 Cena t Din jpravuisivu LfjuuijaDii, tVn&tljeva o — TeletoD Stev 3122. 3123. 3124, S125 Sizb Uiseraitu jaueiek: Ljuoijana, Seien-burgova ul. — Tel 3492 U) 3392 Ptu; uzijica Maribor: Grajski trg »t. ? — Telefon 2456. Podružnica Oeiie Kocenova ulica 2 Telefoti St >90 Računi pri puši ^ek zavonin Ljut> ifana St 17 74» Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečne 30 din Za tnozemstvf 50 din Uredništvo; ujuDljana. K.nai ijeva ulica s. leieton 3122. 3123. 3124 31/5 3126. Maribor. CJrajski trg St i, telefon St 2455 Celje, Strossniaverjeva -jiica štev l telefon St 65 RoKorlRi v of *raCaio Japonski obisk v prestolnicah osi Japonski zunanji minister Macuoka se je podal na dolgo potovanje v Evropo na diplomatski obisk v prestolnicah japonskih zaveznic Italije in Nemčije. Kakor je v današnjih razmerah razumljivo, se je Macuoka podal po najkrajši poti skozi Sibirijo, saj bo celo po tei poti potreboval kakih štirinajst dni. da doseže svoj cilj V objavi novinarjem je Macuoka napovedal- da se bo ustavil tudi v Moskvi ter napravil peset pri Stalinu Ln Molotovu. Tudi če bi ne bil posebej tesa napovedal, bi mogli sklepati že po goli diplomatski fo malnosti in vljudnosti, da se bo japonski državnik ustavil tudi v ruski prestolnici. Nič se seveda ni čuditi, da se je o Macuohovem potovanju sprožila živahna polemika, ki se v nezmanjšani meri nadaljuje. Japonski zunanji minister bo mogel dospeti v Berlin in Rim šele proti koncu marca ali celo šele v začetku aprila. Za pomlad se napovedujejo največji bojni spopadi, v zvezi z japonskim obiskom po se je ponekod pojavila domneva, da se ta čas še ne bo zgodilo kaj posebnega Macuoka sam ie srn tra! za primerno da v svojem razgovoru z novinarji podčrta mirno pričakovanje glede tihomorskega področja. namreč v tem snrsiu, da Japonci tamkaj ta č;.s ne bodo sprožili kak.h konfliktov, pa da upa. da tudi Angleži in Američ.ani ne bodo storili nič vzne-m:rljivega. Zapisale so se že pripombe, zakaj Macuoka svojega poseta ni izvedel že pozimi ali vsaj v februarju, ko je ves svet smatral, da je to bolj čas diplomatskega kakor vojaškega pripravljanja. Ob teh pomislekih opozarjajo k ko dolgo je bila politična javno;-1 slabo poučena o popotnih načrtih in k ko so se pojavljale, pa znova demontirale vesti o Macuokovem obisku v Evropi. Ali imajo prav oni. ki trdijo, da je prišlo do sklepa v Tokiu šele no daljšem kolebanju, je seveda veliko vprašanje, ki nanj najbrž še dolgo ne bo zadovol.jujočega odgovora. Sedaj so se pojavila poročila, ki trdijo, da je čas odhoda ministra Macuoke v zvezi z vvashingtonskimi dogodki, s sprejetjem in podpisom Rooseveltovega zakona o materialni pomoči Veliki Britaniji. Macuokova pot naj bi pomenila nasorotno potezo držav osi. Z njo naj bi svet doživel novo močno akcijo, ki bi pokazala, kako močen je tabor trojnega pakta in kako hude in učinkovite reakcije je treba od njega pričakovati, zlasti glede ameriške pomoči Angliji. Nedvomno je res, da je pričakovati prihodnje tedne zelo veliko razpravljanje o japonski vlogi v sedanji vojni, toda v kolikšni meri in kako se bo to zgodilo, ostane stvar bližnje bodočnosti. Svet bo imel v kratkem dovoli prilike, da presodi notranio silo. učinkovitost in vna-nje oblike akcij in reakcij. Kar pa ima že sedaj priliko opazovati, je nekako vzporedna vloga Zedinjenih držav in Japonske, ki stojita obe — vsaj navidezno — še ob strani konflikta, dasi sta vsaka zase že angažirani v politiki voinih taborov. Poset ministra Macuoke bo nedvomno nekaj pripomogel k temeljnemu vprašanju, kako označiti in oceniti pomoč, ki jo voinima taboroma lahko nudijo že sedaj Japonska in Zediniene države in ki jo mislijo nuditi poslej. Prve obrise bo v tem pogledu postavil Macuokov poset. Sedanii odnošaji so nekoliko paradoksni. Zedinjene države niso še v nikaki formalni zvezi z Veliko Britanijo ter njenimi voinimi zavezniki. nanje jih ne veže nti diplomatski pakt, niti nobena podobna zvezna pogodba. Nekaj takega imata med seboj samo ameriška Unija ter Kanada, britanski dominion, toda učinkovitost te vojne in varnostne zveze za ostali britanski imperij ne velja. Pogodba, s katero je Anglija prepustila Ameriki oporišča na svojih posestvih ob zapadni polobli, tudi ni take narave, da bi Zedinjene države vezala v smislu prave zveze. V nasprotju s tem pa je Japonska vezana z Nemčijo in Italijo ne le s trojnim paktom, marveč tudi z vojaško zvezo Pomen določb tega dogovora ni še povsem razčiščen, a naglaša se zlasti od japonske strani, da bi vezale Japonsko in jo gnale v vojno, ako bi Amerika aktivno posegla v vojno. Zelo različno od pogodbenih in diplomatskih vezi pa je dejansko razmerje obeh velesil do vojnega dogajanja. Amerika je pravkar odobrila nov poseben zakon, po katerem bo v največji meri podpirala Anglijo z orožjem, ladjami. surovinami, skratka z vsem, kar je potrebno za vo.jevanje. Ker je Amerika svet orjaških materialnih virov, silnih zalog rud. surovin, nafte, visoko razvite in mnogostranske industrije, pomeni novi zakon res temelj za izdatno pomoč. Saj tudi v državah osi ne podcenjujejo teoretične možnosti ameriške pomoči naglaša.jo le, da po njihovem bojnem načrtu pomoč preko Atlantskega oceana sploh priti ne more. vsekakor ne pravočasno V nasprotju s tem pa Japonska svojima evropskima zaveznikoma do sedaj dejansko jako malo nudi Prvič, ker jima more le Borba za nadvlado na morlu Predsednik angleške vlade Winston Churchill o skupnih interesih Velike Britanije in Zedinjenih držav v sedanji gigantski borbi za Atlantik, kakršne še ne psmni zgodovina London, 18. marca. AA. (Reuter.) Pil-grim Society (organizacija Američanov, živečih v Angliji), je priredila danes opoldne banket na čast novemu ameriškemu veleposlaniku Johnu Winantu, ki je pri tej priliki prvič javno govoril v Londonu. Banketa se je udeležil tudi ministrski predsednik Churchill, ki je pozdravil VVinanta z naslednjimi besedami: »Pozdrav'jamo vas z dobrodošlico v svoji domovini, mister Winant, ravno v trenutku, ko se velika bitka na Atlantiku razvija z vso srditostjo. Vaša vlada in vaš narod sta zelo zainteresirana glede izida te bitke. Potrebno je, da se v tej bitki iz-vojuje odločilna zmaga. To je potrebno, ker moramo pokazati svetu, da se politika, na katero pristaja vlada Zedinjenih držav ne želi umakniti pred silo. Doslej so se pojavljale ob ameriški obali ne samo sovražnikove podmornice, ampak tudi težke križarke, ki so v ameriških vodah potopile nekaj britanskih ladij, ki so plule izven konvojev. Najznačilnejši mec kraji, kjer so se pripetile te potopitve, sc na 42 stopinji V vodah, ki so bližje ori-tanskemu otočiu se že bije velika, srdita in neizprosna bitka Prav tako se srdita bitka bije na Bližnjem vzhodu, kjer Velika Britanija ne želi zapustiti svojih postojank Zdaj so naše izgube spet znatno poskočile. Izrabljamo vso svojo moč, vse svoje materialne vire in vse sposobnosti svojih znanstvenikov, da bomo mogli kljubovati grožnjam, za katerimi se skrivajo smrtne nevarnosti. Naša moč raste od tedna do tedna. Ameriški rušilci, ki smo jih dobili jeseni in pozimi, prihajajo postopno v boj. Tudi naše lastne flotilje rušilcev številčno naraščajo. Prav tako stalno narašča naše letalstvo, tako nad otočjem kakor nad morjem. Naš odpor postaja čedalje močnejši in uspešnejši. Prav včeraj sem dobil poročilo o potopitvi treh nemških podmornic. Od 13. oktobra do danes nI bilo ugodnejše novice, ki bi me tako ohrabrila kakor me je ta vest o trojni zmagi nad sovražnikovimi podmornicami. Kakor veste, se držim načela, da našemu narodu ne smemo prikrivati resnosti nevarnosti Zato mislim, da smem z vso pravico zahtevati, da se mi verjame, ko izrečem naše trdno prepričanje, da bomo te nevarnosti premagali. Vsakomur je jasno, kako nujno je za nasprotnika da pretrga prometne zveze med Veliko Britanijo in Zedinjenimi državami, da loči dva močna naroda drugega od drugega in da potem vsakogar posebej porazi. S tega stališča je smatrati sedanjo bitko na Atlantiku za eno izmed najpomembnejših bitk, ki so se kdajkoli bile v vojna n Mister VVinant! Prišli ste k nam v času velikega preobrata v zgodovini sveta kot naš zvest tovariš in prijatelj. Delite z nn mi naše cilje, delite naše nevarnosti, delit' naše koristi in naše skrivnosti Prišel b«-dan. ko bosta britanski imperij tn Zediniene države prav tpko z ramo ob rami izvr Sevala svečane, težke in vzvišene naloge, ki bodo kronane z zmago.« London. 18. marca. s. (Reuterl Ve^po-slanik Winant je izvajal v svoje odgovoru med drueim: Politika, ki veže danes Zedinjene države in Anglijo nroti skupni nevarnosti, je politika, za kntero «e ie ameriški narod slovesno izrekel. Ameriški narod bo stavil na razr*"*1 a so vsp svoie moči za izvedbo te politike. Njegove velike sile v tovarnah in na farmah bodo danes na razpolago za obrambo Amerika bo dala orodje, ladje, letala, topove, muniriio in vse drugo vsem, ki se morajo boriti za svojo svobodo, z največjo hitrostjo, v največjem obsegu in z vso spretnostjo, ki je v njeni moči, Danes je čast in usoda angleškega naroda, da brani mostišče do vsega sveta. Angleški narod je, kakor vsi pravi vojaki, govoril malo, storil pa ogromno. Pri tem ni osamljen. Z njim je ves angleški imperij, z njim je Amerika. S povečano silo bomo organizirali svoje ogromne vire. Po sedanji vojni bomo zgradili nov svet, srečnejši nego sedanjim, toda da njegovi otroci ne bodo več žive1! v strahu. Vsi svobodni ljudje so v sedanjem boju zavezniki Anglije. Nemško vojno poročilo Nemci javljajo potopitev 5 angleških trgovinskih ladij, Angleži potopitev 3 nemških podmornic Berlin, 18. marca. n. (DNB.) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes v svojem službenem vojnem poročilu: Neka podmornica je potopila pet sovražnih oboroženih tovornih ladij s skupno 35.300 tonami, ki so plule v sovražnih konvojih. Pri izvidniških akcijah nad Severnim morjem so bojna letala vzhodno od Newcastlea napadla in potopila neko okrog 4000 tonsko tovorno ladjo. V noči na 18. marec so bojna letala bombardirala pristaniške naprave in doke v Newcastleu. Nadalje so bile bombardirane luke ob obali škotske. Sovražna letala so v pretekli noči bombardirala razne kraje na področju ob se-verno-zapadni obali Nemčije. Izbruhnilo je nekaj požarov v nevojaških zgradbah, ki jih je pa bilo mogoče takoj pogasiti. Zrušilo se je več stanovanjskih poslopij. Tam je bilo nekaj ljudi ubitih in ranjenih. Podnevi so bili nad Doverom sestreljeni štirje zaporni baloni. Berlin, 18. marca. n. (DNB.) Dodatno k današnjemu vojnemu poročilu je bilo objavljeno še nekaj podatkov o angleških letalskih napadih na severno-zapadne nemške kraje v pretekli noči. Angleška letala so prodrla v Nemčijo s Severnega morja. Protiletalska obramba je takoj učinkovito reagirala, tako da angleška letala dalje v notranjost dežele niso mogla prodreti. Letala so bila večinama odbita ali razpršena. Zaradi tega so odvrgla svoje bombe brez cilja na stanovanjske okraje posameznih mest in manjših krajev podeželja. Večina angleških letal, ki so bila prisiljena k umiku, so na povratku odvrgla svoje bombe na neko srednje veliko mesto v se-verno-zapadni Nemčiji. Ena izmed teh bomb je treščila v neko dekliško šolo in jo hudo poškodovala. K sreči ni bilo žrtev, ker se je to zgodilo v jutrnjih urah še predno se je začel pouk. London, 18. marca. j. (Reuter). Predsednik vlade Churchill je opoldne sporočil, da je prejel vesti o zanesljivem uničenju treh nemških podmornic. Neka nemška križar-ka, ki se je prebila na Atlantski ocean, pa je potopila nekaj samostojno plovečih trgovinskih ladij, ki niso bile zavarovane v konvojih. Zatišje nad Anglijo L°ndon, 18- marca. s. (Ass. Press.) Letalski napadi na London so preteklo noč izostali, očitno zaradi goste megle, ki je ležala nad prestolnico. Davi se je skušala manjša formacija sovražnih letaj približati preko ustje Temze Londonu ter je bil v mestu dan letalski alarm. Protiletalska obramba je napad preprečila, preden so letala dospela do mej Londona. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. Žrtve letalskih napadov na Liverpool in Glasgow London, 18. marca. s. (Reuter) Po uradnih podatkih je bilo o priliki nedavnih nemških letalskih napadov na Liverpool in okolico ubitih okoli 500 oseb in hudo ranjenih prav toliko. O priliki napadov na Glasgow in okolico je bilo ubitih 500 oseb in težko ranjenih tudi okoli 800. Napad na Bremen in Wilhelmshaven L°ndon, 18. marca. s. (Reuter.) Letalsko ministrstvo javlja: Letala bombniškega poveljstva so preteklo noč napadla Bremen in Wilhelmshaven. Povzročenih je bilo v obeh mestih več eksplozij in požarov v dokih. V Rotterda-mu so bila bombardirana bencinska skladišča in je nastalo več požarov. Posamična letala bombniškega poveljstva so bombardirala Emden in OkJenburg. V teku teh operacij je bilo eno sovražno nočno levsko letalo sestreljeno in se je zrušilo v plamenih. V bližini Friziških tokov je neko letalo našega obalnega poveljstva s torpedi napadlo in potopilo neko veliko nemško vojaško preskrbovalno ladjo. Nobenega angleškega letala z vseh teh operacij ne pogrešajo. Predlog za obrambo pred nočnimi napadi London, 18. marca. s. (Columbia BS.) Neki angleški letalski strokovnjak priporoča v knjigi, ki je danes izšla, povsem no- vo metodo obrambe proti nočnim letalskim napadom. Pisec pravi, da je zatemnitev napačna metoda n priporoča namesto tega, da naj bi bile ponoči nad Anglijo prižgane v— ' Ti v čim večji meri. kar bi oslepilo sovražne letalce ter jim odvzelo možnost merjenia. pisec pravi da naj bi viaca kje v Angliji napravila poizkus na ta način, da bi 111 d uporabljenih več tisoč avtomobilov ki bi ponoči s svejimi žarometi osvetlili nebo. Izgube trgovinskih mornaric London 18 marca s (Reuter). Adnvra-'teta javlja v svojem današnjem poročilu la ie bilo v tednu do vključno 9. t m v .x>morsk' vojni potopljenih vsega 20 angleških »rgovskh 'ad j pr hl;žn« 84 000 tona mi ir pet zavezniških «■ 14 500 tonami Skupna izgube znaajo torej 25 ladij z 98.832 tonu mi Dalje javlja a^miralitcta d* je vnaknad-no ugf tovheno da je bilo v tednu do 2. t m potopljenih samo 19 angleških rrgovskh ladii m ne 20 kakrr je bilo prvotno iav-Ijeno Izgubljena ronaža za ta teden znaša 96.000 m ne 102.000 ton. Požar, na ^Bremenu" pogašen Berlin, 18 marca AA. (DNJB). Na velikem oceanskem pomiku »Bremenu« na katerem je 16 marca nastal hud požar so včeraj ogenj zadušili Ladja trpi veliko škodo Uvedena je preiskava, da se dože-ne vzrok požara. 12 novih križark in 12 novih rušilcev London. 18 marca. s. (Reuter). Nova Jamesova knjiga o vojnih mornaricah ki je danes izšla navaja med drugim, da je bilo preteklo leto zgrajenih 12 novih angleških križark ter da je Anglija od izbruha vojne dalje zgradila že 20 novib rušilcev. Rooseveltov zaupnik o pomoči Angliji London, 18. marca. AA. (Reuter) Rooseveltov osebni zastopnik Harriman je danes sprejel časnikarje ln jim dal naslednjo izjavo: Imel sem več sestankov s predsednikom vlade Churchillom, verjetno je pa, da se bom sestal z vsemi člani britanske vlade ki se kakorkoli bavijo z ameriškimi dobavami. Ameriška produkcija narašča čeda- lje bolj, čim dalje traja vojna. Harriman je dalje govoril o prenrani, o trgovinskih ladjah in o municijah in rekel, da je jih je med Američani mnogo, ki bi bih srečni, če bi mogli prispevati svojo žrtev s tem, da skrčijo svoje obroke in jih dajo Angliji. V celoti se strinjam s sleherno besedo predsednika Roosevelta. Ne bom se spuščal v prerokovanja; rekel vam bom samo to, da so Američani to vprašanje razumeli kar najresneje. Mislim, da v tem pogledu n-i boste razočarani. Prav v kratkem pride iz Amerike še nekaj ljudi, ki mi bodo na razpolago. So to sami strokovnjaki za trgovinsko moinorico, živež, za letala, topništvo, strelivo itd. Zedinjene države lahko pridobe letos 85 milijonov ton jekla. Znatna količina tega jekla pojde za vojaške potrebe obeh dižav. Naša enodušnost glede pomoči Veliki Britaniji je večja, kakor je bila kdajkoli poprej glede kateregakoli vprašanja naše politike. Ostal bom na Angleškem ves čas vojne, a zelo pogosto se bom voz v Zedi-njeno države. Irska fsa ostala strogo nevtralna Dublin. 18 marca j. (Ass Press) O priliki proslave irskega patrona sv. Patricka je imel predsednik de Valera preko rad*a govor, namenjen pos'uša'cem v Zedinjenih državah De Valera je med drugim izjavil: Trdna volja irskega naroda je ohra n ti nevtralnost Irska vlada, kakor tudi pretežna večina irskega nareda sta se glede na danarnji svetovni položaj odločila, da »e ne pustita na noben način spraviti v vojno. Nekateri brezimeni publicist zagovarjalo mnenje, da bi utegnila Irska dežela služiti kot napadalno oporišče za kako voia ko akcijo proti Veliki Britaniji Mi smo sprejeli obveznost, da se to ne bo zgodilo Sklenili smo, da nobena izmed vojskujočih se držav ne bo izkoriščala ozemlja naše države kot napadalno oporišče za svoje akcije. Ako bi Irska kaj takega dovolila, bi se sama pognala v vojno. De Valera je nato pozval vse prijatelje irske države v Ameriki, naj podpirajo ministra Aikena, ki je odporto\-al v Zedinjene države z namenom, da dobi podpore za irske obrambne ukrepe Aiken bo skušal dobiti v Ameriki tudi žita. industrijskih surovin in vojnega materiala. Grozi nam velika nevarnost — je naglasil de Valera — da bomo ostali brez kruha za naš narod, ako nam ne uspe uvoziti dovolj žita iz Amerike. Ifienijev odgovor vodji Nemčije Hitler ju Zahvala prezidenta Turčije za kancelar]eva zagotovila Turčiji skrajno malo pošiljati in še to samo po dolgi in dragi poti čez rusko ozemlje Daljnega vzhoda in Sibirije; drugič, ker je Japonska v primeri z Ameriko siromašna država, ki nima zlasti za vojno potrebnih surovin; tretjič, ker je sama zelo veliko tega blaga porabila v dolgi vojni na Kitajskem. Imela bi vojna sredstva na razpolago, ako bi jih mogla po želji, zlepa ali zgrda, nabaviti v bogatih kolonijah srednjega in južnega Pacifika. Toda za takšno izkoriščanje bi bilo treba najprej odstraniti ameriški odpor. Ako so ta in podobna razmotrivanja Vi jih postavljajo te dni, točna ali vsaj blizu resnici, je pričakovati, da je Ma-cuokovo potovanje zares v zvezi z ame- riškim zakonom o pomoči Angliji. V tem primeru je nadalje pričakovati, da bodo v bližnjih razgovorih v Berlinu in Rimu ugotovili, kako naj ,bi se v bodoče japonska pomoč spravila v sklad z dosedanjo diplomatsko povezanostjo vseh treh držav, kako naj bi se uredila in kako naj bi se tem glavnim smotrom podredili odnošaji do drugih či-niteljev. Program Macuokovega obiska torej ni majhen. Ako pa je to njegov pravi pomen, kakor to poudarjajo tudi nemški in italijanski listi, potem bi mogli sklepati, da računajo danes v Berlinu. Rimu in Tokiu s konfliktom najširših dimenzij, daleč preko samega evropskega okvira. i Carigrad, 18. marca. j. (Un. Press). Poseben turški kurir, ki ima s seboj odgovor predsednika turške republike Inenija kancelarju Hitlerju, je že dospel v Berlin. Z merodajnega turškega službenega mesta izjavljajo, da odgovor predsednika Inenija nemškemu kancelarju ne vsebuje nikakega predloga in da je tudi sicer take-kega značaja, da nanj ne bo potrebna ni-kaka odvrnitev. Odgovor, ki ga je Ineni poslal v Berlin, vsebuje zahvalo predsednika turške republike za Hitlerjevo zagotovitev, da se zaradi nem"ke zasedbe Bolgarije Turčiji ni treba ničesar bati. V od govoru izraža predsednik Ineni nadalje upanje, da bo Balkanu tudi v bodoče ohranjen mir. Carigrad, 18 marca j. (AFI). V zvezi z odgovorom predsednika turške republike Inenija vodji rajha je posebni dopisnik agencije AFI Jouve izvedel i merodajnega mesta, da je vsebova'a H tlerjeva poslanica predsedniku turške republike naslednje glavne odstavke- 1. Historični uvod. v katerem je vodja rajha orisal razvoj nenrko-turških odnosa jev, poudarjajoč zlasti bratstve po orožju, ki je vezalo turški in nemški narod med svetovno vojno. 2. Svečano kance'arjevo zagotovilo, da Nemčija nima nrkakih napadalnih namenov preti Turčiji. 3. Povabilo Turčiji naj se cdreče zvezi z Veliko Britanijo. Turčija za dobre odnose z vsemi Carigrad, 18 marca i (DNB). V uvodniku lista »Akšam« se turiki poefanec Sa-dek še enkrat bav- z obisJccm angleškega zunanjega ministra Edena v Ankari ter poslanico nenvkega kancelarja turškemu predsedniku Ineniju. Pri tem ugotavlja, da nobeden izmed teh dveh dogodkov ne more bistveno vplivati tu» turikf zunanjo politiko. čeprav sc rbadva v inrvzcmsitvu na zelo razi'"ne načine to-ln-sčili Znano ie. pravi Sadek. d* je Edrr. j*;o zad'>vcHen odpotoval iz Ankare Ugotovil ?e da obstoja med Anglijo m Turčijo popolna »oglas- i nost glede tolmačenja pogodb, ki vežejo obe državi. Kar se tiče poslanice nemškega kancelarja, se je prav tako ne srn*. smatrati kot neki nenavaden dogodek, marveč — kakor je bilo to precizirano že v uradni izjavi — v prvi vrsti kot dejanje vljudnosti. Vztrajanje Turčije na stališču nevojskujo-če se države nikakor ne izključuje dobrih odnošajev do vseh držav Turč'ja je oborožena in pripravljena Vzdržuje se sleherne avanturistične politike, toda trdno je odločena z vsemi sredstvi braniti svojo čast in neodvisnost. »Vreme« o položaju na Balkanu Beograd, 18. marca. p. Večerno v Vreme« poroča iz Budimpešte: Iz dobro poučenih berlinskih novinarskih krogov je list »Peste zvedel, da pričakujejo v Berlinu z največjim zanimanjem, kaj bo prinesel tekoči teden na političnem in vojnem področju. List pravi, da je vse zanimanje nemške javnosti osredotočeno na naslednji dve vprašaiji: 1. Nadaljnji razvoj italijansko-grške vojne. 2. Današnje stališče Turčije. Obenem naglršajo v Ber"inu da spremljajo vesti o prihodu angleških čet v Grčijo z največjo pozornostjo. Na Wilhelm-strasse so izjavljali dopoldne, da še nI prišel primeren trenutek za razjasnjen je končne odlečitve v odnosih med B?rlnom in Atenami. V Berlinu tudi nag1asa-;o, da je vsaka vznemirjenost p?vsem brez podlage. Kar se tiče nemško-jugos'overskih odnosov, bodo razgovori med obema državama, ki so odlcčrlnega pomena, končani v zelo kratkem času. Odnosi med Bffifiunijo in Bolgarlfo Bukarešta, IS. marca AA (StefaniV V znak 7bolj'anja pniateliskin vezi med Ru-munijt in Bo!g>«njo. ie rumunska vlada mioči sklenila, da do^oM po vsej driavi prorlaio vseh br/parčkih listov, ki "> bili dosedaj prepovedani. JAPONSKA ŽELI ZBLIŽANJA S SOVJETSKO UNIJO Japonski zunanji minister Macuoka bo ob prihodu v Moskvo predložil daljnosežne načrte za zbližanje z Rusijo, da bi si Japonska zavarovala hrbet za primer posega v evropsko vojno ( Goebbels o nemškem kulturnem programu za vzhodne pokrajine države Tokio, 18. marca. s. (Columbia B. S). Danes ie bilo tu uradno objavljeno, da se bo zunanji minister Macuoka na poti v Berlin in Rim za dva dni ustavil tudi v Moskvi v svrho razgovorov z ruskimi državniki. V japonskih uradnih krogih pripisujejo Macuokovemu obisku v Moskvi največji Domen ter poudarjajo volio Japonske za zbližanje z Rusijo. V tem smislu pišejo tudi japonski listi. Tokio, 18. marca. s. (Ass. Press). V poučenih krogih zatrjujejo, da zasleduje napovedani obisk zunanjega ministra Macu-oke v Moskvi dalekosežne načrte, glede katerih pa še ni jasno, da bo Rusija nanje pristala. Predvsem domnevajo, da si namerava Japonska zagotoviti varnost ob sibirski meji. predno se cdloči za aktivni vstop v vojno ob strani Nemčije in Italije. Nadalje namerava baie Macuoka celo pckrenitj vprašanje nemškega posredovanja v sporu s Kitajsko, s katero bi Japonska prav tako h:tela skleniti mir. preden gre v vojno proti Angliji in Zedinjenim državam. Sanghaj, 18. marca. i. (Ass. Press). Iz Mandžuliia poročajo japonski viri. da bo japonski zunanji minister Macuoka dospel v Moskvo 23. ma^ca. v Berlin 27. marca, v Rim pa nekako 1. aprila. Po obisku v Rimu se bo Macuoka za 4 ali 5 dni ponovno vrnil v Berlin Konec aprila se bo Macuoka preko Mandžulija vrnil v Tokio. T®klo, 18. marca. AA. (Štefani). »Asahi fiimbun« naglaša. da bo japonski zunanji minister orisal politiko svoie domovine v Vzhodni Aziji in se obenem seznanil s politiko Italije in Nemčije. Od leta 1949 je že mnogo držav pristopilo k troinemu paktu in se ie zdaj pokazala potreba po debati o izrabi zveze v zvezi z izpremem-bami položaja. Italija. Nemčija in Japonska morajo utrditi svoj pakt. da stro na- men ameriškega intervencionizma. nastalega po sprejetju zakona o pomoči Angliji. Razgovori v Berlinu in Rimu bodo velikanskega pomena za poznejši razvoj zunanje politike Japonske. Namen Macuokovega potovanja v Evropo Tokio, 18. marca. AA. (DNB) Posebni dopisnik »Tokio Asahi šimbuna«, ki je spremljal japonskega zunanjega ministra Macuoko do obmejne postaje v Mandžuriji, je podal naslednje cilje potovanja ministra Macuoke: 1) Na svojem potovanju po Evropi se bo Macuoka lahko osebno prepričal o tamkajšnjih razmerah. 2) Macuoka bo osebno obiskal zasedene kraje, kjer bo na kraju samem proučil način kako se izvaja nemško gospodarstvo, istočasno pa se bo lahko seznanil tudi z novim redom v Evropi, ki mu bo obenem služil kot podlaga za uvedbo novega reda v Vzhodni Aziji. 3) Ker je trojna zveza zasnovana na podlagi enakosti, kar se tiče osnovne politike in novega reda v Evropi in prav tako tudi na Daljnem vzhodu, je potrebno, da se prouče nadaljnje podrobnosti, da bi se mogle izdati potrebni ukrepi za dosego celjev, ki si jih je postavila trojna zvezo. Istočasno bo japonski zunanji minister lahko razložil v Berlinu in Rimu japonsko politiko, kakor tudi ukrepe, ki so bili izdani za uvedbo novega reda v Vzhodni Aziji. 4) Za časa svojega bivanja v Evropi bo imel Macuoka priliko izmenjati z vodilnimi osebnostmi Nemčije in Italije mnenja o tem, kakšno stališče, tako politično, gospodarsko, kakor tudi vojaško, je treba zavzeti glede na stanje, ki je nastalo s spre- jetjem ameriškega zakona o podpiranju Anglije. 5) Zastopnik japonske vlade ae bo imel priliko porazgovoriti o izvajanju trojne zveze glede na razvoj zadnjih političnih dogodkov. 6) Japonski zunanji minister bo o priliki razgovorov z voditeljem Nemčije kan-celarjem Hitlerjem in predsednikom italijanske vlade Mussolinljem lahko dal vsa potrebna pojasnila v zvezi z japonsko politiko. Odločilna Saza kitajske vojne Tokio, 18. marca. AA. (DNB) Dosedanji vrhovni poveljnik japonskih oboroženih sil na Kitajskem, general Ničio. je včetai prišel v Tokio Takoi po prihodu je odšel na dvor. kier se ie dolgo posvetoval z vojnim ministrom. Poročal ie tudi cesarju o razmerah na Kitajskem Polee tega ie imel general Ničio dolge posvete v vojnem ministrstvu Ob koncu svojih posvetov ie izjavil časnikarjem, da ie vojna na Kitajskem prešla v odločilno dobo Da bi se ta dolgotrajna vojna zaključila mora Japonska povečati svoie napore. Prav tako mora ves japonski narod v domovini posvetiti vse svoie napore, da bi se vojna uspešno zaključila. Vlado v Nan-kingu ie treba podpirati, da bi poslala prava kitajska narodna vlada. Ob koncu svoje izjave ie general poudaril, da je potrebno. da iaoonsv^ mornarica prepreči pošiljanje pomoči Čangkajšku Cungking, 18. marca. s. (Ass Press). Prvič po 5 mescih so danes japonska leta a zopet napadla Čungking. Bombe so bile vržene predvsem na zapadna predmestja, vendar povzročena škoda ni velika. Srdita bitka za Keren Junaška smrt generala Lorenžinija — Odbit napad pri Džarabubu - Angleško prodiranje v Abesiniji Rim, 18. marca n. (Štefani). V svojem današnjem 284. službenem vojnem poročilu beleži vrhovno poveljstvo italijanske vojske o borbah v Afriki in na Sredozemskem morju: Dne 16. t. m. so letala nemškega letalskega zbora napadla sovražno brodovje, ki je plulo po vzhodnem Sredozemskem mor- ju. Pri tei akciji so torpeda zadela dve sovražni bojni ladji. V severni Afriki so se sovražni oddelki približali našim postojankam v Džarabubu. a so bili odbiti. Naši bombniki so bombardirali motorizirane oddelke, zaloge bencina in vojaške naprave na nekem sovražnem oporišču. V noči na 17. t. m. so sovražna letala napadla TripoLis. Nekaj ljudi je bilo ranjenih. Poškodovanih ie bilo nekaj civilnih stanovanjskih zgradb. V vzhodni Afriki se je bitka na predelu pri Kerenu srdito nadaljevala. Naše *ete so ponovno prešle v protinapad ter so sovražniku prizadejale prav velike izgube. Obenem so bili odbiti ponovni napadi, v katere ie sovražnik pognal znatne sile. Tudi naše izgube so bile precejšnje. Na čelu svojih bataljonov je junaško padel general Lorenzini. V letalskih napadih so naši lovci sestrelili eno angleško letalo. Eno itav"j~nsko letalo se ni vrnilo na svoje oporišča. Britanska letala so napadla neko naše oporišče. Povzročila so nekai škode. Močna skupma sovražnih ladij, ki se je pojavila pred Berbero in jo hudo obstreljevala. je izkrcala na obali cddelek čet, ki le premagal našo posadko v mestu. Kairo. 18. marca n. (UP). Vesti z eri-trejske fronte kažejo, da se že nekaj dni razvija velika bitka za Keren. najvarnejšo strateško točko v Eritreji. Italijanske čete jo branijo z velikim junaštvom, vendar jim ni usDelo v celoti odbiti angleške napade. 6 km južnovzhodno od mesta je indijskim oddelkom v krvavih spopadih uspelo zavzeti važno gorsko postoirnko, kjer so po informaciiah. ki so še'e danes prispele, ujeli 800 Italijanov. Manjši uspeh so angle%e kolonialne čete dosegle tudi zapadno od mesta kjer so se po t di borbi prav tako polastile nek° oostoj-n'-e ki leži 6 in pol km daleč od Kerena. Italijani so prešli v protinapade, a brez uspe'-a. Imeli so velike izgube. Britanci pa so zavzeto postojanko obdržali. V teh borbah je. ko'ikor je bilo mo?'če izvedeti, podel tudi italijanski general Lorenzini. Angleška poročila Kairo, 18. marca. s. (Reuter). Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem službenem poročilu: Libija: Ničesar važnega poročati. Eritreja: Včeraj je sovražnik izvršil več odločnih protinapadov proti postojankam, ki smo jih v nedeljo zasedli. Sovražnik je bil povsod odbit. Italijani so pretrpeli velike izgube in so pustili 800 ujetnikov v naših rokah. Operacije se povsod razvijajo ugodno. Abesinija: Imperialne in abesinske čete na Širokem ozemlju uspešno pritiskajo na umikajočega se sovražnika. Angleška Somalija: Ozemlje, zasedeno od angleške vojske, se razširja. Italijanska Somalija: Prodiranje angleške vojske v južno Abesinijo z več točk se nadaljuje. Kairo, 18. marca. s. (Reuter). Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem službenem poročilu: V nedeljo ponoči so izvedli angleški bombniki močan napad na Tripolis. Bombe so direktno pogodile enega izmed pome" ->v, ve« ladll in pristaniške naprave. Povzročeni so bili veliki požari, zlasti v južnem delu luke, kakor tudi med hangarji in vo- jaškimi skladišči. Eksplozije so nastale tudi v železniškem skladišču in v bližini radijske postaje. V Eritreji so angleški bombniki in lovska letala izvedli pri Kerenu v strmoglav-nem poletu bombne in strojniške napade na sovražne čete in topovske postojanke v strateških položajih. Tudi železniška proga južnovzhodno od mesta je bila obstreljevana. Eno dvosedežno italijansko lovsko letalo tipa Caproni 42 je bilo sestreljeno. V Abesiniji so južnoafriška letala s strojnicami napadla oddelke sovražne vojske in motorizirane transporte pri Hararu in Dži-džigi. Sedaj je potrjeno, da so južnoafriška letala v bojih 13. in 15. t. m. v istem področju uničila še štiri sovražna letala, tako da so tedaj skupno z gotovostjo uničila 13 letal, poškodovala pa 8. Z vseh teh operacij pogrešajo eno samo angleško letalo. Albansko bojišče Delovanje patrulj^ topništva ter letalsko udejstvovanje Rim. 18. marca. n. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske pravi v svojem današnjem 284. vojnem poročilu: Na grški fronti delovanje patrulj in topništva. Naša letala so bombardirala in obstreljevala s strojnicami sovražno letalsko oporišče. Gršbo-aIbanska meja, 18. marca. j.(Ste-fani). Vojni dopisnik agencije Štefani poudarja. da ie bila poglavitna akcija italijanskega letalstva 16. marca usmerjena proti neki važni bazi angleškega letalstva na grškem ozemlju. Pcslei se mora smatrati grški polotok kot torišče, na katerem namerava Anglija izvrševati tako svoje politične manevre, kakor tudi vojaške akcije na Balkanu. S tem ciljem p-ed očmi prihajajo znatni kontingenti orožja mu-nicije. letal in vojakov na to ozemlje in nobena tajnost ni več. da so na otoku Kreti, kakor tudi na Egejskem otočju že angleške vojaške garnizije. Grške srarni-zije z najbližiih otokov so bile porazdeljene po albanski fronti in nekatere med njimi. kakor »divizija s Krete«, se lahko smatrajo po velikanskih izgubah, ki so jih utrpele, kot likvidirane. Praznine v grški armadi so zlasti v tehničnem sestavu izpopolnili Angleži, ki so dali na razpolago na tisoče vojaških specialistov. Treba je pripomniti, da se na strategično važnih točkah v Grčiji zbirajo kontingenti bojnih vozil, orožia in pehote in lahko se reče. da ie danes -sleherna vojna aktivnost v Grčiji ood direktnim ali temeljnim angleškim vplivom. V obupnem prizadevanju Aneležev. da bi si ohranili vsa i eno oporišče na evropski celini, igra neizmerno važno vlogo posebno letalstvo. Po uničenju grških P tal ie danes letalska aktivnost na albanski fronti takorekoč popolnoma v angleških rokah. Angleži neprestano pošiliajo letala in pilote, ki jih ie treHa nadomeščati zaradi uničuioče sile naših letaL Tudi včerajšnie naše leta^ke akcije so sovražnemu letalstvu prizadejale občutne izgube. Včerajšnji bombni napadi so bili med najdaljšimi in najsilneišimi. Ko so se naša letala oddaljila, je bilo mogoče ooaziti velike požare in očitne znake uničenja. Grška Atene, 18. marca. s. (Columbia B. S.) Po grških informacijah so nova italijanska ojačenja trenutno na poti iz Italije v Albanijo. Grki pričakujejo, da bodo začeli Italijani zopet z novo ofenzivo. Atene, 18. marca. j. (AL ag.) Po objavi včerajšnjega komunikeja poveljstva angleškega letalstva v Grčiji je atenski radio sporočil, da je bilo po dokončnih ugotovitvah v teku preteklega tedna sestreljenih v celoti 39 italijanskih letal. Nadaljnjih 17 italijanskih letal je bilo hudo poškodovanih, 15 pa jih je bilo uničenih na tleh. Angleško letalstvo je pri tem izgubilo je tri svoje aparate, toda pilota iz dveh letal sta se srečno vrnila na svoja oporišča. Atene, 18. marca. n. (UP) Po poslednjih podatkih, ki jih je mogoče dobiti v grških vojaških krogih, so znašale izgube 11. italijanske armade od 9. do 17. marca samo na osrednjem sektorju fronte 30.000 padlih, ranjenih in ujetih oficirjev in vojakov. Število ujetnikov je po zadnjih podatkih naraslo na 4000. Italijani so že pričeli pošiljati v Albanijo nove sveže čete, ki naj ba se z njimi 11. armija nemudno reorganizirala. 9. armija je pričela včeraj novo veliko ofenzivo na severnem sektorju fronte na področju med gorovjem Tomorido in Ohridskim jezerom. Najhujše borbe se razvijajo pod Mokro planino. Atene, 18. marca. AA. (At. ag.) Uradno poročilo število št. 142 glavnega stana grške vojske pravi: Patruljna in topniška delavnost. Dne 16. in 17. marca so sovražna letala bombardirala Lariso, človeških žrtev ni bilo. Dve hiši sta bili porušeni, 10 poškodovanih. Sovražna letala so letela tudi nad Solunom in nekaterimi deli Epira. človeških žrtev ni bilo, stvarna škoda pa je zelo neznatna. Sovražna letala so metala bombe tudi na otok Naksos, niso pa prizadejala večje škode. Angleška vojska na grških tleh London, 18. marca. s. (Columbia BS.) Medtem ko z angleških uradnih mest še vedno ni nobenega potrdila o izkrcavanju angleške vojske v Grčiji, pa prinašajo davi skoro vsi angleški listi posebna poročila svojih poročevalcev na Bližnjem vzhodu, ki predstavljajo menda indirektno potrdilo v tem smislu. Listi namreč poročajo, kako je prejela angleška vojna mornarica po prihodu zunanjega ministra Edena in šefa generalnega štaba Dilla v Vzhodnem Sredozemlju povsem novo nalogo. Veliki transporti vojaštva, vojnih zalog, živeža in mu-nicije odhajajo iz Aleksandrije v nove sir.e-ri ter so doslej dosegli vsi svoj cilj s popolno točnostjo, ne da bi jih ovirala sovražna letala na Dodekanezu, v katerega neposredni bližini so pluli angleški konvoji. Listi tudi omenjajo, da so angleške velike prevozne ladje na svoji poti pasirale Kreto. Iz vsega tega je mogoče skoro gotovo sklepati, da so v teh poročilih mišljeni transporti angleške vojske v Grčiji, ki pa jih angleška cenzura listom za enkrat še ne pusti imenoma omeniti. New York, 18. marca. j. (Un. Press) Po poročilih iz Carigrada so bile vse angleške čete, ki so se izkrcale v Plreju prepeljane v Solun. Po zanesljivih Informacijah iz diplomatskih virov se ceni, da so Angleži doslej izkrcali v Grčiji 150 do 200.000 mož svoje vojske. Rim, 18. marca. p. V rimskih političnih krogih vlada največje zanimanje za vprašanje izkrcanja angleških čet v Grčiji, o čemer se v evropski javnosti zadnje dni mnogo govori. Da bi se angleške čete že izkrcale, nimajo še nobenih pozitivnih poročil. V Rimu menijo, da bi izkrcanje izzvalo nove zapletljaje, kakor tudi, da je izkrcavanje samo združeno % velikimi tež-kočami. Poudarjajo, da italijanska mornarica m letalstvo na Sredozemskem morju nista opazila nobenih transportov angleških čet. Zato mislilo, da ni verjetno, da bi se izkrcanje že ir^šilo. V vsakem primeru pa je to vprašanje zelo pomembno ln mu . posvečajo posebno pozornost. i Berlin, 18. marca. A A. (DNB.) O priliki ponovne otvoritve preurejenih gledališč je propagandni minister dr. Goebbels danes govoril v Poznanju. Orisal je delovni program na kulturnem polju, ki bo veljal za vse vzhodne kraje, pridružene Nemčiji. Minister je najprej poudarjal politični, kulturni in narodnostni pomen vzhodnih krajev za nemški narod. Tretji rajh gleda na vzhodne kraje mnogo pravilneje, kakor so gledali nekdanji voditelji Nemčije, za katere so bili vzhodni kraji nekakšno skladišče za uradnike, ki so se pokazali nesposobne v drugih krajih države, in za častnike, ki niso imeli sreče v karieri. Ti kraji so bili za nekdanje voditelje Nemčije ne samo pokrajina, kamor so kazensko premeščali uradnike, ampak tudi nekakšna poskusna postaja za vse mogoče gospodarske teorije. Kratkovidni voditelji nekdanje Nemčije so mislili, da so ljudje, ki niso primerni za druge kraje, dobri za vzhodne kraje, morda celo predobri. Takšno napočno pojmovanje je pa v nasprotju s tem, kar narodni so-cilaizem pojmuje pod načeli nacionalne politike v vzhodnih krajih. V vzhodne kraje js treba pošiljati ravno najboljše ljudi. V nadaljevanju svojega govora je Goebbels dejal, da so gledališča in šole bili ln bodo ostali trdni gradovi nemške kulture. Zato ni nazkriž z duhom in potrebami teh resnih dni, če že zdaj sredi vojne spet odpiramo vrata preurejenih gledališč v tem mestu. V bodoče bo moral vs^k mlad Nemec videti svojo narodno dolžnost v tem, da bo piebil po nekaj let v vzhodnih kra-jh. Mnogi izmed njih bodo vzljubili te kraje in se stalno naselili v njih. S tem se bo okrepil živi okop. ki varuje domovino. Preureditev gledališč v Poznanju je šele začetek obsežnega in načrtnega kulturnega dela v vzhodni Nemčiji. Velika pozornost bo posvečena tudi drugim velikim kulturnim središčem vzhodnih krajev, kakor so Gdansk, Vratislava, Kraljevec. Katovice. Z združitvijo močnih kulturnih sil v teh velikih mestih se bo pospešilo kulturno ustvarjalno delovanje v vzhodnih krajih in se na to delo ne bo čakalo do konca vojne. Seveda se bo po končani vojni nadaljevalo z dvojno silo. Na koncu svojega govora je Goebbels pozval nemške umetnike, da zastavijo čim več truda in dela pri umetniškem delu in ustvarjanju v vzhodnih krajih. Titulescu umrl 1 Odlikovani proSessrji Vlchy, 18. marca- n. (SDA.) V Cannesu je v pretekli noči umrl v starosti 58 let znani rumunski državnik Nikolaj Titulescu. Nikolaj Titulescu je igral v Rumuniji v prejšnjih dveh desetletjih veliko vlogo. 2e za časa zadnje svetovne vojne je bil dvakrat član rumunske vlade. Tedaj je vodil obakrat resor za finance. Takoj po vojni leta 1919. je vodil rumunsko delegacijo na mirovni konferenci v Trianonu, pozneje je bil poslanik v Londonu, od leta 1922. do 1927. pa stalni delegat Rumunije pri Društvu narodov. Bil je tudi predsednik 11. zasedanja skupščine DN. Od leta 1932 do 1936 je bil Titulescu rumunski zunanji minister v različnih kabinetih. Nekaj časa je bil tudi predsednik vlade- Leta 1933 je. vodil rumunsko delegacijo na svetovni gospodarski onferenci v Londonu. Pred dobrimi štirimi leti se je umaknil iz političnega življenja Rumunije in je odtlej skoraj ves čas preživel v Švici in Franciji. Moč nemške vojske v Bolgariji New Ycnk, 18. marca, j (AR). Iz nevtralnih virov se doznava. da je zdaj v bližini bolgarsko-grške meje zbran b 16 nemških divizij. Razen tega ima Nemčija na Balkanu še naslednje vojaške sile: v Rumuniji 12 divizij, med katerimi sta dve zaposleni z vežbanjem rumunske armade. Dve nadaljnji diviziji sta razmeščeni v bližini ruske meje. dočim so štiri divizije po» razmeščene vzdolž oskrbovalne črte, Ki veže te garnizije z Nemčijo. Iz Avstrije prihajajo preko Madžarske in Rumunije v Bolgarijo nova ojačenja. Darlanovi razgovori v Parizu Pariz, 18. marca. A A. (DNB.) Včeraj so v palači »Matignon« priredili kosilo, katerega so se udeležili predsednik francoskc vlade admiral Darlan, zastopnik nemške vlade v Parizu Abetz in generalni zastopnik francoske vlade v zasedenih pokrajinah veleposlanik de Brinon. Na tem kosilu so bile še nekatere ugledne osebnosti z nemške strani in več francoskih zastopnikov. Na tem sestanku je imel zastopnik nemške vlade v Parizu Abetz daljši razgovor z admiralom Dar lanom. Danes dopoldne je admiral Darlan zapustil Pariz in odpotoval v Vichy. Prisilni odkup žita Beograd, 18. marca Na podlagi uredbe o obvezni prodaji presežkov žita (glej uredbo na 7. strani) je minister za oskrbo in prehrano izdal na-redbo o presežkih, ki se bodo pustili za prehrano in setev. Imetniki pšenice, rži, soržice, ječmena, koruze in moke iz tega žita, smejo po tej naredbi obdržati) in sicer če so kmečki pridelovalci: 1) za prehrano 60 kg pšenice ali 50 pšenične moke, v krajih, kjer se preživljajo tudi z ječmenom, enako količino ječmena, ali 140 kg koruze ali 110 kg koruzne moke za vsakega člana gospodinjstva; nadalje 10 kg pšenice ali 8 kg pšenične moke ali 20 kg koruze ali j 16 kg koruzne moke za vsak oral orne zemlje lastnega posestva za prehrano poljskih delavcev; 2. za živino in ostale potrebe po 50 kg koruze od vsakega katastrskega orala, zasejanega s koruzo v letu 1940, po 50 kg koruze v zrnu za vsakega prašiča, ki ga pitajo, po 1000 kg koruze za pitanje goveda, po 50 kg za vsako molzno kravo, po 150 kg za vprežno govedo in po 100 kg za vsakega konja. Ostali imetniki ilta pa smejo obdržati za prehrano 50 kg pšenice ali 40 kg pšenične moke, ali 100 kg koruze, ali 80 kg koruzne moke za vsakega člana domačije, za živino pa kakor kmečki prebivalci. Gornje količine se računajo za prehrano ljudi in živine po času, in sicer za pšenico in druga krušna žita ter moko od 1. aprila do 1. avgusta t L, za koruzo in koruzno moko pa od 1. aprila do 1. novembra t L Rudniška katastrofa na Japonskem Tokio, 18. marca. AA (DNB) V premo-gokopu v pokrajini Hokaidasu je danes nastala strahotna eksplozija. Po eksploziji se je utrgala zemlja m zasula več ko 200 rudarjev. Po deseturnem nepretrganem in napornem delu se je posrečilo pomožnim oddelkom izkopati izpod zemlje, ki se je podsula, 108 rudarjev. Mislijo, da je 20 rudarjev, ki so ostali pod zemljo, mrtvih. Po eksploziji je nastal silen požar, ki je zajel velik del rudnika. Reševalna dela se če zmerom nadaljujejo. Postani in ostani član Vodnikov« družbe! Beograd, 18. marca. p. Na predlog prosvetnega ministra so odlikovani: z redom sv. Save 3. stopnje Bogumil Remec, direktor gimnazije v p. v Ljubljani; z redo-m Jugoslovenske krone 4. stopnje Ivan Dolenc. direktor gimnazije v Novem mestu; Rudcflf Južnič. profesoT I. moške realne gimnazije v Ljubljani; z redom sv. Save 4. stopnic Evgcn Vau-hcn. profesor klasične gimnazije v Mariboru. Vladimir Verbič pt^feser vp. v Ljubljani; Fran Dcvctak. pnfesor I. ž. r. g. v Ljubljani; dr. Rudolf Kolarič, profesor I, m. r g. v Ljubljani; Simon Milač, profesor učiteljišča v Mariboru; Jct>ip Osana. direktor I. ž. r. g. v Ljubljani; Fran Pahaj-ner, profesor I m r g. v Ljub'jan ; dr. Rudolf Perhavc, profesrr I. m r g v Mariboru; Josip Pirnat, profefor klas gimnazije v Mariboru; Maks Prezelj, profesoT I. m. r. g. v Ljubljani; Peter Prosenc, profesor realne gimnazije v Novem mestu; Fran Rojšek, profesor L r g. v Celju, Ermina Ropac, profesorica učiteljišča v Mariboru; dr. Mirko Rupelj, profesor klas. gimnazije v Ljubljim; dr Pavel Strmšek, profesor II. r g. v Celju; dr Fran Sušnik, direktor učiteljišča v Mariboru; Ernest To-mec, profesor klas. gimn. v Ljubljani; dr. Ignac Fludemik. profesor I r g v Mariboru; dr. Pave' Pclenšek. prof v p. v Celju; Ivan Škcrlj. profesor I ž. r. g v Ljubljani; Filip Tcrčelj profesor I. ž. r g. v Ljubljani; Jakob Dolar, profesor gimnazije v Št. Vidu pri Ljubljani, z redom sv Save 5. stopnje Miroslav Adlešič, profesor I. moške realne gimnazije v Ljubljani, dr Pavel Blaznik, profesor I. r. g. v Celju. dr. Stanko Gogala, profesor učiteljišča v Ljubljani. * Beograd, 18. mai ca. A A. S kraljevim ukazom je odlikovan z redom sv. Save 2. stopnje dr. Rudolf Andrejka, načelnik oddelka splošne državne statistike notranjega ministrstva v p. Razjasnjen roparski umor v Zagrebu Zagreb, 18. marca o. Zagrebški policiji je na svojstven način uspelo izslediti mo rilca nekdanjega mornariškega oficirja Fe-dcTa Freudenreicha in da aretirali. Ko so ' policijski organi dognali, da je bil izvršen prav za prav roparski umor. so aretirali dolgo vrsto Frcundcnreichovih znancev. Trije izmed njih so izpovedali, da so opazili neznanca, ki je m/sil dan po umoru Freudenreichove čevlje jn plašč. S policijskimi agenti so pretaknili vse meste in res v Vlaški ulici naleteii na nekega brezposelnega mesarskega p( mečnika Stjepana Fulira s Frcudenreichovo suknjo. Pri njem so pozneje našli še druge Frcudcnreichove stvari. Fulir je v zaporu kmalu prizna! svoj zločin in izpovedal, da ga je izvršil v soboto zvečer skupre z znanim potepuhom Nikolajem Benkom. Oba sta bila Freudenreicho-va znanca. Benko je bil v sobote do polnoči pri umorjencu. Ko ga jc ta spremljal do ograje pred h:šo. se je Fulir prikradel v stanovanje in je noto Freudereicha ubil z nekim kamnom in nožem Potem je pobral vse, kar je našemi bitji, življenje je imperativna zahteva stvarstva. Ko je po plodu hrepeneča priroda drhteč v sladkem pr.čakovanju spočeia v objemu boga svetlobe in toplote, tedaj je vzniklo z vio bujnostjo življenje vsepovsod — po višji volji in ta volja preveva ves svet. Ko se po duha zamračujoči z:mi vrne boginja Vesna v naše kraje, prešinja sleherno bitje, hrepenenje po življenju in z obnovljeno živnostjo utripa srce tudi človeku živahneje. Na osojnih obronkih in tratah vzklije seme vigredi v obliki zalih pomladnih otrcč.čkov, ki se sproste objema matere zemlje. Plaho, mežikajoč v sončni svetlobi se ozro naokrog, zatem pa dpro svoj cvet žarkom sonca in pretvarjajo trate in livade, okitene s svežim zelenjem v pestro preprogo, pretkano z belimi, modr.ini, rdečimi in rumenimi barvami. Vstajenje je v prirodi in nadepolne slutnje se porajajo v srcu vzlic probujajoče-mu se življenju na kopnem in v vodah. Jate krilatih gostov pr.hajajo z juga. ščin-kavec udarja na svoje strune, kos in škor-ček se ozirata po družici, jerebice slede s povečano vnemo klicu jereba, zajci gredo v svate in celo v vodah so se zaspanci že zdramili, ribice, žabe. pupki, polži in druge živalce so že zapustile svoje zimsko zavetje, kri se jim je že malo ogrela in se h.troje pretaka, tudi one se probujajo k novemu življenju. Vsa ta bitja se družijo pod vplivom višje sile na svatbo. Tam daleč na Barju je jamica, barsko okence, majhno po ob.egu, a veliko po množici raznovrstnih b.tij, ki se v njem sknvajo. Vsako okence ima svoje boginje, svoje povedne vile in za časa sončnega vzhoda in zahoda zagledamo od daleč njihovo rajanje. Odete v bele tenčice plavajo nad svojimi jamicami, dvigajoč in spuščajoč se v zraku, ko se pa sonce vzpne više ali č in vpije noč sleherno svetlobo, Sk. pa podajo k počitku med svoje povedne škratke, s kater.:ni se bomo še seznanili Suščevo popoldansko sonce obseva L sko ravan in njegovi žarki se v bleščečih se pramenih odbijajo z gladine. V bistri vodi se zrcali delčič svetega slovenskega sveta, snežno bele planine in temno hribovje in ko se oko nehote dvigne, da bi r ipopadlo več eh krasot, zagleda dobršen del slovenske zemlje, ljubezni vredne po njeni lepoti, vredne največjih žrtev, ker je naša rodna gruda. Težko se je ločiti zaljubljenemu, lepote božajočenvu očesu od :e podobe rajaš ter da se zopet posveti jamici. Pozni prizori se nam ponujajo v podvodnem raju, če se oborožimo s potrpežljivostjo in po vrsti se nam bodo prikazali š ratčki. 2e sam rob jame in obalni pas vode nam prepričevalno pričata o vsta- jenju v prirodi, kajti na kopnem se omla-ja med lanskimi starimi listi mečolistna perunika, a tudi okrogli listi kalužnic se začno šopiriti med ozeienelimi čopiči šaša, poleg njih pa bingljajo na nizkih stebličih zale norice ali Kronice, neslišno zvone, a vendar čutimo odjek zvonenja globoko v srcu. Na robu ob vodi se pa razprostira s svojiim malimi zvezdicami žabji las, zraven pa vodna grebenika z velikimi zvezdami in košatim steblom. Tam pod zelenim listjem morave, kakor imenujejo zahodni barjani krešo in bobovnik. se je pojavila ribja glavica in polagoma priplava cela jata na sonce. Pisanci so to in nerazumljivo je. kako so pr šli v to samotno jamico. Bržkone pod zemljo iz obližnjega jarka, kamor se morda izteka voda jamice, lahko j:h ie pa tudi poplava zanesla v ta raj. Suknjič jim je rjav, baržunast telovnik pa bel Nekie na dnu se je zganilo; krastrča je to. samra nosi kar na hrbtu Ko se bosta razšla, bo ovila svoj mrest v obl'ki dolgega, ozkega črre-ga traak ok^li vei;o. k; iih ie ie^en^ki v'hor 7are~el po nokliučiu v iamico V ribmkih so samci kro^toč zlasti krapom nevnrr.i. ker se nagonsko oklepajo ribie glave. šVr« očes. za daljšo dobo. kar gre rib^m do ž'vega. Zo.oore^omo re nom prikazujejo vodno drugi preVvalci jonvce Moihen riov pu- nek nn Barju. trie svo^o samico. N' boš redek ntr:njo malo sre- 4f? If O f) JBTrJtV © v H u Ena izmed mnogih tistih sem, ki jih srečujete nekaj minut pred osmo zjutraj, ko hite v urad. za pisalno mizo ali pisalni stroj, dan za dnem po isti peti, na isto dele Prvega pa gospodična na poštni blagajni ravnodušno registrira naše običajne mesečne pošiljke družinam, razkropljenim nekje p:; deželi. Račun ni težak, ne zamotan: toliko gospodinji, toliko sestri, ki še študira, toliko domov ... kar ostane___ Že februaria so nam izložbe trgovin naznanjale bližajočo se pomlad. Ustavljala sem se pred njimi in si izbrala blago, ki mi je ugajalo. Potrebovala bom bluzo. Vrata trgovine so bila nastežaj odprta. Kupovalke so gnetle pred obloženimi mizami in izbirale. Blago, ki sem si ga izbrala za bluzo, me je mikalo. Vsak dan, ko sem šla mimo trgovine v urad, sem za hipec obstala ob izložbenem oknu in računala. kdaj bi lahko šla ponj. Potem je obolel brat in morala sem prispevati za zdravila. Blago, ki sem si ga izbrala za bluzo, je nekega dne izginilo iz izložbenega okna. Preti koncu februarja je posijalo prvo pomladansko sonce. Takiat navadno odpiramo svoje omare in pregledujemo. kaj je še preostalo od prejšnje sezone. Ugotovila sem, da nimam nobene lahke popoldanske obleke. V izložbah trgovin so se teden za tednom pojavljale nove barve, novi vzorci blaga Vse v znaku pomladi. Še vreme se je zjasnilo in nenadno je tudi v zraku zadišalo po pomladi. Pogledala sem po izložbah — in hitro sem našla vzorec za svojo obleko. Le cena Nekje si ho pač treba pritrgati Toda kie? Plačilni dan. Ravnodušno preštevam sto-t,-'ke. spravi jene v modro kuverto. Opoldan dajem skoraj polovico gospodinji. Potem stojim pred okencem poštne blagajne in g'edam, kako prsti uradnice urno drse p- p'i v ju. Kolikokrat že je zapisovala i.h na i lov. isto vtotol Sestra potrebuje ta mereč nekaj več, ker se je že začel semeter in mora plačati takse, nabaviti kn :i g? ... Svetlornje blago ki sem si ga bila izbra-la za obleko, je izginilo izza stekla izlož-b nega okna Na njegovem mestu je nov vzorec, prav prikupen, toda cena je znatno višja cd prejšnjega. Se enk-at in še bolj natanko sem prcgls-d.'la svojo cm."-o če nepravim majhna popravila pri lanrki obleki Pomlad je tu, s svojim bleščečim soncem, z modrim ne-bc.m, a letos je pač drurače. kakor je bilo ob drur,:h pomladih Nič več ne postajam ob izložbenih oknih Mislim, da to pomlad ne bom imela nobene nove obleke. V tej dolgi, živahni jutranji procesiji, k> se razliva po pretesnih ulicah, je najbrže mnelo lakih, ki se bodo mora'v to pomlad odreči plašču, obleki, bluzi Naše plače so na nepremakljivi točki Cene v trgovinah pa se nezadržano dvigajo Življenje je poslalo resno, m treba je pač bolj misliti na dolžnosti kakor pa na modne žur-na.2. brno kroglico ki ple*e v krivuljah no gladini. °edoi š° p-^o. dve. tr1' v<*č. To co nip^ovro. otp hrošč:či. ki so po sor^u po-T-ebrijo. Koi pa t^m v žohipm lini' Volju podobna nrrihna prikozen V^Ii 7ntnri in i-r^pl^n j? o^^^o- 1-ipn'h listkov in steb^čkov nmeo^e- y o ! • r- d nn -li rrvrri-iin i<">73 V vo^ui k; mu nfv!nn tiiipr 4p jn o i h rs a l:e?nko. V pomladi bedo odrac!e :n nrišle h glasni, se ■ iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii!; zabubile, kar pomeni, da bodo prepredle odprtino tulca, kmalu zatem bo pa mični metuljček, mladoletnica omehčala to prejo, zapustila tulec in vzletela v sinji dan. Na dnu med odpadlim listjem sosedne jelše je še mnogo ličink, med njimi tudi ličinke enodnevnic s tremi nitmi na repu, ličinke majhnih in večjih mušic, komarjev in hroščev. Zlasti poslednji žive oboroženi s čvrstimi kleščami svoje roparsko življenje ter se hranijo izključno z maihnim bitji. Isto velja za ličinke večjih kač^h pastiriev. nekatere kratke in čokote, druge podolgovate, vse pa plavajo sunkoma. če iih preganjaš. S svojimi lovkami tzv. krinkami popadeio vse. kar jim pride v bližino, tudi majhne paglavce, te nadebudne ličinke žab Odrasle ličinke kačiih pastiriev se bodo kmalu podale na stebla, ki 54rle iz vode. se :zv;1e iz tecno ok^oa-ioč:h se sroič;c in odfrčole kot lepi. sloki. letalu no^obni koči' nastirii čez širno plan Na konnem nodolurie^o svoie ro-porcko živlienie. nnKena mušioa. noben rrp+iiHček ni varen po svatbi priiadra sa-rrvro k vnd->m in od'ogq «vo1a jaičeca 0 ^f^—nonili c*mo npvi+primi c-n \7 +r,rn —T^-,11 r^—il —iip Pfipnrl^i l*m "O^OT"-! . ' ' T , ■ * r, ?r* ,--\ ' + n c-p « t--.r v {p-fi meri ceve velia tudi 7.r> ^ .. -..: : - ^ . ^.—1 * ^ o ni"1« cn v^^ionini 'zi^n^Hp k novemu življenju! !Ii!l!!!l!!!ll!' - PsolsJisp iisevi znamenite knjižnice Ljubljana, IS. marca Poročali smo že, da so pričeli seliti li-ccjt:ko knjižnico iz njenih dotedanjih prostorov v poljanski gimnaziji v novo hišo — univerzitetno knjižnico — v Vegovi ulici. Licejska knjižnica, največja in najpopolnejša slovenska knjižnica se bo odslej imenovala univei-žitetna knjižnica. Pridružili ji bodo še nekaj diugih knjižnic, posebno znanstvenih in bo kot univerzitetna ustanova spadala pod upravo rektorata. Ravnatelj knjižnice bo zavzemal mesto dekana fakultete. Licejska knjižnica je do prevrata še nekako dihala v sedanjih prostorih. Ko pa £,mo dobili visoko šolo se je pričela dušiti med tesnimi zidovi, številna nova tiskanja so se močno hitro množila. Vse knjižne omare so bile zatrpane, knjige so jeli zlagati nanje do stropa. Za velike formate tudi po tleh ni bilo več prostora. Zlagali so jih po kleteh vse dotlej, da so bile tudi kleti do krpja zatrpane. Prav poslednji čas so pričeli zidati novo hišo sicer bi se knjiž- nica zadušila v lastnem bogastvu. Seveda je bilo dvajset let sem vsakršno gladko poslovanje k knjižnici spričo takih razmer nemogoče in prav zaradi tega marsikatero znanstveno delo ni moglo izpod rok ako ni celo povsem zastalo. Kakor omenjeno so doslej prepeljali v nove prostore vse inventarizirano tiskanje iz kletnih prostorov, skoraj pa bodo pričeli seliti ostalo knjižnico. Pričakujejo le še nerjavečih kovinskih polic, ki so jih naročili v tujini. , - s ; O ' V f ■ m } ■ < Ms 1 f«! lil 1 illli Mi Bil« §m Sliki iz pritličnih prostorov licejke: omare so na vrhu do stropa zatrpane s papirjem Pristna kranjska idila v kleti: na gorenjski skrinji so zloženi veliki vezani letniki časopisov. Tudi skrinja je polna leposlovnega tiskanja; zapuščina knjižničnega dobrotnika bo odslej nameščena na dostojnem mestu Velikanske sklade težkih papirnih snopov, s kakršnimi so bile obložene vse stene, nosijo na svetlo .||llllll!lllllll:l|iiiil:iiili:!i!iililllli A, ■j i Amerike je ueakal 54 let Pri mnogih velikanih svetovne zgodovine smo v dvomu o letnici njih rojstva in smrti. Tcda pri malokatercm so razlike v ugibanju tako velike kakor pri Krištofu Kolumbu, odkritelju Amerike, že nad sto let se o tem piše in tiska, ne da bi v tej stvari prišli na čisto. Domneve, kdaj se je rodil odkritelj Amerike nihajo med 1.1430. in 1457. V zadnjih desetletjih se je že zdelo, da sta verjetni leti Kolumbovega rojstva 1446 47. Ta letnica je prišla tudi v leksikone, vendar se zdi, da ni prava, kakor tudi ni pravilno označen dan Kolumbove smrti, naveden z 21. majem 1506, medtem ko je Kolumb v resnici umrl zvečer 20. maja 1506. Prof. dr. Henig je izdal v Dusseldorfu znanstveno podprto študijo o Kolumbu. Objavlja listine in dokumente, ki pričajo, da se je odkritelj Amerike narodil 1.1451. Henig je namreč našel neke notarske listine v Genovi, iz katerih izhaja, da je bil Kolumb pozvan pred sodišče za pričo. To je bilo dne 31. oktobra 1470. Vprašan od voditelja obravnave, koliko je star, je Kolumb odvrnil, da mu je »nekaj nad 19 let«. Drugi notarski akt cd 25. avgusta 1479. pojasnjuje leto Kolumbovega rojstva še bolj izčrpno. Notar Girclamo Ventimiglia je vprašal Krištofa Kolumba, ki je nastopal pred sediščem kot tožitelj, koliko je star. Dobil je v odgovor, da ima 27 let če primerjamo oba dokumenta, pravi nemški raziskovalec, pridemo do zaključka, da se je Kolumb rodil med 25. avgustom in 31. oktobrom 1451., najbrže pa v septembru ali v začetku oktobra 1451. Učakal je po tem takem samo 54 let. Pariški indeks V »Journalu de Geneve« razpravlja član Francoske akademije Jacques de Lacretelle o indeksu prepovedanih knjig, po katerem se morajo ravnati vse knjigarne in založniki zasedene Francije, zlasti pa knjigarne Pariza. razvijali na ideološko-političnem polju, kjer pravo slovstvo nima nikakršnega posla. Gotovo se bodo tudi v Franciji pojavili mistiki . .... od nemško zasedbo se je moralo tudi francosko knjigotrštvo podvreči omejitvam, ki vladajo v izvestnih pogledih na nemškem ' knjižnem trgu in v vseh pokrajinah, kjer gospodujejo Nemci. Spisek prepovedanih knjig se začenja z zanimivim uvodom naslednje vsebine »V želji, da prispevajo k ustvaritvi bolj zdravega ozračja in v stremljenju, da se uvedejo možnosti za pravičnejšo in objektivnejšo oceno evropskih problemov, so francoski založniki sklenili odstraniit iz knjigarn in iz prodaje vsa dela. ki jih obsega naslednji spisek, kakor tudi vsa ona dela. ki bode morda označena še na kakem si lenem spisku v prihodnjosti. Gre za knjige, ki so s svojim lažnivim m tendenčmm duhom sistematično zastrupljale francosko lavno mnenje Pred vsem velja to za dela političnih beguncev in židovskih pisateljev ki so zlorabljali gostoljubnost Francije ter jo brez pomisleka pehali v vojno, od katere so se nadejali dobička za svoje sebične namene Nemška zasedbena oblast je z zadoščenjem zabeležila pobudo francoskih založnikov ter je s svoje strani storila potrebne ukrepe.« Pisec pravi, da je še vprašanje, v kaki meri je bila ta pobuda francoskih založnikov dobrovoljna. dokazuje pa le, da smatra večina Francozov praktično sodelovanje v sedanjih prilikah za potrebno. Ta črni spisek, ki človek lista po njem ne samo zaradi radovednosti, ampak tudi. da se pouči za bodočnost in da spozna ali bo francoskemu pisatelju mogoče brez žrtev sprejeti to sodelovanje, ki se razvija med obema narodoma. Med prvimi zabra-njenimi knjigami so seveda dela izgnanih Nemcev in Avstrijcev: Zweig, Ludvvig, Mann, Viki Baum itd. Tem so dodali tudi prednika vseh nemških emigrantov H. Heineja, katerega pesmi danes ni mogoče več dobiti v prosti prodaji. Od francoskih so prepovedana vsa dela, tičoča se vojne 1939/40, najsi so že propagandnega ali reportažnega značaja. Med slednjimi sta tudi Duhamelovi deli »Sporne niča o beli vojni« in »Kronikal. 1939«. dalje Henrija Bordeauxa »Nemška etapa« ter Dorgelesov »Povratek na fronto«. Dela, ki se tičejo svetovne vojne, po vsem videzu nemške cenzure ne zanimajo mnogo. Za-branila je samo »C vilizacijo«, dve knjigi Dumurovi »Nach Pariš« in »Verdunski mesar« ter sijajne novele Aleksandra Ar-nouxa »Le Cabaret«. Temu se človek res čudi, kajti v njih ni nikakršne sovražnosti do nasprotnika. Omembe vredno je tudi, da niti eno delo Barresovo ni prišlo na indeks, čeprav so bili njegovi lorenski romani, »Kronike velike vojne« tako rekoč skoro trdnjave protinemškega duha zadnjih 25 let. Zato pa sta dva druga pisatelja strogo prizadeta: Benda in Blum. Od prvega so dovoljene samo »Ordinacije« in »Izdaja pisarjev«, od slednjega pa samo njegova prekrasna študija »Stendhal et le Beylisme«. Ravno ta spis je najboljše delo Blumovo. Iz vrst Action Frangaise jih je malo deležnih posebne pozornosti cenzure. Maur-ras je ostal nedotaknjen, takisto Leon Daudet, Jacques Bainville je v spisku zastopan samo z »Diktatorji«, Massis pa s »Tridesetletno vojno«. V sociološki in po-litično-gospodarski panogi je bila izbira zelo stroga. Izločeni so Marlio, Max Her-ment in sploh vsi pisci, ki pobijajo sociološki in gospodarski ustroj totalitarizma. Samo po sebi umevno je. da so prepovedana vsa dela v zaščito Zidov. Ce pregledamo spisek s stališča čistega slovstva, lahko ugotovimo z zadoščenjem, da je to le malo prizadeto. Andre Maurois je zastopan s svojo »Zgodovino Anglije^, Kessel z »Nižinami Berlina« in s »Slepimi kralji«, Malraux z »Nado« in »Le Temps Meppis«. Andre Gide, Roger Martin du du Gard, Romain Rolland. Ju'es Romaine in nekateri drugi so ušli nepoškodovani skozi sito. Tem naštetim imenom dodaja pisec naslednje zaključke: Mnogi naši pisatelji so se po nepotrebnem razburjali. Poznam nekatere, ki so videli že vsa svoja dela na spisku in so bili na to ponosni. Izkazalo pa se je, da ni bil deležen preganiaja tisti, ki si ga ie morebiti želel. Nemška oblast se ie držala načela, da nima nikakršne pravice nadzora nad deli. ki se v ničemer ne dotikajo Nemčne in nacionalno-sora-lističnega nauka. Vendar se iz tega ne da posneti, na kaki osnovi naj se ustvari bodoče sodelovanje pisatelipv obeh narodov Vsi stiki med obema državama se bodo Moč Rusije na morju Pomočnik sovjetskega ljudskega komisarja za vojno mornarico admiral Izakov i*e ob-iavil v mosk-vski »Pravdi« pregled in razporeditev vojne mornarice Sovjetsk« zveze. Po njegovem pisanju se deli "ruska moč na morju takole: Mornarica v Vzhodnem morju, čroomor-sko brodovje, severna mornarica, stacio-nirana v Murmansku, pacifiška mornarica v Vladivostoku, kaspiška flotilja. amurska fletilja, finska flotilja in v najnovejšem času tudi podunavska flotilja. Vojna mornarica Sovjetske zveze, pravi Izakov je prva leta pod sedanjim režimom samo obnavljala in mehanizirala stare ladje izza carskega režima. V novejši dobi pa so začeli Rusi graditi ladje po najnovejših načrtih. V tem času so bile zgrajene mnoge podmornice, bojni čolni, obrežne patrolne ladje, nrnolovci, več lahkih in težkih kri-žark in tudi nekaj bojnih laddj največjega tipa. Narod brez otrok fe narod brez bodočnosti na drugi strani pa bodo gotovo tudi najboljši nemški pisatelji skušali izpreobrniti svoje francoske sosede Ni v Franciji tako nespametnega človeka, ki bi mislil, da se je nemško slovstvo začelo z Emilom Lu-dvvigom. Tnomasom Mannom in Jakobom Wassermannom, toda francoski pisci morajo z žalostjo ugotoviti, da na nemški strani zadnj h deset let ni niti enega imena, ki Di kazalo na možnost sodelovanja obe! slovstev. Treba bi bilo. da sreča, ki je dala današnji Nemčiji toliko silnih osebnosti, da Nemcem tudi literarnega genija, poeta, dramatika ali romanopisca To bi bil sijajen poslanik tretjega ra.iha v Franciji! Ce bi mel dar pripovedn ka kakor Balzac ali Kipi ing, bi hitro navezal stike med obema kulturama, toda taka osebnost, zaključuje de Lacretelle, bi se danes pač težko uveljavila. <0 < ztzzzMm ti. t^afeleml 7 nemški luči V sedanji vojni igra promet v zaledju še mnogo večjo vlogo kakor v vseh dosedanjih. Razumljivo je zato, da so letalski napadi naperjeni razen na vojaške postojanke in vojno industrijo zlasti tudi na prometne naprave, v prvi vrsti kolodvore in luke. Z njimi naj se onemogoči ;li vsaj etežkoči preskrba nasprotnika z življenjskimi in vojaškimi potrebščinami. Danes priebčujemo dve nemški karti o prometnih problemih Anglije v vomi. Prva kaže najvažnejše ranžirne tovorne kolodvore. ki so največjega pomena za blagovni promet, dru^a pa za ladijski promet sposobne reke in kanale, ki la^ko tvorijo dragoceno nadomestilo za železnice in jih je z letali težje poškodovati kakor želez-"'co. V primeri s celinskimi pokrniinarr.i zanad-ne Evrope in->a Anoii-ia razmeroma malo plovnih rek in kanalov. Angleške glavne reke Po debelosti črte, s katero so označeni kanali in reke, je razvidno, kake ladje lahko plovejo po posameznih rekah in kanalih: do 30 ton, od 30 do 40, od 40 do 60, od 60 do 100 ton. preko 100 in preko 1000 ton. Vodne poti, ki so označene z najbolj debelo črto, so dostopne tudi za velike pre-komorsko ladje. Razvrščeni kolodvori v Angliji Kolodvori so označeni po svoji zmogljivosti, to se pravi po tem, kolike vagonov na leto se povprečno na vsakem od njih lahko razvrsti v tovorne vlake. Velikost črne pike kaže, ali je na dotičnem kolodvoru mogoče razvrstiti na leto do 10.000 vagonov, od 10 do 50 tisoč, od 50 do 100 tisoč ali preko sto tisoč vagonov. Krompir je naša najpomembnejša tirana Pomanjkanje semenskega krompirja za novo setev Zakaj je krompir tako drag Krompir je že od nekdaj glavna hrana Slovencev Saj si skoro ne moremo misliti obeda ne v meščanski ne v kmečki ali delavski hiši brez krompirja, pa naj bo že pripravljen na ta ali oni način ali pa kar cel. Bil je važen že od nekdaj, v tej vojni stiski pa ie še bolj. Postal je nekakšno »univerzalno sredstvo« in kar zamisliti si več ne moremo časov, ko ga je neki Drake pripeljal iz Amerike in ko so moralj tedanji vladarji s pretnjo hudih kazni siHti kmetovalce k saditvi tega »zemeljskega jabolka«. čitamo v časopisih, da bodo ali da so celo že ustanovili na Hrvaškem tvornice za pripravljanje krompirjeve moke. To moko bodo peki mešali h koruznemu kruhu. ker se potem tak kruh ne drobi — kar tudi že naše kmečke gospodinje že dolgo vedo. Celo za pecivo bodo uporabljali to krompirjevo moko. Prav tako bo moral krompir nadomestiti koruzo pri pro'zvod-nji špirita. Tudi tovarne škroba ga porabijo vsak dan več, kajti škrob v vse večjih množinah izvažamo. Radi tega vsega navedenega cena krompirja stalno in hitro raste. Jeseni so občutili visoko ceno pcsebno mestni in de'av-ski sloji, sedaj je pa prizadeta tudi večina slovenskih kmetov. Saj vendar kmetje ne kupujejo krompirja, boste takoj pripomnili. Da. kupujejo ga, in sicer semenski krompir. Res pridelamo v S1 oveni ji krompirja precej, toda ne povsod primernega za seme. Naša slovenska zemlja je namreč že precej okužena od gljivic in kali krompirjevih bolezni, ki povzročajo deeen°racijo kromp'rja, kar zadaie našim kmetijskim strokovnjakom obilo preglavic in skrbi. In to ravno pri kromp:rju, ki je za slovensko gospodarstvo največjega pomena. V nekaterih predelih Slovenije, po«ebno v ma'o-poses^niških okoliših in kraj;h kjer nimajo dovolj lahke zemlje, primerne za krompirjeve nasade, je ta rastlina prišla po prekratkem razdobju ponovno na isto njivo. na isto parcelo. Znano pa je, da se uničijo kužne klice v zemlji šele v teku 4 do 6 let in v poljedelski praksi se zato priporoča šestleten ko^bar za krompir. Naravno, da to pri mnogih slovenskih posestvih ni Izvedljivo, pa bi moralo biti zato pravilo da vsako leto izmenjavajo seme. Pri krompirju je seme mogoče važnejše kakor ori kateri koli drusri poljedelski kulturi. G^moli krompirja ki ga vsadi-mo. je del rastline iz prejšnjega leta. Torej -rase v prav takšno rastlino z istimi od"ik-m; in istimi nanakam} ter bojnimi Pri krompirju, kak~r vidimo, nimamo nikakršnega oplojevanja in križania, tu nam prircda sama le kaj malo pomaga. Pogrebno je zato odbiranje in menjavanje semena. Znali so to že nekdaj, ko so dolmci radi sadili krompir planincev; kajti sadež, ki je rasel v nekaj ostrejši klimi in višji legi, se je v dolini bolje sponašal. Znano je bilo to tudi oblasti in urejeno je bilo precej redno dofcavljanje semenskega blaga. Pred leti so uvedli pri nas tudi »Osrednjo komisijo za semenogojstvo« (Okosem). sestavljeno iz strokovnjakov, ki dvakrat na leto, v času rasti pregledajo nasade, ki so jih prijavili kmetovalci jn jih v slučeju zdravja odobrijo kot priznano semensko blago. Nekaj tega krompirja odkupi banovina in ga po ugodnejših cenah razdeli med kmetovalce, del pa pokupijo kmetje sami v svobodni prodaji. Za proizvodnjo tega semenskega blaga prihajajo pri krompirju predvsem v po-štev Gorenjska, Savinjska dolina in Ptujsko polje. Gorenjska v precejšnji meri izvaža krompir v ostale predele Slovenije in tudi na iug. Prav tako Ptujsko polje. Savinjska elolina je navezana posebno letos na uvoz semena zaradi velikih površin polja pod hmeljem, čeprav je bil nekdaj rav. no savinjski krompir na odličnem glasu. Cena semenskemu krompirju se giblje med 2 m 2.50 din za kg. Ker je na 1 ha potrebno 1500—2500 kg semena, predstavlja to danes precejšen izdatek za marsikatero našo kmetijo. Mnogi kmetovalec si bo pač pomagal kar s semenom, ki ga ima doma, čeprav je okuženo. Pa tudi domačega krompirja ni mnogo. Radi lanske mokrotne letine in posebno deževnega vremena ob času izoravanja je zgubil v naših pomanjkljivih shrambah večjj procent kakor običajno Mnogo krompirja so po-krmili kmetje tudi prašičem zaradi pri-manikovanja okcpavin. Ko čitamo po tujih statistikah o pridelkih kromp;rja od 100 do 250 stotov na 1 ha se počutimo naravnost neugodno, če pogledamo naš povpreček, ki znaša le 62 stotov. Res je pridelek marsikje višji od teea bil pa je 'ansko leto ponekod vsled znanih vremenskih nevšečnosti še nižji. Tako je tudi nastala znana nevolja protj pridelovalcem krompirja, ki so zaradi manjšega pridelka hoteli vseeno priti na svoj račun. Zanimivo je, da n. pr. vinogradnikom nikdo ne oporeka pravice zahtevati trikrat višjo cer.o za njihov lanskoletni res pičli pridelek V čem je rešitev, se moramo vprašati na kraju? Ker je poleg krušnih žit ravno krompir najvažnejša hrana in prepo-trcfcna surovina, se mora zasaditi čim večja površina prikladne zemlje z dobrim semenskim blagom, katerega naj v velik" meri preskrbi barcvina, pa tudi privatna trgovina Preore-^ naj se neomejen izvoz ser. enskeg.H krompirja iz bapovine. kmetovalcem se ps naj prikaže dobičkanos-nori obilnega gnojenja s hlevskim gnojem m kaliievim ga ojilj pri tej primerni ceni krompirja Posebro naj se zasadi ves razpoložljivi zgodnji krompir po poljih in vrtovih, četudi nekaj na rov^* okra.sn'h cvetic. Inž. Dolfe Cizej * Obenem je naročila, naj se nadoknadijo vse izgube in popravijo nepravilnosti v poslovanju. Zahtevala je tudi sklicanje občnega zbora, ki se ni vršil že dve leti. Preko vseh teh zahtev pa je g. Dimitrije Ljotič molče prešel. Zaradi postopanja vodstva Oblastnega odbora kmečkih zadrug v Smederevu teče trenutno pred smederevskim so.iščem več sto pravd. Zakaj Vatikan ne posreduje Rimski poročevalec budimpejtar,5ke~a vladnega organa »Pester Ll;.yd« demant.-ra vesti, da bi Vatikan ved 1 k ko mirovno akcijo, češ da dobri poznavalci razmer zatrjujejo, da ie takšna pobuda Vatik~na izključena iz dveh razlegov: 1 ker ni za to nobena vojna stranka Vatikana naprosila. 2. ker Vatikan najbolje ahko presodi odločnost c-beh vojnih strank, da svojo borbo nadaljujeta do kraja Nato oa pripominja poročevalec med rugim: »Vatikan se vsekakor zaveda svojega položaja, pozna stališči obeh voin h strank in ni bil doslei od nobene zapr šen za posredovanje Vatikan pa ne dela rad gest. katerih smisel bi bila samo v t^m. da bi bile geste Zato se slei ko orej posveča samo humanitarnim nalogam.« Gospodarski urad francoskih kolonij Iz Vichvja poročajo 'isti. da bo s prvim aprilom 1941 stopil v veljavo francoski zakon, ki ustanavlja kolonialni gospodarski Erez Jugoslavija ni Hrvatske S u saške »Primorske novine« objavljajo m odnik z naslevom »Da se ne homo kesa-!i«. V njem čitamo med drugim: »Hrvati se preveč zanašamo na svoje kulturne pridobitve -n jim pripisujemo preveliko meč Zdržali smo stclletja vse meječe prczkuenje in viharje m zato danes milimo, da smo vam tud- za bodočnost. Ali pa se morda 'e ne varamo? Cesto čujemo izreke, da je suženjstvo za zaveden narod lahko samo epizoda in da za-vedn h narodov ni mogoče iztrebiti in uničiti. Ti izreki in vera v nje sc vse hvale vredni, žal po jih zgodovina ne potrjuje vselej. Živeli so slovanski in drugi narodi. katerih življenje je danes samo še predmet zanimivih študij. Povsod v zgodovini vidimo, kako ima odporna sik malega naroda proti pritisku velikega in gospodu-j oče ga zelo tesne meje. Spomnimo se go-govorov našega pokojnega Supila o nevarnostih tujerodnih kolonizatorjev med nami, k: so vstematično trgali kos za kosom naše zemlje in ubijali duše za dufo našega ljudstva. Ako ne bi doživeli leta 1918. in osvr.b-jcnja, Bog ve, kako močni bi že bili tujerodni kolonizacijski oto-k: med nami! V zgodovini vsakega, še tako zavednega naroda sc trenutki, ko je mogoče zaigrati bodočnost. Hrvati moramo pomisliti samo 25 let nazaj, pa si lahko predstavljamo, kaj bi bilo z nami, če &e ne bi združili s Srbi in Slovenci. Hrvati se moramo zahvalit samo Jugoslaviji da smo ohranili svoj nared v celoti. Danes ni važno, ali se med-soboj prepiramo o postranskih vprašanjih. Razna gledanja o ureditvi države in narodnega življenja so bila in bodo ostala tudi v bodoče. Važno je d.a preprečimo rovarje- j nje gotovih temnih elementc.-v, ki hočejo j omajat vero v živfljenjski pomen Jugoslavije za obstoj Hrvatske in hrvatskega naroda Delo teh elementov moramo pobijati na vsakem koraku Danes so časi taki, da je dolžnost vsakega pravega in poštenega hrvatskega javnega delavca in politika neprestano ponavljati >n tolmačiti narodu uvodne besede akta o sporazumu, da je »Jugoslavija najboljše jamstvo neodvisnosti in napredka Hrvatov. To spoznanje mora postati za nas vse d&mga.« ,,Hrvatska športna sloga" »Zagrebačk: list«, ki ga izdaja bivši narodni poslanec in ugledni prvak Hrvatske seljaške stranke dr Ž;ga Scho>ll, ni zadovoljen s prilikami v »Hrvatski športni slogi«, ki je vrhovna športna organizacija na Hrvatskem. V zvezi z nedavnim občnim zborom Hrvatske športne sloge piše list: »Poleg predsednika dr Krnjeviča in še nekaj oseb je ostala v vodstvu te vrhovne hrvatske športne organizacije cela vrsta oseb. ki ne spadajo vanj niti po svojih športnih, niti nacionaln h kvalifikacijah. I^a drugi stran, pa niso mogli prti / ta najvišji hrvatski športni forum izraziti predstavniki čistih Hrvatov; Po rezuStatih volitev v vodstvo Hrvatske športne sloge je jasno, da jc daleč nad polov>eo v njej včlanjenih klubov vse prej kakor hrvatska. V nasprotnem slučaju b: sicer ne volili v svoje odbore ljudi kj nimajo s hr-vat&tvom skoro nobenih zvez.« Naš kmet Tednik »Zemlja«, ki ga izdaja bivši minister Voja Djcrdjevič cbjavij . uvodnik »Skrbniki«, v katerem ostro kritizira gotove kroge, ki se baje vsiljujejo srbskim kmečkim zadružnikom za varuhe. List pravi med drugim: »Stoletja je bil naš kmet glavni nosilec našega narodnega življenja m glavni borec za svobo-O in neodvisnost uomovine. Bil je tudi glavni tvorec svobodne kraljevine Srbije, ki je črpala ravno v kmečkem stanu meč za svojo torbo kot jugoslovenski Fiemont. Balkanska in svetovna vojna sta pokazali vso vrednost našega kmečkega stanu, ki je pred vsem svetom osvetlil naše ime in pisal najslavnejše strani naše zgodovine. Naš kmečki človek je p:kazal z dejanji, da zna graditi svojo državo, pa jo tudi braniti za vsako ceno. Po vojni naš kmet, pesebno še srbski, ni zavzel v. življenju naše države mesta, ld mu pripada po njegovih zaslugah in pomenu. Namesto da bi imel prvo besedo v upravljanju svoje države je potisnjen kmečki stan ob stran, še več. Danes mu vsiljujejo skrbnike v njegovih gospodarskih organizacijah in njegovem zadružniškem po-kretu. Ti skrbniki se rekrutirajo iz vrst ljudi, ki hočejo priti do lahkega zaslužka ali pa do političnega vpliva. Tako prihajajo na vodilna mesta organizacij ljudje, ki nimajo pojma o kmečkih interesih in potrebah in ki žive daleč proč od tegob naše vasi. Odgovorni činitelji bi morali računati s posledicami takega postopanja. Nujno potrebno je, da se prične z likvidacijo teh vsiljenih skrbnikov našega kmečkega stanu, ki je pokazal ravno v današnjih resnih časih zopet toliko mirne prisebnosti in skrajne požrtvovalnosti v službi domovine in obrambe države, da je za-divil ne samo našo javnost, temveč ves široki svet okoli nas « Nerazveseljiva usoda Ljotičeve gospodarske organizacije Voditelj razpuščenega pokreta »Zbor«, bivši minister Dimitrije Ljotič, je pred leti ustanovil v Smederevu Oblastni odbor kmečkih zadrug. Delovanje tega o:bora je tilo predmet obširne razprave na zadnji seji Glavne zadružne zveze v Beogradu. Po daljši razpravi je bilo sklenjeno, da Glavna zadružna zveza črta Oblastni odbor kmečkih zadrug v Smederevu iz seznama svojih članov. Obenem je bilo sklenjeno na podlagi zakona o gospodarskih zadrugah predlagati sodišču, naj likvidira Smede-revski odbor. Svoj sklep utemeljuje Glavna zadružna zveza s tem, da je po reviziji poslovanja Oblastnega odbora kmečkih zadrug v Smederevu predlagala njegovemu vodstvu, naj v roku treh mescev odstrani pomanjkljivosti, ki jih je našla revizijska komisija. urad, kateremu bodo poverjene vse tekoče zadeve francoskih kr/.onialnih posesti. 31. marca prenehata torej delovati tajništvi. ki sta bili prtd časom ustanovljeni v to svrho pri ministrstvu za kolonije. Novi organizem obsega gospodarsko službo ministrstva za kolonije Zlast' pa invi nalogo, da išče kolonialnim produktom no va tržišča francoskim produktom pa ko-lonijska tržišča Skrbel bo za sodelovanje kolonij na sejmih in razstavah v Franciji in tujini, ter za urejevanje ednošajev med delodajalci in delavci. Sreska seja JNS in OJNS za srez Radovljico V nedeljo, 16 t. m. dopoldne je bila pri »Mesarju« na Jesenicah skupna sreska seja JNS in OJNS Seja je bila zelo debro obiskana Po lepem nagovoru predsednika strankine sreske organizacije, v katerem je nakazal naloge naprednih in nacionalnih ljudi v sedanjem času. sta podala obširnejša porečila delegata banovinskih odborov JNS in OJNS gg Milan Mravlje in Andrej Uršič Poročila so vsi navzoči navdušeno odobravali. Sneg v Dalmaciji Split. 18 marca. o. V pretekli neči je na Mosorju in Bijr,kovu &n°žilo V belo so >e c/del- tudi planina Koziak in vrhovi na otoku Braču Temperatura je po vsej Dalma ciji znatno padla mestoma tud: pod ničlo Na morju se je razvnela silna burja. LJubljana—Hermes Prijateljska tekma domačih nasprotnikov ob 15.30 s predtekmo juniorjev obeh klubov ob 14.30 na stadionu Hermesa Ljubljana vse preveč pogreša tekmovanj med domačimi klubi, če pogledamo n. pr. Zagreb ali Beograd, vidimo, da so tamkaj tekme med lokalnimi rivali vselej športne atrakcije in se ob takih prilikah zbere na igriščih rekordno število navdušenih pristašev enega in drugega kluba. Tako je bilo nekdaj tudi v Ljubljani, saj so nam še v dobrem spominu tako Imenovane »derby* tekme med nekdanjo Ilirijo in Primorjem. Takrat je prišlo na igrišče vse, kar je imelo le malo smisla za nogometni šport. Taka srečanja so nudila vedno dober, živahen ln borben šport in so razvedrila obraze blagajnikov. Zal danes še nismo tako daleč, toda nekaj podobnega, čeprav v manjšem obsegu, bomo pa le videli danes na Hermesu. Hermes vzgaja svoje moštvo na solidni podlagi, sistematično, Ljubljana je pa danes naš najvidnejši predstavnik, ki se pripravlja na težke borbe v državnem prvenstvu. Prireditev bo gotovo v vsakem pogledu dobra in vredna, da si jo ogledamo. Pred-tekmo bodo Igrali dobri juniorji obeh klubov ob 14.30. Mladika—Jadran Prijateljska tekma ob 15.30 na igrišču na Kodeljevem Mladika je povabila v geste dobro enajstorico SK Jadrana. Trnovčani so v prvenstvu dosegli lepe rezultate, saj gojijo lep in tehnični nogomet. Miadika je v zadnjem času prav tako dosegla dobre izide proti prvorazrednim in celo ligaškim klubom Mladikarji se bodo potrudili in skušali potrditi svoj renome. Zato obeta biti današnja borba zanimiva in napeta. Prijatelji obeh klubov vabljeni! * Nogometna tekma v Celju. SK Celje in SK Jugoslavija bosta danes ob 14. igrala na celjski Glaziji prvo letošnjo tekmo za trening. Zadnje kolo v hrvatski ligi Kakor smo zabeležili že včeraj, bo XVIII kolo v hrvatski ligi namesto prihodnjo nedeljo, ki je zasedene zaradi reprezentančne tekme med Madžarsko in Jugoslavijo, odigrano že danes po naslednjem razporedu: v Zagrebu Concordia—železničar ln Gradjanski—Sašk, v Varaždinu Slavija— Hašk, v Splitu Hajduk—Split in v Osijekn Slavija—Bačka. Največ pozornosti bo danes veljalo nastopoma Hajduka ln Gradjanskega, med katerima je splitsko moštvo trenutno na čelu tabele, vendar pa ima Gradjanski tudi še možnosti, da bi se dokopal do prvenstvenega naslova. Pri tem bo seveda velikega pomena odločitev HNS glede nedeljske tekme v Osijeku, ki je bila, kakor znano. 6 sekund pred koncem prekinjena pri stanju 1:1, ker je takrat vdrla na igrišče publika in preprečila, da bi Zagrebčani streljali enajstmetrovko v Slavijina vrata. ljubljanski igralci izvedli protinapad, so ae vedno izjalovili ob tehnični premoči in dobri skupm igri Amaterja. Svoboda ima sicer posamezne odlične igralce, kot celota pa je nasproti Amaterju mnogo preslaba. V ur ugem polčasu je Amater nadaljeval z napadi ter dosegel še pet golov. Za domačine so daii gole Bratkovič in Pfeifer po 3 ter Kos Kolbezen in Sajovic po 2. Tekmo je sodil zadovoljivo g. Puntar. V predtekmi je zmagalo rezervno moštvo Amaterja nad Retjem s 6:5. Publika je bila precej razgibana. V splošnem se je čula želja, naj bi Amater povabil v bodeče močnejše kiube ter poskrbel za zanimivejše tekme, pri katerih se bodo merili nasprotniki bolj izenačenih sil. V KRŠKEM Brežice: KSK V nedeljo je odigral domači klub v Krškem prijateljsko tekmo s svojim starim rivalom iz Brežic. ' Obe moštvi sta prišli na bojišče precej prenovljeni, vendar potek igre ni bil zadovoljiv. Gostje so pokazali mestoma nekaj lepih kombinacij, ki jih pa niso znali izkoristiti. Med njimi je najbolj ugajala obramba in desno krilo. Domačini so bili skoraj vso igro v lahni premoči, ki pa je niso znali izkoristiti, ker jim manjka dobrih strelcev. Dočim je bila v prvem polčasu igra še dovolj zanimiva, so domačini pozneje popolnoma popustili ter prejeli kar tri gole zaporedoma tik pred koncem tekme. Reči je treba, da bi neodločen izid bolj ustrezal poteku igre. Razveseljivo pa je dejstvo, da je bil obisk občinstva precej velik in se v splošnem opaža, da v zadnjem času sploh narašča zanimanje za igro z žogo. Razpis tekmovanje /a damsko prvenstvo SZSZ v alpski kombinaciji na Črnem vrhu nad Jesenicami Slovenska zimsko-spoi tna zveza na Jesenicah razpisuje za nedeljo dne 23. t. m. v izvedbi ASK Gorenjca tekmovanje za damsko prvenstvo SZSZ v alpski kombinaciji na Črnem vrhu nad Jesenicami. Spored: ob 10. smuk. Nastopno mesto na Spanovem vrhu, cilj pod črnim vrhom. Proga je dolga okrog 3 km z višinsko razliko okrog 4C0 m. Ob 14. smuški liki. Nastopno mesto in cilj na črnem vrhu. Proga je dolga 600 m z, višinsko razliko okrog 220 m. Določila. Pravico nastopa irnajo vse verificirane tekmovalke SZSZ, k tekmovanju pa bo~o smele tudi tekmovalke, ki niso verificirane zaradi propagande), vendar se oodo slednje ocenjevale ločeno. Vsaka tekmovalka nastopi na lastno odgovornost. Tekmovalo se bo po pravilih in pravilnikih SZSZ. Prijavnine ni. Prijave sprejema tajništvo SZSZ ter na dan prireditve do 8. vodstvo tekmovanja, žrebanje nastopnih številk bo v nedeljo dne 23. t. m. ob 8. v koči ASK Gorenjca na črnem vrhu. Nastopalo se bo v razredih. Objava doseženih rezultatov bo na dan prireditve v Gorenjčevi koči na črnem vrhu ob 16. Zmagovalke v smuku, likih in kombinaciji prejmejo razen častnega naslova še plakete. Table-tenis za miza in na »terenu« Zadnji odgovor STTZ o Marinkovem prestopu — Table- tenis na Gorenjskem V zadevi prestopa državnega prvaka Maksa Marinka iz Hermesa v Hašk je bilo v zadnjem času na tem mestu že precej govora. Na vse te članke je zdaj še enkrat odgovorila Slovenska table-teniška zveza in posebej tudi g. Dušan Krečlč, ki se v tej zvezi najbelj zavzema za ureditev odnošajev med vrhovno organizacijo in narodnimi zvezami, z daljšim dopisom, iz katerega posnemamo naslednje glavne ugotovitve: »O tem, da se Marinko v table-tenisu ni mogel tako udejstvovati, kakor je želel, STTZ ne more razpravljati. Glede njegovega prestopa v zagrebški klub v času njegovega službovanja v škocjanu je zveza mnenja, da bi Marinko pozneje n:koli več ne dobil izpisnice kot član hrvatskih klubov. STTZ ne namerava porabiti Marinka v pogajanjih s HSTS. ker se z n^im sploh nima kaj pogajati. Slednjič želi poudariti, da ga ni uvrstita, med »mrtve«, ker je samo njega dokončno določila v slovensko reprezentanco. STTZ ne predstavlja poedtnoc, temveč odbor, v katerem pa mora nekdo paziti na delovanie v njenem območju. Kdor trdi drugače, gotovo nI odbornik te zveze in mu zato tudi nI do interesov slovenskega ta-ble-tenisa. Brez dvoma pa je zaslepljen če istoveti Hašk in hrvatsko renrezentan-co z -nigcslovenrko. STTZ smatra vso to polemiko za Tok^nCeno in ne bo več odgovarjala na k^k^šne koli napade. Iz izvajani g. Krečlča pa so naiboli važna naslednja: Vselej in povsod sem vedno zaeovarjal sa.mo športne cilje slovenskega in iiurc-ioveuskcrra tahle-tenisa. Res na ie. da so Hrvati postonali baš obratno in prav zato so se tu^i vsa oosraionia ra ureditev medsebojnih odnoša-fev rarhPa. tako da so danes razmere slahše. kakT so bile pred ustanovitvijo narodnih zvez. STTZ je snrejela načelni sklep, da ne bo dala nobenemu slovenskemu igralcu izpisnice za prestop v drugo zvezo in dovoljevala nastopov za druge zveze — in sicer v smislu sklepov na zadnjem občnem zboru v Zagrebu, po katerem se bodo po tem načelu ravnale tudi ostale zveze, če se sedaj postopa drugače, potem nekateri ne gledajo na šport s športne strani, temveč vedno samo z one, ki jim prinaša koristi. V Marinkovem primeru je vse to še bolj značilno, saj so ga Hrvati še pred kratkim odrivali, sedaj ga pa naenkrat potre-buieio za neke turneje. Kje so sedaj oni odlični hrvatski Igralci, ki bi najbolj dostojno zastopali ne samo hrvatski šport, temveč celo jugoslovenski? Ne bom se spuščal v to, kakšne koristi na1 bi Imel Marinko za svoj prestop v Hašk, kl jih nI imel pri Hermesu. Ali morda to, da ne bi igral tri mesce na nobe- nem prvenstvenem tekmovanju, med drugim niti ne na državnem prvenstvu po-edincev v Ljubljani? H kraju izjavlja g. Krečič, da je dozdaj delal vse vedno z vednostjo odbora ali vsaj predsednika in tajnika, pri vseh poslih pa ga je vodila misel, da mora v športu veljati enakopravnost za Srbe, za Slovence in tudi za Hrvate. V ostalem pa do danes STTZ niti od Hermesa, niti od Haška niti HSTS ni prejela nobenega obvestila o nameravanem prestopu Maksa Marinka.« To je glavna vsebina zadnjega odgovora Slovenskega table-teniške zveze, odn. njenega zunanjega predstavnika, s katerim tudi mi zaključujemo razpravo o tem primeru. Jeseniški table-tenisti v Ško2]i Loki V nedeljo je bil v dvorani meščanske šole v škofji loki revanžni table-teniški dvoboj med domačim FO in SK Bratstvom z Jesenic. Jeseničani so nastopili v oslabljeni sestavi z mladim talentiranim Knezom, ki se je kljub temu. da ni dobil nobene igre. pokazal v najboljši luči. Razred zase pa sta Knific in štrumbl, ki zaenkrat prav gotovo nimata konkurence na vsem Gorenjskem. Od domačih so nastopili Marguč, Pire in Gruden, ki proti dobro razpoloženim Jeseničanom niso imeli uspeha, saj jirn manika predvsem turnirske rutine, pa tudi v tehniki bodo morali še mnogo pridobiti Rezultat srečanja po moštvih je bil 6:3 v korist Bratstva Med posamezniki si delita prvo mesto fttmmbl in Knific z visokim naskokom 13 tečk pred Margučem s 3 točkami ter Piree min Grudnom s no dvema. Tudi v parih sta Jeseničana Knific— Strumbl zmagala nad domačinoma z 2:0. Za turnir je bilo med občinstvom precej zanimanja. PLAVANJE V ZGODNJI POMLADI iittejvaj um /aJ uu ac v unuuCtll kopališču SK Ilirije na Gosposvetski c. pri-čno gimnastično plavalni tečaji za dame in gospode. Ti tečaji so namenjeni predvsem široki publiki, ki nima ambicij tekmovalcev, pač pa Zeli, da se po enolični dnevni zaposlitvi temeljito razgiblje. Toplo zakurjeno kopališče in ugodno tempe-rirana voda nudita plavalcem skoro enak užitek kakor v poletnih kopalnih dnevih. Razen plavanja pa je del večera posvečen tudi gimnastiki. Pomladni del tečaja bo v glavnem posvečen pouku cravvla. Letošnji pomladni tečaj se prične v četrtek dne 20. t. m. ob 20. Trajal bo do 10. maja vsak ponedeljek in četrtek. Prijavni-na znaša kljub povišani režiji samo din 120.— Prijave se sprejemajo do četrtka dopoldne pri blagajni kavarne »Evrope«. Ker bo število prijav zaradi majhnega prostora omejeno, je važno, da se interesenti prijavijo čimprej. Nopftinpt na deželi V TRBOVLJAH SK Amater—SK Svoboda 12:0 (7:0). V nedeljo je bila v Trbovljah odigrana že druga nogometna tekma v letošnji sezoni. Trboveljski prvak je povabil ljubljansko Svobodo. Ob lepem vremenu se je na igrišču Amaterja zbralo lepo Število gledalcev. Potek igre je pokazal veliko premoč domačinov, ki so bili ves čas na nasprotnikovem polju ln stalno ogrožali njegova vrata. Zaradi velike Izenačenosti obeh nasprotnikov Igra nI bila posebno zanimiva. Prvi gol je padel že v 3. minuti. Do kraja prvega polčasa se jih je v škodo gostov nabralo kar sedem. Poizkusi, da bi SK Celje (lahkoatletska sekcija). Opozarjamo vse atlete na obvezni sestanek, ld bo danes ob 11. na Glaziji. Zaradi važnosti sestanka naj nikogar ne manjka! SK Slavija. Danes ob pol 10. igrajo juniorji prijateljsko tekmo s Svobodo za Ko-linsko tovarno. I. moštvo gostuje v Domžalah proti Disku. Odhod z glavnega kolodvora ob pol 14. Juniorji nai dvignejo opremo od pol 9. dalje. I. moštvo pa od pol 11. dalje v klubski sobi. Igralci ki gredo v Domžale naj bodo ob 13. na postaji. Prosim vsi točno in sierurno! Posebej Kr-žan. Zadel in Koman! Tajnik. SK Jadran. Vsi igralci, ki so nastopili v nedeljo proti Grafiki, kakor tudi Zinke in Kla^fič. morajo biti danes naikasneje ob 15 na ierišču Mladike na Kodeljevem zaradi prijateljske tekme z Mladiko. Namesto venca na greb sv°ji bivši s<>šol-ki Anici Novakovi so zbrali učenci in učenke VIII.a razreda na drž. klasični gimnaziji v Ljubljani za Podporno eruštvo na tem zavodu 100 din. Društvo se jim za dar prav lepo zahvaljuje. R A I O Sreda, 19. marca Ljubljana 9: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 9.15: Za boljšo voljo (plošče). — 9.45: Verski govor. — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11: Cimerma-nov kvartet. — 11.45: Pevski zbor »Gosposvetski zvon«. — 12.30: Objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Jožefom in Jožicam (igra Radijski orkester). — 17: 400-letno misijonsko delo. — 17.30: Veseli zvoki. — 19: Napovedi, porečila. — 19.25: Nacionalno predavanje: Vojaška oddaja. — 1955: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ljubljanske opere; v odmoru: glasbeno predavanje (g. V. Ukmar). napovedi, poročila. Beograd 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Lahka glasba in petje. — 21 30: Ples. — Praga 20 25: pesmi. — 2055: Večer Dvo-fakove erlasbe. — 23.15: Vesela muzika. — Scfl'1 20: Lahka p-lasba. — 21: Brahmso-ve skladbe. — 2230: Vesela murika in ples. — Berlin 19 15: Orkester in solisti. — 21.15: Melodija in ritem. Slovenija v barvi in pesmi v Beogradu Propagandna prireditev SPD v prestolnici je žela nad vse časten uspeh V Ljubljani in drugih mestih Slovenije so zbudila veliko pozornost in zanimanje v teku te zime predavanja SPD. ki so se vršila pod naslovom »Pestri svet v barvah«. V teh predavanjih ie SPD ob scdo-lcvaniu naj odličnejših fotoamaterjev seznanilo naše občinstvo, zlasti pa planince in ljubitelje fotografije z barvno fotografijo ter ie obdelalo na več pre.l ivanjih novo fotografsko tehniko in dosedanje uspehe barvne fotografije pri posnetkih iz. prirode. arhitekture in portreta V namenu, da uspshe barvne fotografije izkoristi za propagando pokrajin-kih lepot Slovenije v drugih delih naše države. se ie Osrednje društvo SPD v Ljubljani od'cčilo. prirediti z zbirko najlepših barvnih fotografij naših priznanih foto-amaterjev posebno predavanje v Beogradu. To se ie zgodilo v s~bnto 15 t. m. v znani veliki dvorani Kolarčevega narodnega vseučilišča. Da bi prišle lepote Slovenije do izraza č:m uspešnejše in privlačnejše, je društvo predvajanju slik pridružilo tudi izvajanje nekaterih posebno lepih slovenskih pesmi. Ta nov način predavanj, ki doslei pri nas še ni bil v navadi se je pokazal dejansko izredno učinkovitega, dasi ie zvezan z velikimi težkočami in • veganjem Pripravo te prireditve ie krepko pcdoiralo tudi Društvo Slovencev in Prosvetno društvo v Beogradu ter uredništva tamošnjih najuglednejših časopisov, za kar ima posebno zaslugo niš znani beograjski planinec g. Evgen Lovšin Za prireditev SPD je pokazalo beograjsko občinstvo izredno veliko zanimanje. Ogromna dvorana Kolarčevesa narodnega vseučilišča, ki sprejme okrog 1500 po-setnikov. ie bila že popoldne pred predavanjem pooplnoma razprodana in je zvečer moralo oditi veliko število ljudi, ki niso več mogli dobiti vstopnic. Med udeleženci ie bilo poles velikega števila srbskega občinstva in častno zastopanih beograj-kh Slovencev tudi znst-no število najodiičnejših osebnosti. Tako so posetili predavanje g. nadškof dr. Uj-čič. predstavniki nekaterih minstrstev in vojske, srbske planinske in smučarske organizacije in tujskoorcmetnih ustanov ter nekatere ugledne osebnosti iz kroga vseučiliških profesorjev V nagovoru ie pozdravil zbrano družbo v imenu SPD predsednik g. dr. Josip Pretnar, ki ie v kratkih besedah omenil namen prireditve ter n"gasi! tudi veliko nacionalno važnost takih predavanj Vzpodbudnim rodoljubnim besedam ki so Izzvenele v ugotovitev da planinci čutijo na vrhovih srbskega Koraba isto kakor na temenu očaka Triglava in da so v ljubezni do svoie lene d~movine pripravljeni braniti do zadnjega diha vsak košček jugoslovanske zemlje ie s'edi'o navdušeno odobravanje občinstva Predavanje barvnih slik in soremMal predavatelj g dr inž France Avčin z jedrnato in pesniško zasnovano razlago. Zanimivostim slovenske prestolnice Ljubljane so sledile po letnih časih smotrno razvrščene slike pokrajinskih lep-%t ljubljanske okolice vinordne Dolenjske posebnosti naše slovenske vasi in slovenskega kmečkega liudstva nato na leoo'e zelme ©venskem babo žagajo Nekaj starodavnih običajev na sredpostno sredo Na sredpostno sredo s kredo narišejo na desko žensko, desko nato obrnejo in naprosijo nekoga, ki ne ve za risbo na deski, da jo v sredini prežaga. Nato pa brijejo iz njega norce, da je babo žagal. Ves običaj imenujejo ^žaganje babe«. Tudi v Strugah pri Podgorju >žagajo babo«. Na sredpostno sredo razpno preko mosta nit ali vrvico, nato pa nekoga, ki se ne spomni, da je sredpostna sreda, prosijo, da nit prereže. Iz njega potem prav tako brijejo norca, da je »babo prežagal«. V Strugah pošljejo tudi koga z velikimi škarjami k hiši, kjer niso drva zložena v sklad. Prerezati bj moral polena, ki štrle iz vrste. Običaj je, da na to opravilo poslani človek potem pije na račun onega, ki ga je bil poslal. Tudi drugod »žagajo babo«, žagajo pa jo takole: Gospodinja skuha za kosilo žgance ki jih za ta dan prav izdatno zabeli s tropinami ali maselnikom, razgreto smetano. Preden prinese jed na mizo, pa pregovore nekoga, ki ne ve, da je sredpostna sreda, naj gre gledat tja in tja. kaj se je pripetilo. Ta kraj je nekako stalno določen za to opravilo in je navadno ob vodi med dvema bregovoma. Ko se radovednež razočaran vrne, češ. nič se ni zgodilo, se mu posmohujejo, da je le videl, kako se »babo žaga«. Med tem so pospravili vse maslene žgance in revež ostane brez kosila. šentjurcl pa. pošljejo nevedneža tik pred zajtrkom v kozolec, kjer mora stopiti na enajsto »prckljo«, odkoder bo slišal, kako v Ljubljani »babo žagajo«. Ko se vrne, je kosilce<. že končano, on pa ostane tešč do kosila. »Kosilce« je v št. Jurju izdaten zajtrk ali predjužina. V tem kraju je navada, da gredo kočarji in dmgi manjši posestniki h »gruntarju«, ki je bii svoj čas cerkveni va^et, na košnjo, kadar jo r.apove. 2e ob treh zjutraj pojejo kose tja do osme ure. Njih plača je »kosilce« z dosti prekajene svinjine. Nekateri šentiurci si izbero za poslušanje, kako v Ljubljani »babo žagajo«, osmo prekljo kozo^a, d- ■ -ge pa zvabijo na skedenj, da se tam te-šči postavljajo po trikrat na glavo. Tudi v neki drugi vasi šentjurske občine gredo poslušat, kako v Ljubljani s babo žagajo«. Oni, ki hoče to žaganje slišati, mora še pred zoro ukrasti na sredpostno sredo pri sosedu tri trske in jih nesti trikrat v teku okoli domače hiše. »Babo ž?.gajo« tudi v Beli Krajini in spečejo za ta dan še potico. V Velikovcu, metropoli Podjune, je vsako sredo tržni dan. Južni Podjunčani so ir,orali vsakokrat, kadar so šli v mesto, plačat: na mostu mitnino. še zdaj strašijo ctroke, češ, danes je pa sredpostna sreda, danes pa ne gremo v Velikovc. Danes tam sredi posta »babo prežagajo«. Nikjer še ni bilo slišati, da bi tudi deda žag Ji, zakaj neki ne? Moški je bil že od *» nekdaj glava, in glavo puste celo in nedotaknjeno. To nam priča tudi tale stara rokopisna pesem: »Bug je tga čvobeka stvaru, Adam je nja jime. V paradiž ga je pstavu, da ma veseliti se. Da ga on more obdržati, obvarovati ino zučit z Bugam se pogovarjati Inoj žnjim v nebesa prit. Bug je vidov, da Adame pre dovgočasno je v prostranem paradiže, ker on sam znajde se. Kdar Adam svadku spi, Bg za dušo skrbi, anu rebro z njega vzame, ženo venkaj stori. Kmavu sta zapelana Eva inoj Adam, s sramoto obdana. Kadar pride Bug sam, šitro iz paradiža ven stpiti mureta, v pute svojega obličja si kreh prdevata. Ta prva dva človeka iz božjih rok vstvart, do konca njih življenja jih Bug vkup zaroči, k pmuči mata biti Adam ta drujeme, otroče gore j zrediti v strahe božjeme. Ker je pač mož ta gvava se svojo zaročane ma vedat kaj postava božja k nome rače: da on ima skrbeti za dušo noj tevo, za božji dar spoznati vso dobro noj hudo. žana se kar sramovati se nemaš do moža moraš podvožna biti, to je dovžnust tvoja. Naj da on gospodari, ker on za vse skrbi, za vrid dovje lite spreobrne v kračje dni. llnšamo vama srečo k tomo namfnjanje ženin s svojo nabisto v zakon poklicane za lipo no.j za l jubo me.jta adan ta dm.fa doklir va ju kna bode ta smrt res vcčiva.« V. M. licab Za novo gimnazijo v Brežiška občinska uprava je na svoji zadnji seji že stavila poslopje zanjo na razpolago Brežice, 18. marca Pred dnevi se je občinski odbor brežiške občine sestal k seji, na kateri se je med drugim razpravljalo tudi o ustanovitvi nove gimnazije v Brežicah. Vsi člani občinskega odbora so pokazali veliko zanimanje za ustanovitev nove šole in stor- jen je bil sklep, da se bodoči gimnaziji prepusti šolsko poslopje, lci zdaj služi za meščansko šolo. Obenem s poslopjem bi se novemu zavodu prepustil ves inventar, vsa učila itd. Poslopje, ki je l?st mestne občine, povsem ustreza zahtevam gimnazije. Učil se je v teku 201etnega obstoja meščanske šole nabavilo v obilni meri. tako da bo tudi s te strani nova gimnazija v zadostnj meri preskrbljena. V stavbi je na razpolago prostorna in vsem predpisom ustre~aio?a telovadnica. Ob stavbi je lepo igrišče in urejen šolski vrt. Vsa stavba s pritiklina-mi se nahaja v sredini mesta, a vendar stran od prometa. Brežice so središče spodnjega Posavja in leže ob sotočju Krke in Save. V Brežice se stekajo gospodarske žile s tega najbolj vzhodnega dela dravske banovine, sai je tu prometni vozel vsega spodnjega Posavja. S spodnjega Posavja obiskujejo zdaj nekateri g'mnazijo v Celju, drugi v Novem mestu, nekaj pa tudi drugod. Vse veliko ozemlje spodnjega Posavja je torej zelo oddaljeno od sedežev gimnazij. Poleg tega pa je spodnje Posavje naseljeno po večini z malimi in srednjimi pesestn'ki malimi obrtniki itd., katerim vsem bj nova gimnazija v Brežicah zelo olajšala vzdrževanje otrok v srednji šoli V gesto naseljeni brež:ški okolici bi namreč večina otrok lahko zahajala v Brežice peš, pa tudi prehranjevalne Štajerske s Pohorjem. Savinjskih planin, Karavank in Julijskih Alp. Zelo učinkovita sta bila oričetek oredavateljevega govora. ko ie citiral našega pisatelja in pesnika Ivana Cankarja slav,.spev slovenski zemlji, potem pa konec, ko je predavatelj ob prikazovanju Pece povedal p-avljico o kralju Matjažu, ki čaka v tei gori na Čas, ko bo s svoio junaško vojsko branil našo domovino pred sovražnikom. Nad vse učinkovito ie bilo spremljanje nekaterih posebno lepih in značilnih slik s pesmijo. Naš znameniti Slovenski vokalni kvintet je očaral občinstvo s svoiim mojstrskim izvajanjem izbranih slovenskih pesmi, ki so govorile takrat, ko je molčala preda vatel ieva beseda. Ko se je pred občinstvom vrstilo v pestrih barvah sveže planinsko jutro. olamteJa večorna zarja solnčne«a zahoda melarhol čno razpoloženje prihaiaioče jeseni, narodna noša naših slovenskih deklet, nežnost našega planinskega cveria in veličanstvo naših eora se 1e s sliko zlila v harmonično celoto milina in svežost s'ovenske pesmi. Navdušeno ploskan1° občinstva ie pokazalo. kako ie lepota naše Slovenije očarala ne samo oko temveč tudi segla globoko v dušo Prireditev SPD ki le zahtevala seveda skrbne priprave in tudi občutne finančne žrtve, na ni bila uspešna samo v propagandnem pogledu tomveč ie ta večer tudi pokazal kako pravilno ie da našim Slovencem v Beogradu od prilike do prilike nudimo možnost, da vsai nekai trenutkov občutijo tesno vez in dih svojih domačih krajev. in stanovanjske razmere so v Brežicah ugodnejše ko v sosednih mestih, v katerih so sedaj v poštev prihajajoče gimnazije za spodnje Posavje Zato je vest. da se v Brežicah namerava ustanoviti gimnazija, vzbudila občo pozornost in odobravanje tako v Brežicah kakor pri vsem bližnjem in tudi oddaljenem okoliškem prebivalstvu. Z velikim upanjem pričakujemo, da bodo naše davne želje izpolnjene in da bomo že jeseni 1941 pozdravili novo ustanovljeno gimnazijo v Brežicah. Josip Lavtižar praznuje Med mnogimi drugimi varovanci ljubeznivega patrona goduje danes tudi g. Lavtižar Josip, trgovec in gostilničar v Kranjski gori, ki je nedavno praznoval šestdesetletnico. S trdim delom si je z bla-gopokojno gospo Julijano uredil v vedno lepi Kranjski gori obširno domovanje. Njegova prijazna gostilna je zatočišče vseh malih ljudi, izletnikov in dijakov. župan kranjskogorske občine je bil 20 let, vse do leta 1935, vmes pa še banski svetnik in predsednik krajevnega SPD. kateremu načeluje še zdaj. Prelepa pot po severni strani na Pris:nk kakor tudi koča v Krnici je uspeh njegovega dela. Za vse ostale zasluge pa je dobil g. Lavtižar priznanje tudi na najvišjem mestu z odlikovanjem kraljeve krone z redom sv. Save. V zasobnem življenju je g. Lavtižar znan daleč naokrog kot izvrsten poznavalec alpske flore. Skoraj ni cveta v vsem našem pogorju, ki bi mu ne poznal latinskega imena poleg nemškega in pravega slovenskega. Prav mnogo, mnogo najredkej-ših cvetlic je našel v gorah. Mnogim čestitkam k njegovi SOletnici se pridružujemo tudi mi: želimo še mnogo let, srečnejših in lepših kakor so morda bila dosedaj. ©bsiasfee pstrebe okčisse Zagc^a Zagorje, 17. marca Zagorska občinska uprava je uredila po novih predpisih svoj proračun za dobo od 1. aprila do 31. decembra. Kakor vidimo, so precej narastli osebni kaker tudi gmoi-ni izdatki. V celoti izkazuje proračun 1 mil. 399.158 din dohodkov in izdatkov. Zarrc'.i ureditve stanja pisarniškega osebja (tajnika, blagajnika, vojaškega referenta, dveh zvaničnikev in štirih slug) je nekaj več izdatkov kakor lani. Uprava je samo pozabila upoštevati, da je porast draginje zaiel tucli občinske nameščence, ne samo župana in člane uprave. Za kritje izdatkov se bodo pobirale občinske doklade na vse alkoholne pijače kakor dosedaj. Samo do-klada na pivo je povišana od 50 na 100 din za hI. Tudi razne takse bodo veljavne z majhno spremembo še nadalje. Vzdrževanje številnih šol, spadajočih v občinski okoliš, zahteva precejšnje izdatke. Mod temi sta tudi prispevka za meščanski šoli v Zagcrju in Trbovljah. Prav nizka je pa postavka, za telovadne in športne organizacije v znesku 3000 din. Enak znesek gre za olepšavo kraja. Za gradbene namene je določenih 278.000 din in v ta znesek je vštetih 100.000 din za popravo župnišča. Primerni sta postavki za socialno skrbstvo. Za kritje primanjkljaja bo občina pobirala od davčnega predpisa 615.274 din 130od-stotno občinsko dokl-ado na vse neposredne davke. Pri prerokovalki »Vaš bodoči mož bo majhen, svetlolas, sinjih oči in zelo bogat,« je pripovedovala prerokovalka. »To je prav lepo. Toda kaj nr.' naredim s sedanjim možem?« BABYMHSA krema SE USPEŠNO UPORABLJA ZOPER SPUŠČA JE, BANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LIŠAJE IN VSE NEČISTOSTI KOZE PRI OTROCIH IN ODRASLIH. NAGLO SUŠI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO IN ODRGNJENO KOŽO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERIJ AH PO CENI DIN 12.— ZA ŠKATLICO. Moderno kopališče v Koleziji Nekaj spominov na nekdanjo koleadjsko romantiko Za novo kopališče kopljejo temelje. Spredaj je zasuti stari bazen, katerega zgornji del z betoniranimi stopnicami je še \ideti Ljubljana, 18. marca Nekdanjega znamenitega kopališča v Koleziji ni več. Lansko jesen so pričeli podirati lesene lope in rušiti betonsko zidov-je bazena, hkrati pa so koj za starim bazenom pričeli kopati temelje za novega. Ta bo stal večjidel na prostoru, ki ga je imel dolga leta v najemu SK Jadran. Nekdanje kopališče v Koleziji je bita svoje čase »menitna ljubljanska športna naprava. Zgrajeno za županc/vanja dr. Ivana Hribarja je poleti povsem ustrezalo potrebam Ljubljančanom za kopanje na prostem. Bazen je polnila voda i z Gradaščice. ki je imela temno zeleno barvo. Kadar pa so bili nalivi, je stala v bazenu po več dni gosta, kakor kava rjava voda. To kopalcev ni prav nič motil« , saj tiste čase razumevanje higijene m bilo tako natančno kakor dandanašnji. Kljub vsemu je biio kopališče prav romantično Obdaiala so ga visoka stara drevesa. m;mo je š-umela Gra-daščica. padajoča čez jezove. Ob gostilniški hišici je bila lesena zgradba, ob kateri je viselo široko kerito. po njem so dovajali vedo v kopalne lope ki so služile za sramežljivejše kopalke in kopalce. Vsa naprava je bila kakor velik mlin Da, svoje dni je imela morala kaj čudne predpise. Za kopališčem je bil lep park. kakor ob kakem angleškem gradičku. Nekaj stezic je držalo po njem nekaj lesenih klopi je bilo zabitih v zemlje, brez vsakršne same- trične ali geometrične r.blike pa so sti niso upali priznavati, vrezavali vdebele plohe klopi. Prcnckaie-ro znamenje m'ado potfnane ljubezni je po več let stalo vrezano v lesu. Te izrezljane klopi so z leti postale prave spominske plo-šče vzdihljajcv in kadar so bile že vse razrezane in popisane kakor božjepotno znamenje, so se občinski možje domislili in naročili nove klopi, da so imeli zaljubljenci spet prostor za prebodena srca, mo-nogramc. tajne spr ročitve in skrivnostna znamenja. Vsega tega zdaj ni več Do nedavna ie sicer stale kopališče, ki sc- mu v poslednjih letih z nekaterimi adaptacijami podaljševali betežno življenje. Zd--j so pa tudi njega skoraj žc izravnali z zemljo. Ob njem kopljejo nove kopališče, ki ne bo tako romantično, kakor je bik včasi. bo pa zato zgrajeno po predpisih sodobne higiene: čista voda, snaga, zrak sonce, to so elementi sodobne romantike Umor v Zagrebu bo kmalu ps|asafeit Doslej je bilo prijetih nad 50 patoloških tipov Zagreb. 18. marca Strahoviti umor 471etnega premožnega zasebnika, bivšega pomorskega kapetana Fedorja Freudenreicha ie sprožil v Zagrebu mnogo govoric in ugibanj. Ob tem se je policija potrudila, da čim prej razvozlja zagonetko tega velikega zlečina. K sreči je imela za zasledovanje takoj precej krepkih prijemov pri roki. Aretirala je več osumljencev. a najbolj se je sum zgostil okrog nekega mladeniča, o katerem je »Jutro* že poročalo, da ie iz umorjenčevega stanovanja odnesel le nekai stvari in da torej umor ni bil izvršen toliko iz roparskih namenov kakor iz patoloških vzrokov Vsega skupaj pa ie policija doslei prijela več ko 50 moških, večinoma mlajših, in sicer v glavnem samo take ljudi, ki so sumljivega nravnega obnašanja. Venomer se nadaljujejo zasliševanja, ki bodo v celoti r>ač razkrila precej p razno sliko morale. Policija zaenkrat ne more dati v interesu preiskave nobenih podatkov. Zagrebški listi opisujejo zadržanje Fedorja Freudenreicha usodni večer, preden ie postal žrtev umora. Listi domnevajo, da je zločin izvršil en sam mladenič, zaradi različne sokrivde oa je seveda moralo biti več aretiranih. Izven dvoma ie. da ie bil moriiec vso noč od sobote na nedeljo v družbi Fedorja Freudenreicha. Sestala sta se v soboto zvečer, se podala v nočni lokal in se zadržala pozno v noč. nato pa sta se z avtom odpeljala na Freudenreichovo gosposko stanovanje v D omet rovi ulici v gornjem mestu. Tu je službujoči stražnik videl Freudenreicha v družbi mladega spremljevalca. Da sta Freudenreich in njegov gost na stanovanju šo pila. se da zaključiti po tem. da ie policija po umora našla na mizi steklenico, v kateri je bilo še nekai vina. zraven pa dve čaši. Pri pijači je pač med Freudenreichorn in skrivnostnim mladeničem prišlo do prepira in nato do uniora. Mladenič ie z velikim nožem vbodel Freudenreicha v hrbet, nato pa mu prerezal vrat. V borbi je sotovo bii tudi morilec ranjen ter nedvomno ima na obleki krvave madeže. Frevdenre ch je bil precej krepak moški, zato se g tovo ni dal zaklat; kakor pišče. Vendar pa je podlegel. ker ga je mladenič napadel z mesarskim ali bosanskim nožem. Ko je bil zločin zjuti-ai cd krit, so mrtvega Freudn-reicha prepeljali v zavod za sodno medicino. Truplo je raztelesil sloveči krimino-log, vseuč. prof. dr. Edua d Miloslavič. Ugotovil je. da je morilec zadal svoj: žrtvi enajst vbodov in da je bila med drjg'm presekana glavna žila na vratu, nakar je Freudenreich izkrvavel. Nadalje je imel Freudenrreich rano na čela bržčas od udarca s kakim topim predmetom Da se je pokojnik borih z ni rilcem, je vidoti po tem. da ima na desnici več ran od rezila. Dlan je večkrat prerezana. Po umora se je mladi zločinec začel ozirati za plenom. Odvrgel ie svoj pomladni plašč in pono-šene čevlje, po čemer bo pač policija 'ahko nedvoumno razk' inkala krivca. Odnesol je nekaj obleke in čevlje ter razn^ srebrne predmete. Ves Zagreb z največjim zani-' manjem pričakuje uspehe preiskave. Premalo pouka v risanju Združenje srednješolskih učiteljev risanja ustanovljeno Ljubljana, 17. marca V nedeljo so srednješolski učitelji risanja ustanovili svoje društvo. Zastopane so bile skoraj vse gimnazije v Sloveniji. Predsednik prof. Cctič je v uvodu naglašai nujno potrebo, da se ustanovi tako društvo, ki r.aj bi zavračalo škodljivo omalovaževanje in zapestavljenje risanja na srednjih šolah. javnost pa naj bi opozorilo na izrecfaio važen vzgojni pomen tega predmeta. Pa tudi stanovske potrebe in koristi more podpisati in braniti najbolje le stanovska strokovna organizacija. V teku občnega zbora je bilo več predlogov in zanimivih opažanj med katerimi je važno tudi tole dejstvo: v skoraj vseh večjih državah po Evropi in izven nje so oikazali risanju kot predmetu posebno važno vlogo bodisi z vzgojnega ali praktičnega staližča. Le pri nas predlagajo učne načrte, v katerih naj se zmanjša število učnih ur, ki so že itak preskopo odmerjene pouku risanja na srednjih šolah. Dalje pravijo, da pri nas zanimanje za umetnost raste. Nasprotno je pa tudi res, da veselje do risanja na srednjih šolah pada- Vsiljuje se vprašanje, kaj je temu krivo. Soglasno je bilo poudarjeno, da učitelji risanja store več ko svojo dolžnost. Velik del krivde je gotovo v učnem načrtu, ki je zastarel in določa premalo ur za risanje. Napak je tudi, da sedanji učni načrt risanje nedosledno razvršča med »veščine«. Kdo se bo danes še učil predmeta, ki zahteva samo malo spretnosti in nič več! Kriva je pa tudi javnost, ki ocenjuje vse po značilnem načelu- »Kaj mi bo to ali ono koristilo v življenju!« Ali: »tega ne bom nikdar potreboval!« Druga posebnost je opdana geometrija. Na tehniki stalno raste število slušateljev, kar je prav. Dobro pa ni, da ima večina teh mladih tehnikov komaj nekaj pojma o opisni geometriji, nekateri pa še tega ne. Pravi čudež je. kako taki sledijo predavanjem vseučiliškega profesorja. Učitelji risanja so vsi izprašani ttroi iz opisne geometrije, ki pa je večinoma na gimnazijah samo neobvezen predmet in še k temu se jih priglasi komaj 10 do 20. Kajpada to število ravno zaradi neobveznosti cd ure do ure pada. Je pač znak naših dni: kjerkoli in pri-kateremkoll predmetu učenec zadene na težave, tam skoraj vedno odneha in popusti. žeti uspehe in pridobivati znanj z lahkoto in brez truda, to je parola precejšnjega dela naše učeče se mladine... Pa naj reče kdo, da ni res tako. Po živahni debati je bilo stavljenih ve5 strokovnih pre o logov in razgovor o stanovskih zadevah. Odbor je sestavljen takole: predsednik prof. Cotič, blagajnik prof. Sajevic, tajnik prof. Mežan, odbornika: prof. Kambič in prof. Ančik; v nadzorstvu sta pa prof. Jugovič in prof. Jirak. ..'V", II! JM GRENClCfl cec S BS 22365 vod 18-ix t. Dne 12. marca je praznovala 601etnico danes pa goduje Jožefa Druškovičeva iz Dovškega, občina Senovo pri Rajhenbur-gu. Njena življenjska pot v Dovškem, kamor je prišla pred 41 leti, ni bila z rožami postlana. Materinstvo jo je priklenilo za več let na bolniško posteljo, a Je njena trdna narava tudi to premagala, kakor številne druge nezgode in nesreče. Rodila je 8 otrok, od katerih žive danes trije sinovi in tri hčere. Vsi so preskrbljeni in samostojni, najmlajši pa odslužuje svoj kadrovski rok. Hvaležni sinovi, hčere in zetjč želijo svoji blagi in skrbni materi, da bi dočakala visoko jesen življenja čila in zdrava! Demaie vesti • Tri milijone din škode v Sremu. Ze nekajkrat smo poročali o veliki škodi. ki jo letos napravlia talna voda do mestih in plodnih poljih Vojvodine Zlasti hudo je prizadet rodovitni Srem. kier ie pod vodo okrog 78.000 oralov Porušilo se ie d s e.] nad 250 hišic. Celotno škodo cenijo na 3 milijone din. • Proračun novOsadske mestne občine znaša 56 milijonov din. V ponedeljek zvečer je bila seja mestnega sveta, na kateri je bil sprejet predlog proračuna za d:bo od 1. aprila do 31- decembra, ki znaša 56,075.550 din in je od lanskega proračuna zvišan za 50°/o. • Subctiška p°šta je imela v preteklem letu čez milijardo dni pr°meta. Pošta na železniški postaji v Subotici je imela v lanskem letu velikanski promet. Celokupni blagajniški promet je znašal 1.013,787.199 din. Dnevno je bilo storjenih 8.767 delovnih enot. • O koruznem kruhu čitamo v »Novostih« naslednjo opombo: Dovolj je znano d:i nekateri zagrebški peki peko zelo slab kruh. Vsi dobivajo enako moko in oo enakih predpisih morajo peči. v ndar j- kruh tako različen. Da bi to dejstvo neka so socialno opravičili, očltaio občinstvu, ki se pritožuje nad slab'm kruh m. da so se meščani pogosoodili in pozabili, da ogromna večina hrvatskega najboli odpornega naroda že skozi stoletja je koruzni kruh. ki ie mnogo slabši od zagrebškega Take trditve niso v skladu z resnico in žahio kmetski narcd. Hrvatski kmet uživa skozi stoletja koruzni krtih. vendar ea zna pripraviti in v svojih preprostih lončenih pečeh tako speči, da ie vsai za oo ovico b'lj-ši od današnjih proizvodov nekaterih zagrebških pekov. Koruzni kruh ki ga na trgu prodajajo kmetice, ie bil vedno in ie še danes posebna poslast;ca za mnoge Zagrebčane. Kc- ie bila pred 47 leti na D i-naju razstava kruha z vsesa sveta (ne pekovskega. marveč narodnega kruha) ie strokovna komisija močno przitivno ocenila kruh iz hrvatskih kraiev tedanie Avstrije. Zagrebčani se ne pritožujejo nad keruznim kruhom, marve" nad slab^ kakovostjo kruha mnogih pekarn, katerih kruh nima n kake zveze s kakovost kruha. kakršnega že stoletja uživa hrvatski narod. Jčaalilelni opiikjcu * Šahovska igra v zagrebškem gledališču. V soboto zvečer so v Narodnem gledališču v Zagiebu igTali dramsko legendo o postanku šahovske igre. Legendo »Igra nad igrami« je napisal nemški pisatelj Josip Steck. učitelj iz Monskovega Igra ie izvrstno uspela. Prevcd ie oskrbel podpredsednik HSS inž. Avgust Košutič. Sl-di a je šahovska partija z živimi figurami. Oder ie bil urejen kot borilnica srednjeveških turnirjev s tribuno in z obrisi Griča in Kaptola v ozadju. Iz parketa ie bilo težie zasledovati razvoj igre. zato pa 9o gledalci iz lož in z balkona zelo uživali v izvrstno izvedeni igri. ki io ie svoi čas odigral svetovni prvak Aljehin z'nekim svojim tekmecem. ___ SAMI SI SKUHAJTE fino milo! Vse potrebno kot lužni kamen, terpentin, sredstvo za peno, pepeliko, kolo-foni-o in izvrsten recept — odprema tudi po pošti — dobite v d?Ggeri]i Gregorič kr.-dv. dobavitelj, Ljubljana — Prešernova ul. 5. * Iz Jadranske Straže. Revija »Jadranska Straža« obširneje poroča o seji predsedstva izvršnega odbora Jadranske S.raže. ki je bila 13. februarja v prostorih novega doma JS v Beogradu. Podrobno je o organizaciji poročal glavni tajnik dr Ivo Rubič. Razvila se je razprava o pravilih Jadranske Straže, nakar ie bila s glasno sprejeta naslednja objava: »Predsedstvo izvršnega odbora ugotavlja, da so prav la Jadranske Straže do danes ostala neizpre-menjena. kar je. mimogrede rečeno, bilo ugotovljeno tudi na seii predsedništva izvršnega odbora JS dne 1. julija 1940 z do-stavkom. da lahko vsak ob astni odbor deluje v okviru teh pravil na svojem področju v skladu s potrebami in razme ami v čim večja korist združenja in za čim boljši in krepke j si svoj razvoj.« * Nemški dijaški zavodi v Jugoslaviji. Novosadski »Deutsches Volksblatt« razpravlja o prosvetno-kulturnem življenju in ustanovah manjšine v naši državi. Clankar pravi, da kažejo manjšinske zasebne srednje šole stalno len napredek ;n da število ulencev narašča Kura orij nemškega manjšinskega šolskega sklada zatorej namerava zgraditi posebne zavod? za dijake zasebnih srednjih šol nemške manjšine. » Izletniško potovanje madžarskih avto-mobilistov po Hrvatskem. Ob letošniih binkoštih bodo člani Kr madžarskega Av-tosluba v Budimpešti obiskali banovino Hrvatsko. Hrvatski avtomobilski klub iih bo svečano spreiel in iim dodeli1 spremstvo. Potovanje bo trajalo od sob rt ^ 31 maja do naslednjega petka 6 iuniia Madžarski avtomobllisti se pripeljeio čez Ca-kovee in Varaždin v Zagreb, potem bodo nadaljevali pot v Karlovac. na Pl;tvička jezera, v Benkovac na Jadranu, v Š;benik, Tro-nr in Split. Vračali se bodo čez Mostar in Sarajevo. Hrvatsk: avtoklub p ičakuja, da se bo priglasilo k temu potcaniu tudi lepo Število domačih avtomobilistov. * Verskc-kuHurni popoldnevi slovenskih protestantov, slovenski protestanti v Prek-murju nimajo svouh verskokulturn:h društev, zato pa prirejajo v postnem času po farah vsako nedel'o tako zvane »vor-ske zadvečerke«, verskckulturne popoldneve, ki ponekod spominjajo na zb;ranje protestantskega življa pri nekdanjih hišnih bogoslužjih. Posebno dobro obiskani in pestri so verskokulturni popoldnevi v Soboti. Po večernicah se zberejo Sobočani in okoličani v farni šoli: pred zbrano »"mat-»o« (evang. faro) potem nastopajo šolar- ji ia mlajši uijaKi, kl recituajo ia d&Ki_-mirajo v prekmurskem narečju pisana dela Janoša Flisarja. tako rekoč poslednjega izraz tega zastopnika evang. narečnega slovstva v Pickmurju. Otroci tudi posamič ali v zboru po.;ejo nabežne pesm: in izvajajo glasbene ter druge točke. Mimo tega pa so na spo.edu tudi različna poučna predavanja. Posebno svečano obeležje ima »vorski zadvečerek« na zadnjo postno nedeljo, kajti tedaj se vrši z izbranim sporedom v cerkvi. * Javna prešnja vsem društvom. Proti-tuberkulozna zveza v Ljubljani priredi v času od 11 do vključno 17 maja t. 1 svoj običajni protituberkulozm teden cod ge -lom »Vsakemu jetičnemu bolniško po-te-Ijo!« Zveza želi. da bi drsegel letošnji protijet:čni teden najboljši moralni uspeh ter tudi z zbiranjem smo n h sredstev nadkrilil vse slične dosedanje prireditve Čeprav divja okroa nas vr.jna vihra naša srca ne smeio kloniti marveč mo-anif baš v teh resnih čas he boli kakor kdai-kcli skrbeti za zdravje in odpornost naroda Da bo naš or~tituberk ložu teder. kronan s nooolnim uspehom tak-, v moralnem kakor v ?motnQm pogledu prosimo vsa društva brez izjeme da d-ločiio za svoie prireditve in moreb tae nabiralne akciie kak drus primeren čas Za uvidevnost se vsem društvom že vnaorei kai najtooleie zahval unemo — Protifuberku lozna zveza v Liub'jani * Smuški turni tečaj SPD Jez Triglavsko p°gorje bc od 22. do 29 t. m. Nai-kasneje do četrtka 20 t. m. sprejema prijave društvena pisarna SPD v Ljubljani. Aleksandrova cesta 4. kjer dobite vse po-drobneiše informacije (—) * Društvo zobozdravn'df°v za dravsko banovino vabi svoje člane na občni zbor ld bo v soboto 22. t- m. ob 20. v restavraciji Slamič (—) * Glavna skupščina Zveze l°vskih društev v dravski banovini bo v nedeljo 6 aprila ob 10. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Miklošičeva c 22. ) * Brej laži in potvarjanja govori Ignac Koprivec v »Vaških podobah« o težkem življenju malih ljudi na kmetih. Zanimivo knjigo, ki je ne bo mogel nihče pogrešati v svoji knjižnici, lahko naročite v sub-skripciji za ceno 85 din Naročniki v stal-n:h službah lahko plačajo naročnino na obroke. Ilustracije za »Vaške podobe«, ki so razstavljene v izložbenem oknu knjigarne J. Dolžan. Stritarjeva ulica 4, dajejo slutiti vrednost napovedane knjige Ker se bo tiskala v omejeni nakladi, prhi-tite z naročilom. Naročila pošiljajte na avtorjev naslov, Ljubljana univerza. * Naredite Sv°jemu otroku najlepše veselje, ki ga morete, m dajte mu v roke Župančičevo slikanico »Pokoncu izpod korenin«. Tudi vas bodo njegovi spevni verzi zamikali in jih boste svojim otrokom ponavljali zjutraj, zvečer, ob vsakem stiku ž njimi in njihovo dušo. Poizkusite tudi to razvedrilo po težkem, napornem dnevnem delu! Vas bo bogato poplačalo. Knjigo prodaja Tiskcvna zadruga v Ljubljani, šelenburgova ulica 3., vezano za 36 din. (—) štampilfka „lvara Zakotni!*, mest. tes. mojster, parna žaga, tovarna funirja Ljubljana« mi fe Mla odnesena iz pisari?.s. Za kakršnokoli zlorabo ne odgovarjam. * Borbo plemstva za svobodo protestan-tizma in zmago škcfa Tomaža Hrena, ki je z reformacijskimi komisijami s silo zatrl manu »Gospoda«. Nadalje je pisatelj opisal Damjan Vahen v svojem zgodovinskem ro-monu »Gospoda«. Nadalje je pisatelj opisal življenje plemiške gospode v ljubljanski m kranjski kotlini v XV., XVI- in XVII. stoletju. Roman bo izšel v založbi »Naši obrazi« v Ljubljani, šubičeva ulica 3/III. V subskrinciji stane 56 din, v platno vezan pa 75 din. (—) * Modna revija v Sarajevu. V nedeljo so imeli v Sarajevu modno revijo, ki je bila zelo dobro obiskana. Na drugi strani pa je med širokimi ljudskimi sloji revija izzvala veliko nevoljo in ogorčenje, ker se v današnjih težkih časih prirejajo takšne luksuzne prireditve. * Za nevesto je d«l 6 volov in 20.000 din. V Črni gori in v Sandžaku imajo še zmerom navado, da kupujejo neveste. Tako je tudi 261etni Jašar Hot dal za lepo 18letno Havo Odžičevo 6 volov Prav tedaj pa je moral na orežne vaje in ko se je vrnil, je beli lepa Hava že pri drugem ženinu. Jašar pa se ni nič jezil, ampak je za 20.000 din kupil drugo nevesto, leto mlajšo Zlato Mu-ratovičevo. Za Havo je rekel, da je s svojimi lepimi cčmi zaslužila tistih 6 volov in da jih ne terja nazaj. * V kokešniaku je živela dubrovniška občinska reva Mara Radičeva. Ves Dubrovnik jo ie poznal in ii poklan.al m lo-dare. Te dni oa ie zbolea in so io oddali v bolnišnico. Ko je umrla, so naš i m d njeno borno zapuščino 16 tis:čakov in nekaj obveznic, ki pričujejo, da je občinska reva raznim ljudem posojala d?nar Tako se glasi ena sama obveznica na 17.000 din. Oblastva iščejo dolžnike po raznih kotih Dubrovnika * Prva razprava zaradi žalitve po radiu je bila v ponedeljek pred sreskim sod ščam v Sarajevu Književnik Mustcfa Mulal č ie nedavno predaval v beograiskem radiu o Tuzli in ie med drugim cmenil pokojnega Bakir bega Tuzliča. Pokojn:kova vdova in njene hčerke so se čutile užaliene ln so vložile tožbo Sod š je oa ni naš o nič žaljivega v reportaži, ki ie b la či>to l't-3-rarno izdelana Književnik Mulalič ni imel namena kogarkoli žaliti Obžaloval je. da se muslimanske dame čutijo prizadete. Sodišče pa ie oprostilo. * Otrok zanetil požar. V petek popoldne je nem doma zapla polal ogen j na podu posestnika Franca Strgarja z Broda. Plameni so takoj zajeli vse poslopje, ki je bilo krito s slamo, ter se je sosedom posrečilo rešiti le živino, dočim je seno, žito in razno poljsko orodje zgorelo, škoda, ki je nastala, znaša okrog 40 tisoč dinarjev in je le delno krita. Požar je povzročil 6-letni sinček Anton, ki se je ob kupu koruzne slame Igral z vžigalicami ter mu je ogorek padel v slamo. * Vztrajen samomorilec je mizarski pomočnik Ludvik Nagy. Zaradi žene. ki ga je že deseti dan po poroki zapustila, se je skušal že drugič zastrupiti. Prvič je popil raztopino kamene soli. zdaj pa je uporabil ocelno kislino. Našli so ga na klopi v ka- lemegdanskem parku in ga po ugotovitvi dejanskega stana takoj prepeljali v bolnišnico. Nagy se je zastrupil zaradi tega, ker mu. je pobegla žena znova zagotovila, da ga ni nikdar ljubila in da se ne bo vrnila k njemu. (^edisal KOPALNA SOL ZA NOGE PROTI POTENJU. UTRUJENOSTI IN BOLEČEMU VNETJU NOG. TDDI KOŽI. KURJIM OČESOM IN OZEBLINAM, DIN3."6"IN 12." DROGE R I J A LJUBLJANA MARIBOR =» Pijanega so okradli. Kmet Pavle Si-lacki je bil po epravkih v Zemunu Po neki kupčiji je s svojim tovarišem in 10.000 din v žepu hodil iz gostilne v gostilno že kasno popoldne sta prišla tudi v kavarno Fičur Š pevačicami natakarjem in lastnikom kavarne je zapil vse do zadnje pare Ko se je streznil, je šel na policijo in tam so po strogi preiskavi ugotovili, da so pijanemu kmetu večino denarja ukradli Na policiji sc mu vrnili 8000 din s primernim poukom, krivce pa so zaprli. t .Streljal je na sv°jega najemnika Hladni dnevi, ki so nastopili tudi v prestolnici. so prisilili Dragišo Dtrr.itrijeviča. da je šel v klet po drva Ko jih je ob 4. popoldne sekal, je prišla gospodarjeva žena in mu pr epovedala sekanje, češ da moi a biti ob tem času v hiši mir Sporekla sta se in naenkrat je gospodarjeva žena Sija kovičeva zavpila na pomoč. Prihitei jo njen mož in z dvema revolverskima strelo ma zadel Dimitrijeviča Težke ranjenega najemnika so prepeljali v bolnišnico, gospodarja šijakoviča pa so aretirali in odvedli v zapor * Da bi izgnala zle duh^e, je zažgala nišo. 251etna Saaa Uzeirovič. mati dveh otrok, je bolehala na tem. Ca je obsedena Nedavno ji je neka vražarka rekla, da stoji njena hiša na nesrečnem kraju in da jo mora zapustiti, če heče ozdraviti Sada se je odločila, da bo napravila konec zlim duhovom. Ko je bil njen mož na delu. je napolnila hišo s slamo, jo polila s petrolejem in zažgala. Ko je bila hiša v največjih plamenih, se je vrgla še sama v ogenj Prihiteli so sosedi in skušali .eševati. Sredi plamenov so čuli klicanje: »Ne gasite, sicer bodo zli duhovi ostali pri življenju!« Nesrečno ženo so potegnili iz ognja in vsa opečena je reva pela od veselja, češ da je videla kako so vsi zli duhovi zgoreli. Po zdravniški pomoči jo bodo morali najbrž, oddati v bolnico za duševne bolezni. It MSfifi^ a— Marčeve muhe. V ponedeljek zvečer se je pripravljala nad Ljubljano grožeča nevihta. Iz črnih cblakov je švignilo nekaj strel in prvič je letos grmelo. Ko se je zdelo da se bo ulilo, pa se je neurje umaknilo in Ljubljani zaenkrat, prizaneslo. Ponoči pa je zavladal sever in začelo je snežiti Snega pa je bilo le tbli&o, da ni mogel nadomestiti niti slane. Včeraj se je spet pokazalo sonce in grelo naše mesto ves dan. u— Nova grebova. V visoki starosti 92 let ie zapustil svoje drage vlšj. revid nt južne železnice v pokoju g. Fran Blažon. Pogreb bo v četrtek ob 16 iz kapele sv Andreja na Žalah k Sv. Križu. — Med nebeške krilatee se ie preselil Jožek Ma-rirko. K zadnjemu počitku ga bodo spremili danes ob 15. iz kapele sv Ma:iie na Žalah k Sv. Križu. — Pokoj i:'ma blag sponvn. žaluj.čim svojcem naše iskreno sožalje! u— Pogreb piiota-lcvca Rafajla Periča, učitelja letenja pilotske šele v Ljubljani bo danes ob 16. iz stalne vojne bolnice na glavni kolodvor. stavi bo proslavil svoj stotJ nastop eden vodilnih članov odra, g. Slavo Plevelj v iMop: Pclajnarja V nedeljo 23 t m. popoi •ne ob 15 15 bo pa druga popoldanska Predstava like Vaštetove »Visoka pesem« S slik iz življenja največjega slovenskega pesnika dr Franceta Prešerna, ki je vzbu iila tako zanimanje, da so oile vse predstave razprodane Kupite vstcpnice že v nredprodaji od danes dalje. Zgrabi srečo L u A 5 l . i ivtUlL.MCl KUPHE NAlCtN t|i eR /IMA (M V-P( V-VFT K Ai U— Jožefov trg. Včerajšnji živilski trg je bil v znamenju današnjega praznika sv. Jožefa razmeroma zelo dobro založen. Ljubljanske gospodinje so prihitele v velikem številu in tudi dosti nakupile. Stojnice so bile postavljene celo na sredi Vodnikovega trga, tako da je zevala na njem le majhna praznina. Največ je b'lo naprodaj zelenjave, jabolk in jajc. Najbolje je bila zastopana lepa solata, endivija po 10 do 12 din kg. ajserica pa nekoliko dražja. Nekaj malega je bilo tudi tuje so^te, razmeroma slabe. Prav tako je bil trg dobro založen z ohrovtom in karfiolo po 6 do 7 din kg. Lepega motovilca je bilo manj. Merico si ga dobil že za dinar. Domači radič je bil naprodaj po 8 do 10 d n kg, špinača po 10, cvetača po 5 do 6 inozemski radič pa od 16 din naprej, znatno slabši cd domačega Zelo lepa je b'la špi-nača. katere cena je znatno padla. Repa in kolerabe so bile po dinarju. Luščen fižol je vel;'al 6 din kg. čebula 3 par 5. česen od 12 naprej, korenje 4 in pe'eršili od 5 din kg naprei po kakovosti. Nekaj se je dalo dobiti tud! kislega zelia in k:sle repe po starih cenah. Krompir je bil razmeroma drag in se ga je dobilo le malo. Kmetice so pripeljale včeraj na trg veliko množino vsakovrstnih jabolk, ki so bfe naprodaj cd 5 do 12 din kg. Oranže so bile že po dinarju, tudi v veliki množini, limone pa po 75 par. Precej bilo suhih sliv po 12 do 16 din m suhin hrušk po 14 din kg. Rekordna mnežina jajc je povzročila občuten padec njihovim cenam. Včeraj se je že dalo dobiti 9 in celo 10 jajc za kovača. Spretna gospodinja iih ie dobila tudi 11. Surovo maslo je velialo 48 d'n kg. čahio 50 do 56. kuhano 48 do 52 din kg. Kmetice so prinesle tudi nrecej vreč moke: koruzne po 4 in 5 ajdove I. vrste po 11 in 13. ajdove II. vrste po 9 in 10, ržene pa po 6 do 7 din kg. Povpraševanje po mlevskih izdelkih je bi'o razmeroma majhno Kmetice so prinesle tud: nekai perutnne. puranov, kapunov in domačih zajcev. Te so gospodinje kaj rade kupovale, živilski trg je bil včeraj v splošnem debro založen in dobro obiskan zaradi praznika in milega pomladnega vremena. Največji naval pa je bil. kakor vedno. na dobro obložene mesarske stojn ee u— »Na Trški gori«, priljubljeno igro s petjem in godbo Danila in Met«e Bučarje-bodo ponovili v šentjakrbskem gledališču drevi na praznik sv Jožefa, v soboto 22 in nedeljo 23 t m. vselej ob 2015 Igra ie bila sprejeta z velikim navdušenjem ln aplavzi pri odprti sceni. Pri sobotni pred- Letak največjega nagradnega tekmovanja »Zgrabi srečo« dobite ZASTONJ v pisarni kluba Ljubljana, Beethovnova 9. u— Blizu 500 dekliških in ml-liieniških grl bo v soboto popoldne ob 15 in v nedeljo 23 t. m ob 11 dopoldne prepevalo na koncertu mladine ljubljanskih meščanskih m siednjih šol za zimsko pomoč mestnim revežem ljubljanskim Opozarjamo. da je vstopnina na koncert v soboto ob 3 popoldne, ki je namenjen samo šoi-ski mladini samo od 2 do 10 din. na koncert v nedeljo ob 11 dopoldne, ki je za vso javnost, pa samo od 3 do 16 d:n Druge točke bogatega m zanimivega r "grama še objavimo danes pa pripominjamo samo še to. da je ves čisti dohodek obeh koncertov namenjen ljubljanskim mestnim revežem u— Vse člane Akademske .Jadranske straže vabimo na aktualno predavanje g Vekoslava Bučarja o pomenu morskih ožin Pienavar.je bo v potek 21 t m. cb 20 uri v lokalu S O Preporoda na Blei\vai-sovi cesti (Arena Narodnega doma) Vabljeni tudi člani ostalih akademskih društev. Odbor. u— Predavanje Pedagoškega društva Pedagoško društvo v Ljubljani priredi v ponedeljek 24 t. m. predavanje priznanega našega pelsgoškega Oelavca g prot Gustava šiliha. ki bo govoril o »predlogih za novi zakon o ljudskih šolah« Predavanje bo ob 18 uri v dvorani mineraloškega instituta na univerzi Vsi. ki se zanimajo za aktualno predavanje, vabljeni. Vstopnine ni. u— Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov bo imelo svoj redni občni zboi v nedeljo 23 t. m. v društvenem lokalu. Gosposka ulica 12 (Novinarski dom) Vsi profesorski kandidatje naj se ga zanesljivo udeleže. Odbor. u— Redni občni zbor dijaškega p°dpcr-nega društva »Radogoja« v Ljubljani oo 28. t. m. ob 18 uri v pisarni ravnateljstva Akademskega kolegija v Ljubljani. Kolodvorska 22, z cbičajnim dnevnim redom. u— Občni zbor RibarSkega društva v Ljubljani to v soboto 22 t. m. ob 20. v l°vski dvorani Mikličevega hotela z običajnim dnevnim redom. u— Občni zbor J NAD Jugoslavije. V četrtek 20. t. m. ob 20. bo v čitalnici 5. izredni občni zbor Dnevni red je nas ednji: otvoritev in pozdrav zastopn kov. izvolitev o vero vatel jev zapisniki, poročila odbornikov, debata k poročilom, poročilo nadzornega odbora, razrešn ca, volitve, samostojni predlogi in sprememba p.avil. slučajnosti. Dolžnost vsakega člana je, da se udeleži občnega zbora. Tajnik 1. u— Starešinska organizacija Preporoda ho imela svojo redno sejo v društvenem lokalu v petek 21. t. m. ob 20 uri. Tajnik. u— začetniški tečaj Fotokjuba Liublja-na danes radi praznika cdpade, zato pa bo v petek ob 20. uri v klubskem lokalu. Četrtkov tečaj bo po dosedanjem programu. u— Danes na praznik °b 16. uri »popoldanska plesna vaja« v veliki dvorani Kazine. članarina znižana. Vodstvo: Jenko. u— Preselitev mestnega preskrb'1 valne-ga urada. Vsi odseki preskrbovalneg3 urada se do četrtka 20. t. m. preselijo v II. nadstropje levega trakta Mestnega doma. c— Regutacjn Savinje Sedaj nadaljujejo regulacijo Savinje v drugem delu pete etape, ki se začenja p<*j Grenadiricvo brvjo in sega dc drugega železn škega mostu r>a Bregu V teku so regulacijska dela pri Grenadirjevi brvi Regulacijo izvršuje banska uprava * lastni režiji s svejimi sredstvi in s prispevki mestne občine celjske in sreskega cestnega odbora v Celju. Regulacija .Savinje v šest' etap-., to )e v g'avnem odsekt« pod Starim gradom na take zva-nem celjskem ovinku med obena železniškima mostovoma b se lahke, obenem s predvideno preložitvijo železniške proge in povečanjem celjske postaje pričeia že letos Zato bodo moral' pristoini činite-Iji pokreniti vse da b»do čimprej zagotovili izdatna denarna sredstva, ki so nujno potrebna za regulacijo Savinje v tem najvažnejšem predelu. e— Gradnja sodne palače na Glaziji postaja po ponovnih presledkih spet aktualna. V petek 21. t. m ob 11 bo pri tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani prva javna pismena ponudbena licitacija teža:kih. zidarskih, betensk h in železobe-tonsikih del za gradnjo sodne palače na celjski Glaziji. Proračun znaša 5,094.983.17 dinarjev. e— l^se za otroka! Drž krajevna zaščita dece in mladine prireia vsako lete prodaje zelenih oljk in butaric za cvetno nedeljo. Ta akcija daje blagajni vsako leto lep dohodek. k; ga zaščita upotabi z« nabavo obleke in obutvt za rtvne šolarje Zato prosi krajevna zaščita tudi letos vse občinstvo. da -b' pridno »egalo pe oljkah in butar cah in tako podprle to člevekoljub no akcijo Oljke in butare bodo predajali na cvetno nedeljo 6 aprila na stojnicah na Glavnem in na Slomškovem trgu. e— Zdravniško dežurno službo za člane OUZD in svojce bc imel dane' zdravnik dr Drago Hočevar v Kolenčevi ulici. e— Ljudsko vseučilišče V risalnici meščanske šole bo predaval v četrtek 20. t. m ob 20 prof dr Pavel Strmšek iz Celja o temi »Z avtobusom po Sloveniji.« Zan mi-vc predavanje bodo pojasnjevale številne lepe skioptične slike e— O sodobni Turčiji je predaval v ponedeljek zvečer na ljudskem vseučilišču v Celju novinar in publicisit g Božidar Borko 12 Ljubljane Poslušalcem, ki so docela napolnili predavalnico je prikazal v glavnih obrisih zgodovino Turčije, prepad velikega turškega imperija in veličastno pre-rojenje turškega naroda po svetovni vojni. KINO MOSTE Danes ob 20. uri, jutri ob 14.30, 17.30 in 20.30 uri: Zapad v plamenih Dick Foran v pustolovskem rumu iz dobe kolonizacije Amerike, ko sta krojila pravico le pesf in revolver Ognjeni vrag Luis Trenker v velefilmu koroških kmečkih uporov Nazorno ]e orisal mo-dernr Kemalovo Tur-čijg in njene vprav revolucionarne reforme m ogromne uspehe na vseh področjih javnega življenja in udejstvovanja Oh zaključku ie p< kazal vr-to slik i/ sodobne Turčije Poslušalci so sprejel zanimiva in poučna izvajanja z živahmrr odobravanjem e_ šofersko društvo Podiužmca Celja bo ime'c svoj redni občni zbor v nedeljo 23 t. m v gostilni »Dranibor« ob 9 uri dopoldne. (—) e_ Starokatcliška služba božja v Celju v nedelje 23. ' m odpade, ker bo ta dan služba božja ob 9. v Sokolskem domu v Trbovljah e— Živa bakla Na Presen škcm pri Št. Juriju oh iuž žel se ie v p nedeljek težko r* nesreči! enoletm k< carjev sinček Anten Mastnak Ko se je doma preveč prbli-žal zakurjenemu šted !n'ku se 'e otroku vnela oblek* Oaeni so kmalu pogasili, kliuh temu pa se je otrok hudo opeke' po obrazu in vsem telesu. Oddali so ga v celjsko bolnišnico e— Pod vozom Na cesti v Laškem ie v ponedeljek neki voz povozil 91-lctno občinski revo Htienc M'akarjcvo iz Laškega in j; zlomil desne nogo Ponesrečeno starko s«o prepeljali v celjsko bolnisn co. Iz Marlfetra a_ Važno opozorilo konzumentom trgovcem. Mestni preskrbova ni urad v Mariboru razglaša Pred izda;o živil kih nakaznic za mesec april mora vsak imetnik živilskh nakazn e predložiti marčno i zeleno i nakaznico svojemu stalnemu trgovcu (ne peku!) ki jo na zadnji strani glave (talona) opremi s svojo štamp Ijko. Točno izvajanje gornjega je v lastnem interesu strank, ker bo nemotena zamenjava nakaznic za april mogoča s"'mo. če bodo marčne nakaznice pr:iv lno žigosane po trgovcih žigosati se marajo vse nakaznice in ne samo nakaznice druž nske-ga glavarja. V zvezi z gornj m razglasom pozivamo vse gg trgovce da se zg as. o na mestnem preskrbovalem uradu. Orož-nova ulica 12-1, kjer prejmejo podrobna navodila glede žigosanja nakazn c. a— Jubileji. Danes pra nuje v krogu dragih svojcev 651e;nico ro stva upokojeni davčni eksekutor Josip Berger Razen tega pa slavi še 40 etn co por ke s s"ojo ljubeznivo in zg!edno življenjsko družico, 401etnico sokolskega članstva in lOletnico. kar je postal zvest naročnik naprednih listov Ob 4 jubrejih mu izražamo tudi naše tople čestitke z iskreno željo, da b. še dolgo vrsto let v zdravju in zadovoUstvu užival zasluženi mir in da bi še nada'je ohranil tisto vedrost in živahnost, ki ga odlikuje. a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in nj hovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih p i-merih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika danes g. dr. Stanko Fo-grujc, Prešernova ulica 18. a— Ali ste si že preskrbeli vstopnico za »Večer jugoslovenske glasbe«, ki bo jutri v izvedbi ljubljanskega komornega tria (Ornikova—dr. Lipovšek—šendlbauer) ? Ne odlašajte, ker je za koncert veliko zanimanje. Na sporedu so skladbe domačih skladateljev škerjanca, Osterca, Arniča. Mirka, Pahorja in Suka. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni. a— vsem pevskim društvom! V soboto 22. t. m. gostuje v Mariboru najboljši pevski zbor Zagreba. Hrvatsko pevsko društvo »Kolo« z izredno kakovostnim sporedom. Zbor šteje 90 pevk in pevcev, vodi pa ga odlični hrvatski komponist dir gent Boris Papandopulo. Ne samo kvalitetni program in odlični dirigent zbora, temveč tudi nadvse visoka kultura tega najstarejšega hrvatskega pevskega zbora nam daje popolno jamstvo, da bo koncert izreden umetniški dogodek. a— Upokojrnci bivše Južne železnice so zborovali »Pri zlatem konju«. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik P. Kajžler, ki je podal tudi tajniško poročilo, dočim je o blagajniškem stanju društva poročal V. Wolf. Na cbčnem zboru ni prišlo do soglasja in so se zborovalci razšli, ne da bi končali dnevni red. Občnj zbor se bo nadaljeval v nedeljo 23. t. m. a— Nov sneg je zapadel na Pohorju in Kozjaku. Zar?di tega je tudi temperatura v Mariboru padla včeraj zjutraj na 5.5 pod ničlo. a^— Gospodična Pavla Hietaler, lastnica frizerskega salona »Pavla«, se je vrnila iz inozemstva ter prinesla modele najmodernejših frizur Ln povečala svoj salon od 5 na 9 kabin. (—) a— Povožen. V Koš-kih je neki m^to-ciklist povozil 721etnega b:všega studen-škega mojstra Franca Omika iz Studenr cev, ki je obležal s hud'mi poškodbami na glavi in nogah. Težko poškodovanega Or-nika so odpremili v tukajšnjo bolrnco. a— Upepeljen mi n. Na Jekveu pr Sel. niči ob Dravi je zgorel mlin posestnika Lovrenca čička. ki trpi zaradi požara nad 25 000 din škode. a— Kdo je samomorilec? Pri Zgodnji Kungoti so n~šli obešenega nekega ok^li 24 let starega moškega, č gar ide->ti'ete pa oblastva niso mogla UTOtaviti. Mrtvec je 180 cm v'sok ter cbkčen v temnosivo obleko in siv plašč Na levici ima tetovirano srce, črke A. Z ter le*n'co 19116. Polet mrtveca ie bila aktovka, ki je vsebovala 2200 din potovine ter srbohrvataki slovar, če bi kdo omen enega mrt-eca spoznal, naj to sporoči mastni p~l c ji v Mariboru . ali pa orožniški postaji pri Zgornji Kungoti. a— Kriminal. Doslej še neznani tatovi so ukradli sodarju Jožefu Janžiču z dv~ri-šča v Prisooblastily za Izdajanje uredb o ureditvi notranjega prometa in potrošnje vseh vrst blaga, ki je bila objav !jfna v soboto, je ar.ziiotar za oski-bo in prehrano v sporazumu z banom banovine Hrvatske v ponedeljek Izdal uredbo o obvezni prodaji pšenice, rži, soržlce, ječmena, koruze In moke od vseh vrst ki"nSn!>gi fita. 5? to uredbo, ki se po svojih določbah znatno razlikuje od vseh dosedanjih si č.nih uredb, se uvaja neke vr->te monopol za promet z žitom, ker se morajo v"si presežki izročiti državi od nosne ustanovam, ki jih doio:i minister /a ofikrbo in prehrano. Ta novi poostreni režim pred v deva sodelovanje žitn-5 trgovina, ml nov Ln produkcijskih zadrug, ki bodo lahko poslovale kot. komisionarji Pn-zaJa odnosno Pcgoli. Odkupne cene za pSenico in koruzo ostanejo nespremenjene, obenem pa so določene maksimalne cene tu d j za rž, ječmen ln soržico. Nova uredba predstavlja dopolnilo k uredbi o cenah, ki je prav tako stopila v veljavo v s-boto in s katero je prepovedi no vsako zvišanje cen do 1. avgusta t. 1. Na merodajnih mestih v Beogradu poudarjajo v zvezi s to novo žitno uredbo, da daje prepoved zvišanja cen možnost, da sc maksimirajo tudi cene ostalim vrstam krušnega žita. Odkar je uveden režim m3ksimaJnih cen za pšenico in koruzo so S2 čuli iz kmetijsk.h vrst ugovori, češ. da bi bi'o maksimiranje cen žitu na mestu le tedaj, če bi se ustavilo dviganje cen onih proizvodov, ki jih kupuje kmet. Z uveljavljenjem uredbe o cenah je sedaj ta pogoj izpolnjen in odpade ugovor proti maksimiranju cen žita. Tako se s to uredbo razširi prepoved povišanja cen tudi na vse vrste žita. Uredba določa naslednje: Vsebina uredbe Imetniki presežkoy pšenice, rži, SoržJee, Ječmena. koraze in moke v^eh vrst krušnega žita morajo te presežke, ne glede na to, na kakšni osnovi jih imajo, na zahtevo Pri za da odnosno na področju banovine Hrvatske na zahtevo Pogoda, izrečeno preko splošnih občih upravnih oblaste v prve stopnje, izročiti imenovanim ust:lnovam odnosno ustanovam, ki jih določi minister za oskrbo in prehrano, na področju bano-line Hrvatske pa ban. Minister za. preskrbo in prehrano, odnosno ban. bosta izdala naredbo o količinah navedenega žita, ki jih bodo lahko obdižalj tmetn'ki za kritje lastnih potreb. Pod lastnimi potrebami je razumeti količine za prehrano članov gospodinjstva, za prehrano živine in za setev. Vse. kar pve--sega količino za lastne potrebe, se smatra za presežek, s katerim se ima postopati kakor je predvideno v prvem odstavku. Razen Prizada in Pogoda odnosno ustanov, ki ;ih določita prenkrbovalni minister in hrvatski ban, ne more nihče vršiti obveznega odkupa navedenih proizvodov v smislu te uredbe. Trgovanje na debelo z navedenem žitom na lastni račun je prepovedano. Trgovci na debelo, mlinj in zadruge so lahko samo komisionarji Prizada, Pogoda ali ustanov pooblaščenih od prehranjevalnega ministra odnosno bana. Prav tako je prepovedano poslovanje agentov za p-osredovanje v trgovini z navedenim žitom. Maksimalne cene Za odkupljene količine pšenice in pše-nične moke se bodo plačale cene, določene v členu 3. uredbe o ukrepih za oskrbo preb'valstva in vojske s kruhom, za rž, soržv-o, ječmen in moko, od tega žita pa cene, ki veljajo za pšenico in pšenično moko. Za odkupljene količine koruze tn koruzne moke se bodo plačale cene določene v čl. 1. in 4. uredbe o prometu s koruzo. Te cene veljajo za okraje, ki jih bosta doleč la preski bova'ni minister in hrvatski ban na svojih področjih. Za ostale okraje pa bodo veljale paritetne cene, in sicer za pšenico, rž, soržico, ječmen In moko. Iz tega žita, čisto aH mešano, na obnovi paritete Subotlca, za koruzo in koruzno moko pa na osnovi paritete Petrov-grad. Prisilni odkup po znižani ceni Ce imetniki presežkov na zahtevo ne iz-roče v določenem roku teh presežkov tedaj bodo obča upravna oblastva prve stopnje izdala odlok o prisilnem odkupu neizrečenih presežkov za račun Prizada odnosno ustanove, ki bi ji morali viške izro- čiti, in sicer po ceni, ki je za 20 odstotkov nižja od določene odkupne cene. Prisilni odkup se vrši ob sodelovanju predstavnikov družbe odnosno ustanove, na račun katere se vrši. Ti predstavniki morajo pri prevzemu blaga izplačati kupno ceno. Oni izvrše tudi vse komercialno-tehnične posle v zvezi s prevzemom blaga. Pritožbe proti odloku o prisilnem odkupu ne zadržujejo izvršitve prisilnega odkup«. Proti odloku upravnega oblastva druge stopnje (banske uprave) ni mogoča pritožba na upravno sodišče. Z odkupljenimi presežki razpolaga za potrebe oskrbe in prehrane države prehranjevalni minister, na področju banovine Hrvatske pa ban. S količinami, ki presegajo te potrebe, razpolaga prehranjevalni minister v sporazumu z trgovinskim ministrom, na področju banovine Hrvatske pa ban v sporazumu s prehranjevalnim in trgovinskim ministrom. Prevozna dovoljenja Javne in privatne železnice, paroplovne družbe in prevozna podjetja, ter privatne osebe, ki niso proizvajalci, ne smejo sprejemati za prevoz niti odpraviti kakršnekoli količine v tej uredbi navedenih vrst žita in moke brez prevoznega dovoljenja, ki ga izda Prizad odnosno na področju banovine Hrvatske Pogod. Izvzete so pošiljke vojaških oblastev in poštne pošiljke. Tudi proizvajalci ne smejo brez takega dovoljenja prevažati niti svojih proizvodov žita in moke, razen do najbližjih odkupnih postaj in do tržišča. Prehranjevalni minister in ban banovine Hrvatske lahko s svojimi odločbami v interesu prehrane posameznih okrajev urejata na njihovih področjih izvoz in promet v tej uredbi navedenih vrst žita in moke. Kazenske določbe Kdor se pregreši zoper predpise o prepovedi trgovanja na lastni račnn, ae kaznuje z zaporom do 30 dni ali z globo do 50.000 din. Poleg tega se izreče odvzem proizvodov, ki so predmet kazenskega dejanja do vrednosti 50.000 din, ostanek pa se prisilno odkupi na račun Prizada odnosno Pogoda. Razlike med odkupno ceno in za 20TC nižjo prisilno odkupno ceno gre v korist j fonda za nadzorstvo cen in notranjega j prometa blaga pri prehranjevalnem mini- J strstvu, ki je bil ustanovljen s čl. 5 uredbe o pooblastitvi za Izdajanje uredb za ureditev notranjega prometa in potrošnje « vseh vrst blaga. Kdor brez prevoznega dovoljenja sprejme za prevoz ali prevaža omenjeno žito in moko, se kaznuje z zaporom do 30 dni ir. z globo do 50.000 din; poleg tega se vzame pravica uporabe prevoznega sredstva in koucesija za prevoz. Pri pravnih osebah ali ustanovah odgovarjajo za dejanja po tej uredbi osebe, ki jim je poverjeno vodstvo poslov, poleg nameščencev, ki store dejanje; za denarno k^zen pa odgovarja solidarno lastnik podjetja. Kazen zapora po tej uredbi se ne nore spremeniti v denarno kazen. Za zasledovanje in kaznovanje dejanj po tej uredbi so pristojna obča upravna oblastva prve stopnje. Denarne kazni in dohodek od odvzetega blaga gredo v korist fonda za kontrolo cen in notranjega prometa blaga. V primeru neizterljivosti se denarna kazen spremeni v zaporno kazen, pri čemer se za vsakih 100 din računa po en dan zapora, do največ 30 dni. Upravna oblastva lahko odločijo, da »e obsodba objavi v dnevnih listih na stroške obsojenega. Kontrola zalog Obča upravna oblastva prve stopnje in državna krajevna policijska oblastva mo. rajo kontrolirati zaloge In izroditev presežkov in morajo ob vsaki priliki nuditi pomoč organom Prizada odnosno Pogoda, zlasti, da se odkrijejo skrite količine. Ta oblastva imajo pravico pregledati vse prostore, v katerih je lahko shranjeno žito ali moka, kakor tudi knjige in korespondenco Organi, ki vrše kontrolo, morajo čuvati kot uradno tajnost vse podatke, za katere zvejo ob izvrševanju svoje dolžnosti Gornja uredba je bila objavljena v »Službenih novinah« od 18. t. m. in Je s tem dnem stopila v Veljavo. Obenem so prenehali veljati oni predpisi uredbe o ukrepih za oskrbo prebivalstva in voj3' s kruhom, uredbe o prometu s koruzo in pravilnika o prisilnem odkupu koruze, kolikor so v nasprotju s to uredbo. i danjega časa Italija ne bo omejila svojih i dobav naši državi. Se več. novi načrt izmenjave določa večje dobave tekstilnih suro-I vin in polizdelkov, kar bo mnogo pripomo-' glo k zaposlitvi naše tekstilne industrije in k oskrbi s tekstilnimi izdelki. Sicer smo to pot sprejeli tudi ponudbe glede umetnih vlaken (fiocc oin lanital), ker primanjkuje bombaža, volne in konoplje, toda v razmerah, ki danes vladajo na evropskih tržiščih in tudi pri nas, je razumljivo, da so možnosti izbere omenjene. Glede našega izvoza v Italiqo je osnova ostala v glavnem ista, kakor v juniju 1. 1. Pač pa so se nekatere postavke lanskega načrta znatno spremenile spričo izprememb v naši produkciji in izvozu. Načrt izmenjave blaga z Italijo je izdelan v skladu z našimi razmerami in predstavlja realno sliko za nadaljni razvoj obojestranske trgovine. V celoti dobita tako uvoz iz Italije, kakor tudi izvoz iz naše države z novim načrtom širše in ugodnejše perspektive. V dogovoru o plačilnem prometu ao določene nekatere spremembe. Specialen ra-( n ostane tudi v bodoče poleg klirinškega računa, ki služi za obračunan je blagovnega prometa, toda nekatea* vrste blaga, ki se je doslej obračunavalo preko specialnega računa, so zdaj prenešene na klirinški račun. Mislim, da smemo biti s takšnimi rezulta ti pogajanj z Italijo zadovoljni, tem bolj, ker spričo sedanjih razmer ni bilo lahko ne Italijanom ne nam, ohraniti in celo povečati obseg medsebojne trgovine. Takšni rezultati kažejo jasno določno voljo obeh strank za tesno gospodarsko sodelovanje, ki je v skladu z dobro pojmovanimi koristmi obeh držav. Trgovinski sporazum z Italijo V nedeljo 16. t. m. se je končalo sedmo redno zasedanje stalnega jugoslovansko-italijanskega gospodarskega odbora- O priliki podpisa novega gospodarskega protokola o izmenjavi in plačilih med našo kraljevino in Italijo je trgovinski minister dr. Ivan Andres podal naslednjo izjavo: Na prejšnjem zasedanju jugoslovaesko-italijanskega gospodarskega odbora v juniju pret. leta smo določili načrt izmenjave blaga med obema državama za gospodarsko leto 1940 41. Zaradi izrednih razmer, nastalih medtem, je bilo za izvedbo tega načrta potratno, da se z revizijo nekaterih točk načrt prilagoditi novim okoliščinam in možnostim izmenjave blaga. V ta namen je prišlo do sestankov pododborov stalnega gospodarskega odbora, v začetku t. m. pa se je sestal tudi plenum odbora v Rimu. Pogajanja v okviru tega odbora so imela dvojno nalogo: na eni strani naj se izvrši potrebna prilagoditev v prej določenem programu za izmenjavo blaga v tekočem gospodarskem letu, na drugi strani pa naj se določijo temeljni obrisi načrta za novo gospodarsko leto, ki obsega po naši trgovinski pogodbi z Italijo čas od 1. julija t. 1. do 30. junija prihodnjega leta. Pogajanja so se uspešno končala in po njiho- : vih rezultatih se sme pričakovati ugoden j razvoj naše trgovine z Italijo. i Važno je omeniti, da kljub težkočam se- i Nacionalizacija Jugoslaven-ske udružene banke V ponedeljek je bil v Zagrebu redni občni zbor Jugoslovenske udružene banke, na katerem je prišla do izraza nacionalizacija tega velikega denarnega zavoda Ob koncu lanskega leta je namreč domač sindikat, v katerem je sodeloval predvsem kapital naših brodolastnikov, odkupil dva velika paketa delnic, ki so bili doslej v rokah Švicarjev (Schvveize-riseher Bankverein) in Angležev (Anglo-International Banki. Z odkupom teh delnic so prišle skoro vse delnice v roke domačega kapitala. Vrhu tega je banka lani izplačala vse stare vloge in se je odpovedala zaščiti. Občni zbor je sklenil, da se iz čistega dobička v višini 7.4 milijona din izplača y/o d i vi den d a na prvenstvene delnice, upniki specialnega rezervnega fonda pa dobe nadaljnjo 30% no kvoto v višini 6.3 milijona din, in sicer iz efektivnih vplačil dolžnikov tega fonda in deloma iz čistega dobička. V zvezi z nacionalizacijo je bilo izvoljeno novo ravnateljstvo, in sicer: dr. Stanko Švrljuga, Makso Antič, dr. Teodor Bošnjak, dr. Dragutin Cekuš, Robert baron Hankar-Solvev (Bruselj), Marko Lucič-Rocchi, dr. Zelimir Mažura-nič, Milan Milic, Stevan K. Pavlovič. Ce-da Petrovič, dr. Pero Pleša, Milorad Smo-kvina. 2iga Stern, Božidar Švrljuga in Vlada M. Teokarovič. Nato je bil za predsednika izvoljen dr. Švrljuga. za podpredsednika pa Marko Lucič-Rocchi. Jugoslavenska udružena banka d. d Zagreb - Beograd je nastala leta 1928 iz fuzije med Jugoslavensko eskontno in hi-potekarno banko, Bosansko banko ter Agrarno in industrijsko banko v Beogradu. Sedaj je le še belgijski kapital udeležen z manjšinskim paketom delnic. Gospodarske vesti = Pobit bo prevzel rafinerijo špirita v Slavonskem Brodu. Iz Zagreba poročajo, da se je Pohit v zadnjem času pogajal glede prevzema majoritete delnic pri Tvornici špirita in kvasa v Savskem Marofu. Pri teh pogajanjih pa so se pojavile težkoče, ker so na tem podjetju zainteresirani tudi gospodarstveniki iz Slovenije. Kakor se zdi, bo Pohit opustil namero, da odkupi podjetje v Savskem Marofu. ker je dobil ponudbo za odkup industrije špirita v Slavonskem Brodu, ki ima mnogo večjo kapaciteto. = Sestanek jngoslovensko - nemškega lesnega odbora. Jutri ?e bo pričelo v Zagrebu zasedanje jugoslovensko-nemškega stalnega lesnega odbora, ki bi se moralo prvotno vršiti v Dubrovniku. Razpravljali bodo predvsem o cenah za izvoz našega lesa v Nemčijo. = Državna hipotekama banka, ki je že v teku januarja zabeležila povečanje hranilnih vlog za 30 milijonov din, zaznamuje tudi v februarju nadaljnje povečanje za 24 milijonov n?. 1182 milijonov din (lani 1204). Naloženi fondi in kapitali javnih ustanov pa so za malenkost nazadovali, in sicer za 16 na 3183 milijonov (lani 2716). Nadalje pa so narasle naložbe po tekočih računih, in sicer za 189 na 30.067 milijonov (3824). v zvezi s povečanjem tujih sredstev je narasla vsota gotovine in blagajniških zapisov od 669 na 716 milijonov (466). Hipotekama posojila so se nebistveno povečala na 1726 milijonov (1778), komunalna na 2435 milijonov (3848), posojila po eskontu državnih bonov pa so se povečala od 208 na 262 milijonov (114). Dolg finančnega ministrstva se Je zmanjšal od 731 na 688 milijonov (711), pasivni tekoči računi pa so narasli na 8365 milijonov (2562). = Izvozniki v Nemčijo bodo tudi po 31. marcu dobili za marko 15.89 din. Ker poteče z 31. marcem rok, do katerega lahko naši uvozniki izkoristijo stari tečaj za marko, se je v zadnjem času raznesla govorica, da bodo izvozniki od 1. aprila dobili za marko 17.81 din. Kakor poročajo iz Beograda, pa so te trditve netočne. in bodo tudi še po 1. aprilu naši uvozniki dobili za eno tretjino izvozniških mark novi tečaj 17.82, za dve tretjini pa stari tečaj 14.80, kar da povprečno 15.80 din za marka Ta tečaj 15.80 bo ostal še dalj časa v veljavi, dokler ne bodo ob- Zvišanje cen mesu, slanini in masti razveljavljeno V včerajšnji številki smo objavili nove znatno povišane maksimalne cene za goveje, telečje in svinjsko meso ter slanino in mast, ki so bile nabite na mestni oglasni deski Objava mestnega poglavarstva pravi, da je kraljevska banska uprava odobrila to povišanje, ker se je podražila živina in da se je mestni tržni urad pri banovinskem uradu za kontrolo cen predvsem prizadeval za čim nižjo ceno slanine, ki je potrebna vsakemu gospodinjstvu. Naša javnost se je spraševala, kako je mogoče sedaj zvišati cene. ko je vendar izšla uredba o cenah, ki do 1. avgusta t. L prepoveduje v notranjem prometu vsako povišanje cen. S to uredbo o cenah, ki je bila objavljena v soboto 15. marca in je s tem dnem stopila v veljavo, je v členu 2. sicer dana možnost, da se v izjemnih primerih odredi višja cena na osnovi stvarnih dokazov, kar pa sme s posebno naredbo odobriti minister za oskrbo in prehrano odnosno od njega pooblaščeni organ Take naredbe marajo biti objavljene v »Službenih novinah« odnosno na način, kakor se redno objavljajo in stopijo v veljavo tri dni po objavi. Ker je bila določitev povišanih cen mesu, slanini in masti v Ljubljani v nasprotju z navedeno uredbo o cenah, je včeraj kraljevska banska uprava izdala pod VIII/K št 664/41 naslednjo objavo: »V dnevnem časopisju z dne IS. t. m. je bilo objavljeno, da je kr. banska uprava dovolila novo zvijanje mesa, slanine in masti. Ker bi gornja objava o novem zvišanju cen lahko zmotno vpKvaJa na poedina oblastva, konsumente in mesarje, se sporoča sledeče: Kr. banska uprava novega zvišanja cen mesa. slanine in masti ni dovolila in v bodoče tudi ne bo dovoljevala. Sreskim načelstvom in Diestn m poglavarstvom je bilo izdano ramo pooblastilo, da smejo v lastnem delokrogu v izjemnih in upravičenih primerih na novo določ"ti ceno mesa, slanine in masti z ozirom na tržno ceno živine v njihovem okraju. Istotako so bile goraj m oblastvom z internim razpisom dostavljene smernice In navodila, ki jih bodo pri event. novem določanju cen uporabljala.« računane marke, ki jih dobe naši uvozniki še po 14.80. odnosno dokler ne bo obračunan naš klirinški dolg. ki znaša preko 70 milijonov mark in je pričakovati, da se bo do 1. aprila še povečal. = Registracija uvoznikov parat na m tehničnih maščob. Trgovinski minister je podpisal naredbo o naknadni registraciji uvoznikov parafina, tehničnih maščob, ko-pre. kalofonije ln voska, po kateri lahko uvozniki tega blaga, ki še niso predložili direkciji za zunanjo trgovino prošenj za registracijo ali jih niso vložili pravočasno, prosijo za registracijo do 31. marca t. 1. — Likvidacijski odbor Jugoslovanskega Feniksa. Na osnovi uredbe o likvidaciji ju-gosiovenskega Feniksa in odstopitvi njegove imovine, ki je bila objavljena v »Službenih novinah« 31. januarja t. 1. je prešel Jugoslovenski Feniks v likvidacijo, ki bo izvršena na ta način, da se aktiva in pasiva prenesejo na Zvezo Napredkovih zadrug za zavarovanje, štednjo in gospodarstvo v Sarajevu in na Zvezo nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu. Po čl. 10. te uredbe se morajo terjatve nasproti Jugoslovenskemu Feniksu, ki ne izvirajo iz zavarovalnih pogodb in ki Jugo-slovenskemu Feniksu niso znane, prijaviti v treh mescih, to je do 30. aprila t. 1. če v tem roku ne bodo prijavljene, postanejo take terjatve nične. Po odločbi trgovinskega ministra so postavljeni za likvidacijski odbor: 1) člani izvršilnega odbora Jugo-slovenskega Feniksa v likvidaciji: univ. prof. dr. Djordje Mirkovič, univ. prof. dr. Tadija Pejovič in odvetnik Ljubiša Trifu-novlč; 2) predstavnik Zveze Napredkovih zadrug dr. Rudolf Mateša; 3) predstavnik saveza Nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev Milan Ikonič. Gornje spremembe so bile vpisane v trgovinski register beograjskega trgovinskega sodišča. = Konkurz je razglašen o imovini Ivana Krnaiča, čevljarskega mojstra v Tržiču (upravnik mase dr. Josip Gruden, odv. v Tržiču, prijavni rok do 10. aprila). — Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Jankota Zajca in Franca Grčarja v Domžalah kot lastnikov tvrdke Zaje & Grčar. pohištveno mizarstvo v Domžalah (poravnalni upravnik dr. Ivo Potokar; odv. v Kamniku, poravnalni narok pri okrajnem sodišču v Kamniku 10. aprila ob 9.. prijavni rok do 30. marca). Borze 18. marca Na ljubljanski in zagrebški borzi je bilo danes povpraševanje za grške bene oo 37.50. v Beogradu pa ie bil promet po tem tečaju. Bolgarski klirinški čeki so se trgovali v Beogradu po 52.08. Na zagrebškem efektnem tržišču ie bilo pri mlačni tendenci povpraševanje za Vojno škedo po 477 (v Beogradu je bil promet po 477.50). Do zaključkov ie prišlo v 6°'® begluških obveznicah no 84. v 7•/• investicijskem posojilu oo 100.50 in v delnicah Trboveljske oo 390. ufcviza LJubljana. Oficielni tečaji: London 174.57 — 177.77. New York 4425 — 4485, Curih 1028.64 — 1038.64. Tečaji na svobodnem trgu: London 215.90 — 219.10, New York 5480 — 5520. Curih 1271.10 — 1281.10. Privatni kliring: Berlin 1772 — 1792. Solun 37.50 den. Curih. Beograd 10. Pariz 7.20. London 17.25. New York 431. Bruselj 69. M'lan 21.70. Madrid 39 50. Amsterdam 229. Per-lin 172.50. Stockholm 102.5750. Oslo 98 50, Kobenhavn 83.50. Sofija 425. Li^ab-na 17.2550. Budimoeš^a 85.50 Atene 300. Carigrad 3.3750. Bukarešta 2.00. KFKHTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 477 den.. 4% agrarne 56 den., 4"'« severne agrarne 56 den.. 6n/« be?lu"ke 83.50—84 50 (84). 6% dalm. agrarne 79 bi.. 6°'n šumske 79 bi. 7*/« štabi 1'z. 97 — 100. 7"/« invest. 100.50 — 101 (100.50). 7*/» Selisrnan 101 den.. T'* Blair 101 bi.. 89/» Blair 104 den.; delnice: PAB 205 bi.. Trboveljska 387 50— 390 (390). Beograd. Vojna škoda 477.50 — 478 (477.50). 4^'n agrarne 57 den., 4"'* sev?rn° agrarne 56 den.. 60/« begluške 85 den.. 6% dalm. agrarne 79.75 — 80 (79.75). 6n'»šum-ske 79.75 den.. 7"«» inve-t 100 den. 7% Blair 99 — 100 (09.50). 8% Blair 10* — 105. Narodna banka (brez kupma) 6400 den.. PAB 209 den. Blagovna tržišča «¥TO -f N®v°sadaricm. Te dni so prišli na s;!cd veliki tatvini saharina v «,nmi marihrtr-ki carinarnici, fz so-be, kjer hranijo tihotapsko blage, so tatovi odnesli 175 kg saharina. Storilci so iz poikilctframskih paketov pobrali saharin in vanje nnculi peska in žago vrne tako da m> imeli isto težo. Tatvina je precej zagonetna. Mariborska pc.iicrja skuni sedaj ugotoviti kdo in kak*.- je mogel v uradnih prostorih, ki so večjidcl dneva obljudeni, storiti to premeteno tatvino Monjše tatvine tihotapskega blaga so opažali že nekaj 1et nazaj in so vse ostale nepojasnjene. Vrednost ukradenega saharina cenijo na okoli 100.000 din. %JUTKO« 8t 68. 8 STt&TL, 19. nr. 1941. Sest mesecev v Londonu Ka] je videl ameriški novinar v angleški prestolnici - »Cilindri« tolita in melinita — Idealno stanovanje v dobi bombardiranja Tri dni sem že v New Torku, piše ameriški reporter, tn še vedno se ne morem načuditi, da je nekje na svetu mesto, kjer ne vidiš hiš, obloženih z vrečami peska, ne strojnic na strehah, ne zapornih balonov, lci se zibljejo v zraku, ne topov D. C. A., ki molijo svoje dolge cevi skozi parke, ne dam v uniformah, ne porušenih hiš. . . In ko pade noč, zableščijo milijoni luči, da je svetlo kakor pri belem dnevu, in ko greš spat, ti ni treba trepetati, da te bodo vsak hip prebudile zloglasne sirene. Ali je vse to mogoče? šest mesecev sem preživel v angleški prestolnici m prav tako kakor vsi Angleži, sem popolnoma pozabil, kakšno je bilo življenje pred »bliskovito vojno«. Samo v zadnjih 90 dneh je padlo na London okoli 100 000 bomb. Polovica je bila zažigalnih. Takšna bomba v petih minutah zažge hišo, če je ne uničiš takoj, ko pade Četrtina ostalih bomb so bile močno eksplozivne, težke 25 do 500 kg, in ki se ob padcu razpočijo. Ena petina bomb je bila takih, ki eksplodirajo včasih tri minute ali celo tri dni po padcu. Vse ostale pa so bile 3>land mineš«, suhozemne mine, železni cilindri, ki vsebujejo eno tono tolita ali melinita in ki jih spuščajo s padali. To so bombe, ki napravijo največ škode. Na prostoru 250 kvadratnih metrov, ki obkroža Trafalgar Square, skoraj ni hiše, ki ne bi bila kakor koli prizadeta po bombah. Izmed 13 londonskih kolodvorov pa je moral biti samo eden zaprt in še ta ie za nekaj ur. Doslej ni bil še porušen niti en most čez Temzo. Poškodovanih je bilo nekaj postaj londonske podzemne železnice, vendar promet ni bil nikoli prekinjen. Najbolj je priazdet East End, kjer so hiše majhne in siromašne, da se podirajo že ob najmanjšem tresljaju. Pravijo, da je tu ena sama »land mineš« uničila stanovanja 400 družin! V VVest Hamu, pristaniški četrti, ki šteje 300.000 prebivalcev, je polovica hiš neuporabnih ln dober del zaklonišč je poplavljenih. Vendar je bil za prebivalce te četrti najstrašnejši tisti dopoldan, ko so bombe kar deževale na pristanišče in se je okoli 600 žensk in otrok zateklo v neko šolo. In to šolo je zadela bomba. Iz razvalin so rešili samo 50 živih. . . Ko so začeli letalski napadi na angleško prestolnico, so računali, da bo večina bomb padla na ulice in na nezazidane prostore. To se je v resnici tudi zgodilo, toda škoda, ki so jo napravile bombe po cestah, je še občutnejša, kako pa če bi bile zadete hiše. Zlasti so trpeli celi mestni okraji, ko je bila porušena kanalizacija in plinske naprave. Posebno izpostavljena so zgornja nadstropja visokih hiš. Prvo pravilo zaščite je, da imaš nad seboj vsaj tri nadstropja armiranega betona. Idealno stanovanje je postalo drugo ali tretje nadstropje sedemnadstropne hiše. Tu se najemniki počutijo varne pred bombami, ki padajo na ulice. Okoli 1 milijon Londončanov prebije noči v javnih zakloniščih, dočim se ostalih pet milijonov zateka v svoja privatna zaklonišča, zgrajena v vrtovih in pokrita z vrečami peska, v kleti ali pa ostanejo v svojih stanovanjih. V predore podzemne železnice se zateka okoli 100.000 ljudi vsako noč. Tja jim pripeljejo čaj, kavo, biskvit. Okrepčila deli 1000 mladih deklet v posebnih uniformah. Izkazalo se je, da življenje v zakloniščih ni tako naporno, kakor so se ljudje v početku bali. Ljudje so zdravi in dobre volje. V zakloniščih pa se tudi srečujejo različni sloji prebivalcev in pogosto delodajalci igrajo na karte ali se drugače kratkočasijo s svojimi nameščenci. Enkrat v tednu obiščejo vsako javno zaklonišče igralci in prirede koncert. Ponoči delajo največjo preglavico moški s svojim glasnim smrčanjem. Ulice, ki so čez dan zelo obljudene in živahne, imajo povsem novo lice. Vlada je prepovedala kupovati in nositi svilene nogavice in nekoč elegantne Lon-dončanke hodijo v črnih, grobih nogavican, ki so postale zdaj moderne. Moški pa no- sijo običajno preko obleke siv ali rumen cežni plašč. Mnoge avtobuse in avtomobile vozijo ženske, ki so povečini brezposelne »girls« iz music-Hallov. Šoferji, ki vozijo ljudi brezplačno, dobijo nekaj več bencina in tako je vedno več Londončanov, ki se poslužujejo brezplačne vožnje v taksijih. V zadnjem času so dobili Londončani novo vrsto kruha — kruh, ki vsebuje določeno količino vitamina B 1. Minister za prehrano pa je dal pripraviti zelenjavno juho v konservah za 2 milijona ljudi, ter 5 milijonov obrokov, ki so spravljeni v dobro zavarovanih skladiščih in jih bodo porabili le v slučaju največje stiske. ■snraMMiHinii- Izdelovastje torpedov za vojno na morju. Slika je bila posneta v neki tvornici Vel. Britanije Invazijski manevri sia angleškem otočju Prebivalstvo je mislilo, da so res prišli Nemci •.. Prošli teden so se vršili na angleškem otočju invazijski manevri večjega obsega, o katerih oblasti nalašč niso vnaprej obvestile svojega prebivalstva, da bi na ta a-čin mogle zbrati več podatkov o uspešnejši obrambi v primeru resničnega vdora. Manevre je vodil poveljnik vzhodne angleške vojske general Williams. Vojaštvo se je na vežbah posluževalo ostrih nabojev in sicer na podlagi domneve, da je napadalec nastopil z velikim številom motoriziranih čolnov, katerim se je posrečilo prevariti angleške opazovalne ladje tako da je ušel tudi napadom iz zraka. Oddelki za izkrcanje so se poslužili gostega dima za markiranje. Branilccm vzhod nega dela angleškega otočja je bilo na ta čisto volneno — z* °V^f' površnike, Kvalitetno blago Zimske suknje itd. — dobite še vedno pri tvrdki Drago Schwab LJUBLJANA — Aleksandrova cesta 7. Zaloga konfekcije za gospode in dečke. način onemogočen, da bi nastopili s strmo-glavci. Civilno prebivalstvo, kakor povedano, o tej akciji v začetku ni bilo poučeno. Nekateri so zaradi tega bili prepričani, da so nasprotniki vdrli na angleška tla Vendar so ostali hladnokrvni ter se ravnali po navodilih, ki so izdana za takšen primer. General Williams je dal ukaz, da morajo napadalni oddelki doseči kopnino s plezanjem po skalovju, kajti na Angleškem si ne prikrivajo, da vežba Nemčija več divizij svojega vojaštva za takšno akcijo. Ena najvažnejših nalog Williamsove vojske pa je bila očiščenje ozemlja po tujih padalcih. V ta namen so bili alarmirani močni oklop-ni oddelki, ki so bili ves čas v brezžični zvezi s pehoto. Obramba motoriziranih oddelkov se je dobro obnesla, ker je bilo uporabljeno najmodernejše orožje, kakršnega po porazu v Franciji še ni imela na razpolago angleška vojska. Poveljnik ameriške mornarice Admiral Kichardson, poveljnik ameriške vojne mornarice, na poveljniškem mostu »Pennsylvanije« Izstrelek za stratosfero Problem zračnega torpeda je v bistvu rešen Kakor sporoča Ameriška raketna družba Stockholmski akademiji znanosti, je vprašanje izstrelka, ki bi kot zračni torpedo letel skozi stratosfero, rešeno, Z dosedanjimi raketami je bilo mogoče doseči višino 3000 m, raketa, ki jo je zgradil znani ameriški inženjer Wyld, pa gre do 9000 m in še višje. Wyld je s pripomočki, ki jih uporabljajo za torpede, zgradil pravi zračni torpedo, v katerem opravljajo giroskopi avtomatsko krmarenje. Te giroskope žene dinamo. Raketa je dolga 2.75 m in ima premer 32,7 cm. Stabilnost ji zagotavlja aparat s štirimi krili, ki tvorijo dve krmili. Od svoje smeri se more raketa s temi pripomočki odkloniti kvečjemu za nekoliko stopinj. Ko se porabi gorivo, se brzina rakete seveda zmanjša in stabilizirajoči učinek krmil preneha. Tedaj se nos rakete pobesi nenadno proti tlom in v tem trenutku sproži električna priprava padalo v zrak ter ga odpre. Raketa ima dva medsebojno neodvisna predela. V sprednjem so merilni instrumenti, zaloga tekočega kisika in dušika, padalo in priprava za izstrel. Zadnji predel, ki se končuje kakor sprednji koničasto, vsebuje giroskop za stabilizacijo in krmilne naprave. Vsa raketna tehta 15.73 kg, z gorivom vred pa 16.5 kg. Ker so te rakete namenjene v prvi vrsti meteorološkim raziskavam, so opremljene s potrebnimi merilnimi instrumenti, ki sa- Kaj je z agencijo Havas? Poročila neke ameriške agencije o nem-ško-francoskem sporazumu glede agencije Havas so netočna v toliko, ker ne gre v omenjeni pogodbi za obveščevalno agencijo Havas, marveč samo za agenturo Ha-vas-Publicitč. Ta oddelek Havasove agencije je imel izključno poslovni značaj ter je sprejemal oglase za liste. Sporazum med Francozi in Nemci pa se niti najmanj ne tiče obveščevalne agencije Havas, ki je prešla v last francoske države in del"je kot agencija Havas še dalje pod naslovom Office Francais d'Informations (Ofi). Kakor javljajo iz Vichyja, nista Havasova poslovalnica za oglase in Havas-Ofi v nobeni medsebojni zvezi. Rahel potres na Levantu Dne 10. marca so zabeležili potresomerni aparati v Genovi in okolici rahel potres, katerega sunke so občutili v raznih krajih italijanske Riviere. V Chiarivariju so bili sunki tako močni, da so ljudje zbežali med predstavo iz nekega kinematografa. Občutki v ženskah pri spuščanju s padali Skok iz letala je prijeten in ni podoben cirkuški aktrakciji — Padanje ponoči je prijetnejše kakor podnevi V Rusiji se cela vrsta žensk posveča avijaciji; zdi se. da bi se silno rade seznanile z občutki, ki iih ima človek pri skakanju z letal v prazen prostor Dvajsetletna Nina Kamijeva takole prineve-duje o svojih vtisih: »Nobenega strahu ne čutim, ko moram odskočiti. V tem trenutku človek soloh ne misli na višino, v kateri se nahaja. Res ne morem razumeti nekaterih ljudi, čemu se boie spustiti se iz letala, ko ie vendar ta tako oriietno .« Enemonda Diardova. ki ie tudi dobra parašuiistka. pravi: »Ko sem se prvič spustila s padalom, sem bila res razburjena. Pozneie Da sem okusila lepoto dol- gih postaj med nebom in zemljo, z občutkom da ne Domenim nič. orav nič v brezkončno tihem prostoru. Ljudje pogosto grešijo, je dedala. ko primer i a jo spuščanje s padalom nevarnemu poizkusu. To nikakor niso cirkuške atrakcije, temveč dokazi varnosti.« Spomnimo se še gospe Stepanove. ki se je sDUstila ponoči nad Donom v višini 700 metrov. Stepanova pravi: »Padanje ponoči ie še veliko boli oriietno kakor tedanje pri belem dnevu« Pri sebi ie imela le majhno žepno svetilko, s katero si ie pomagala v temni noči. ko ie pristala na trdih tleh. -ramrniHi Pesnik „Madelone" umrl Kako je postala slavna popevka francoskih vojakov v svetovni vojni Francoz Louis Bousquet. ki je nap-'sai besedilo »Madelone. francoske vojaške popevke v svetovni vojni je oreminul v Parignargues (Gard), kjer ie žive! v zadnjem času. »Madelona« je v tesni zvezi z zgodovino zadnje vojne. Pesem, ki ie postala tako popularna, je bila delo treh umetnikov: pesniška popevka L. Bousqueta. najboljšega umetnika v svoji stroki. Camille Roberta, odličnega glasbenika in Bacha, šansonjerja. ki je ustvaril »Madelono«. Rodila se ie v prvem letu svetovne vojne. Najprej so jo slišali v »Eldoradu«. kjer pa ni dosegla posebnega uspeha. Ko pa je prišlo do vojne, je Bach prosil generala Gallienija. ki je bil takrat vojni minister. da mu io dovoli peti na fronti. General je dal dovoljenje in francoski vojaki so jo poslušali z največjim navdušenjem. Kmalu ie vsa fronta, od Epir.ala do Calaisa pela »La Madelotn...« -miisiiiMpffliiinaM- Izgubljeni prstan Slepar, ki se je okoristil z javnim oglasom Žena nekega inženirja v Budimpešti Je pred kratkim izgubila b:ilian'n: prstan, vreden 600 pengov Želela ea ie dobiti nazaj. pa ie dala v nekem večjem listu madžarske prestolnice uvrstiti inserat. da ''->o policija izplačala naiditeliu za prstan leoo nagrado Kmalu petem ko ie bil inserat objavljen. je neznanec poklical inženirievo ženo po telefonu. Predstavil se ie za drja Ti-borja Gadaroša. advokata po poklicu in je dodaL da ie našel prstan z briljanti Pro- Bitka v zraku NemSki strmoglavec pri napada na angleški bombnik tipa Lockhead-Hudson sil jo je za opis prstana, da lahko ug tovi, če ie najdeni prstan resnično njen Inženirjeva žena. ki ni slutila, kaj se skriva za Gadarošom. ie opisaia izgubljeni predmet, nakar ji ie moški g'as v telefonu sporočil, da ie naidom prstan nedvomno nien ter io ie pozval, nai se naslednji dan znajde ob določeni uri v ne'ri kavarni ob Donavi. Tja se io ona nas'ed-nji dan podala. Kmalu ie stopil v kavarno elegantno oblečen moški Potegnil je ?z žepa policijski formular. na katerem i 2 stala ooomba. napisana z rdečim svinčnikom da se prstan nahaja v shramb? na policiji. Vsa vesela ie inženirjeva žena potem ko je dobila formular v roke. odštela možu 50 pengov obljubljene nagrade Ko pa ie naslednji dan prišla na policijo .ia bi dvignila najdeni prstan, so ii povedali, da o kakšni najdbi te vrste nič ne vedo. Pač oa so ii potrdili, da se ie preišnii dan tudi na policiji zglasil elegantno oblečen moški s prošnjo za formular. ra kakršnem se navadno priiavliaio izgubljeni predmeti. Tudi na policiji se je neznanec predstavil za dr Gadaroša. Originalno prijavo ie mož pustil na noliciii. na duplika-tu pa so mu potrdili, da ie izročil ornavo o izgubljenem briliantnem prstanu Na *o potrdilo ie potem slepar pripisal z rdečim svičnikom opazko »v shrambi« ter uporabil listino za goljufija ki se mu ie posrečila ... Največja razstrelitev Tehnični oddelek ob gornji Donavi poroča o največji razstrelitvi, ki je bila izvršena v tem področju pred kratkim časom v Mauthausenovih kamnolomih. Tri tedne so kamenarji skrbno pripravljali razstrelitev. V izdolbene luknje so nabili 1600 kg donarita in ga potem zažgali po 30 m dolgem jarku s pomočjo elektrike. Eksplozija je bila tako silovita, da so jo slišali 50 km daleč. Cel hrib granita je dobesedno zletel v zrak. Z razstrelitvljo so sprostili 16.000 kubičnih m granita. mi beležijo svoja »opazovanja«. Tako imajo višinomer, ki ugotavlja doseženo višino, posebno pripravo za zajemanje zračnih po-kušenj in »meteorograf«, instrument, ki sestoji iz barografa, toplomera in merilca vlage. Titulescu je umrl Bivši rumunski zunanji minister Titulescu, ki je živel zadnja leta izven domovine, je včeraj na francoski Rivieri umrl ANEKDOTE L. 1825. so poslanci angleške zbornice pozvali predse Jurija Stephensona, da bi se podrobno poučili o njegovem izumu parnega stroja. Predsednik zbornice je zastavil izumitelju vprašanje: »Vi trdite, da bo vaš stroj drvel z brzino ene ali celo poldruge milje na uro. Recimo, da boste dosegli to hitrost — toda kaj bi bilo, če bi se kakšna krava postavila na tir proti drvečemu vlaku?« Ali bi položaj ne bil kritičen?« Stephenson je odvrnil na to vprašanje z zgodovinskimi besedami: »Res je, položaj bi bil kritičen — za kravo .. Ko je bil Aleksander von Humboldt nekoč v Parizu, je izrazil slovitemu zdravniku za duševne bolezni Blancheu željo, da bi mu dovolil seznaniti se osebno z nekim njegovim bolnikom, ki je predstavljal zanimiv, čeprav nedclžen primer. Bianche ga je povabil na kosilo s tistim bolnikom. Določenega dne je prišel Humboldt k Blancheu in je sedel k mizi med dva neznana mu gospoda. Eden izmed teh je bil oblečen zelo skrbno in dostojanstveno ter se je tako tudi obnašal. Govoril ni skoraj nič. Drugi je bil oblečen zelo nenava-ino. Imel je zmršene lase, nemiren pogled, jedel je divje in je z grmečim glasom neprestano pripovedoval najbolj čudne zgodbe. Ob koncu obeda se je Humboldt sklonil h gostitelju in mu je pošepetal, kažoč na moža z zmršenimi lasmi: Bianche se je zasmejal- »Motite se,« je dejal, »to ni norec, temveč oni drugi!« Kdo pa je potem mož, ki sem ga smatral za blaznega?« je vprašal Humboldt presenečeno. »To je Honore de Balzac ...« VSAK DAN ENA »Ce mi ta pade na glavo, bo po meni!« (»Politiken«) M nI t n rii i pregled Poltronierijev kvartet Kot posebno dobrodošel, prijazno sprejet gost je priredil v ponedeljek znameniti Poltronierijev kvartet koncert v veliki dvorani Filharmončne družbe pred izbranim, mnogoštevilnim občinstvom. Sloves, ki si je v našem mestu pridobilo to združenje z lanskim koncertom in ki je privabil polno dvorano pričakujočih poslušalcev, se s tem nastopom ni samo znova izkazal, temveč prav gotovo še znatno povečal, saj je bilo celotno prednašanje tega večera nesporno na višku komorne izvajal, ne umetnosti. Spored je bil prilično kratek ln je obsegal troje, v izrazu zgoščenih in v obliki jedrnatih kvartetov: Haydnov op. 76 št. 5, Verdijev edini kvartet in Dvor&kov slavni ameriški kvartet op. 96. Haydnov kvartet v d-duru sodi k njegovim poslednjim komornim delom in je bil komponiran leta 1799. (v skladateljevem 67. letu!). Kaže vse vrline dograjenega skladateljevega klasičnega sloga. Vedrina prevladuje v vseh stavkih; njo podpirajo tehn čna dovršenost, polnozvočnost, živahnost tematike jn dinamike ter skoraj nežno nastrojen-'e, kateremu ne manjka smehljaja. Prvi, variacijski stavek, je tudi kon-trapunktično lepo prepleten, medtem ko prinaša drugi takrat nenavadni Fis-dur in razvija v njem značilno melodijo, kj služi v nadaljevanju kot tematični material v smislu skoraj beethovenske izpeljave. Me-nuet z uspelim triom v molu je posebno j koncizen in nima niti enega odvečnega takta; bolj zgovoren je finale, čigar prazna kvinta v spremljavi zelo spominja na jugoslovanske hormonske in melodijske karakteristike, katerih se je Haydn rad posluževal. Nekaj harmonskih presenetljivosti daje skladbi šegav in posebno pester videz; v vprav virtuomj interpretaciji Pol. tronierijevega kvarteta je prišla zavzet- nost tega stavka do posebnega izraza. * Verdijev kvartet je nastal tako rekoč v pavzi med opernimi deli leta 1873. Komorni glasbi veliki dramatik ni bil naklonjen; v nji je videl torišče nemške srh.sho. katere ni ljubil: bila mu je preveč okarlemska in je dvomil, da bi presaditev na vroča italijanska tla utegnila pognati dobre kali. Vendar je delo šlo hitro izpod rok in si ie še hitreje, osvojilo publiko, dasi je bil Verdi mnenja, da bi ga bilo treba izvajati v celem godalnem orkestru. Tudi v tej /vkadbi se očituje Verdijev dra-matski talent; že prvi takti prinašajo motiv, ki sodi v čustveno območje »Aide«. Ne. da bi bilo delo izrazita mojstrovina v komorni glasbi (kar tudi ni bil kompoziciji namen), vendar vsebuje toliko življenjske sile in prepričevalnosti, da zavzema z neposrednostjo izraza. Fuga sama pa je mojstrovina, v kateri se izkaže Verdijevo lahkotno obvladovanje kontrapunktskega sloga, plod resnega šolovanja, ki je slednjič kronan v zaključni fugi »Falstaffa«. Dvof&kov kvartet v F-duru, nazvan običajno ameriški, je njegovo najbolj popularno delo v komorni glasbi. Dejansko pomeni višek njegovega komornega ustvarjanja. Mojstrsko obvladovanje forme, in-strumentacije in do vrhuncev prignano izrazno bogastvo odlikujejo to delo. ki je repertoarno za vse kvartete. Zlasti drugi stavek je neprekosljiv v nežni, otožni, a vendar ognjeviti melodiki, ki je tipično slovanska in izraža ne samo glasbene misli, nego skoraj svetovni nazor ali vsaj sintezo temperamenta in usodnosti, bistvenih za slovansko čud. V interpretaciji Poltro-nierijevega kvarteta je prišla do veljave zlasti ognjevitost, ki je sicer pri enakomernem ritmu spremljevalne viole nekoliko zastrta in potisniena v ozadje ozadje. Vendar je bil ta svojstveni način podajanja zavzeten, ker je prikazal nam tako sorodno čustvovanje v zrklu pojmovanja drugega, bolj temperamentnega ln ognjevitega naroda ter tako dokazal, da je mogoče tudi bistveno različn'm interpretacijam naiti skupno osnovo in utemeljenost, kadar iih nosi jaka muzikalnost in izrazna nujnost. O kvalitetah Poltronierijevega kvarteta bi bilo odveč govoriti in morem na tem mestu ponoviti le tisto, kar sem že lani povedal in kar bo prilika, kakor upam. povedati še večkrat. Duša kvarteta je seveda Poltronieri sam pri prvih goslih; kakor neobtežujoči vodja pelje svojo malo četico v tako enotnem zanosu, da je občudovanja vredna že sama prilagodljivost štirih dovršenih umetnikov, ki morejo s pedantno natančnostjo in točnostjo sodelovati in soustvarjati. RazHk med posameznimi kvartetnimi člani ni; tako druge gosli v rokah G. Caprija kakor viola, ki jo mojstruje G. Alessandri, in violončelo A. Valis;ja izvršujejo svojo nalogo prav tako izrazito kot podredljivo, enako samostojno kakor skupnostno. Bollšega ucpsha si ni nnoči misliti. To je občutilo tudi občinstvo, ki je kvartetnike burno nagrajevalo z aplavzom tako po vsaki točki sporeda kakor tudi po dodatkih, katerih prvi — Debussyjev 3. stavek edinega kvarteta — je bil igran in sprejet s praznično napetostjo in pridržanim dihanjem. V vseh izvedenih točkah ae je zrcalilo občutje umetnosti, ki je prestopila bregove ozko-srčnosti in meje, ki ločijo narode, ter postala v pravem pomenu besede nadnarodna (ne mednarodna). Poltronierijev kvartet je glasnik take izčiščene kulturne vzvišenosti ter nam bo v tem svojstvu vedno kar najbolj drag gost. L. M. š. Umetniško delo in umetnina V »Filozofskem društvu« v Ljubljani je bilo v soboto dne 15. t. m. zanimivo pre-cavanje o »Umetniškem delu in umetnini«, ki ga je imel g. prof. Lojze Potočnik, ki se že več let bavi z estetskimi problemi. Predavatelj je z vidika psihologije in spoznavne teorije v eni uri nanizal poslušalcem vse polno estetskih problemov, ki zadevajo vprašanje umetnine in s svojim predavanjem dcsegel popoln uspeh, škoda je le, da smo pri predavanju pogrešali skoro vse naše ljudi, ki se poklicno bavijo z umetnostjo ali umetnostno kritiko. Najprej je predavatelj poudaril, da mora imeti vsako umetniško delo, ki naj bo umetnina vnanje in notranje likovno soglasje, ki zavisita od umetnikove zmožnosti dušeslovne ustvaritve. Kolikor se ta umetnikova zmožnost le obodno udejstvu-je, dobi umetniško delo le vnanje soglasje, tako soglasje, kakor ga imajo vsi prirod-ni estetski objekti, kolikor se pa ta tudi osrednje dejavno udejstvuje, pa dobi umetniško delo tudi notranje likovno soglasje i = stil!). Razen te zmožnosti še potrebuje umetnik zmožnost prenašanja dušeslovne ustvaritve v predmetni svet. Tudi ta mora biti po možnosti maksimalna in se tudi p;> možnosti maksimalno uveljavljati, da more svojo dušeslovno ustvaritev adekvatno prenesti v predmetni svet. Umetniško delo, ki naj bo umetnina, mora biti tedaj plod cbeh umetnikovih zmožnosti in njunega kar največjega poslovanja, da bo moglo čobiti čim največjo količino vnanjega in notranjega likovnega soglasja, ki je potrebno za umetnino. Pri tem ko je predavatelj poudarjal, da je razloček med duše vn ostjo kot objektom umetniškega ustvarjanja in duševnostjo kot subjektom umetniškega ustvarjanja, je ugotovil, da mora biti umetniško delo. ki naj bo umetnina, plod čim večje umetnikove osebno duhovne dejavnosti, to je, hotne strani umetnikovega osebnostnega jedra, plod umetnikove genialnosti in umetnikove osebno duhovne kulture, šele tedaj bo namreč njegova umetnost nova umetnost, nekaj avtonomnega, originalnega, samoniklega, svojevrstnega, izrednega, enkratnega, edinstvenega, in šele tedaj bo umetnik sam pravi »iznajcitelj« na umetnostnem polju in mejnik v zgodovini umetnosti. To so tudi edino pravilna pota in cilji vsake prave, resnične umetnosti in tvorijo najtežji problem vse estetike, zlasti še psihologije umetniškega ustvarjanja zaradi posebnega individualnega momenta in poudarka osebnega umetniškega doživljanja. Kljub temu se pa ta moment ne sme pretiravati, češ da je vse izključno individualnega značaja v umetniškem ustvarjanju. — Dobro bi bilo, če bi Fil društvo poskrbelo še za drugo predavanje, ki bi pokazalo drugo plat tega estetskega problema: kako je z estetskimi normami. ZAPISKI DRUGI BRALNI VEČER LITERARNEGA KLUBA je bil v ponedeljek v dvorani Delavske zbornice. Prireditev je bila lepo obiskana, kar priča, da so si člani kluba s svojim delom že ustvarili svoje občinstvo. Predsednik Jože Kastelic je imel kratek uvodni nagovor, v katerem je skušal prikazati odnos svoje skup:ne do časovnih tokov: Literarni klub se hoče ravnati po načelu, da je umetnost svobodna in samoživa, zato odločno zavrača merilo po vid ku uporabnost, ki ga skušajo uveljaviti nekateri sodobni ideologi. Recitacije, ki so sledile, pa niso potrdile, da so članom kluba te smernice tudi resnično vodilo. To velja predvsem za prozo Jožeta Dularja ln Co-neta Kranjca, katerih črtici n;sta prešli okvira stare ljudskoprosvetne liter" ture. Nad ta nivo se je za spoznanje povzpel France Novšak s svojo »B:b'ka se je izgubila«, Jože Vombergarja »Teike ure ravnatelja Grma« pa so klasičen primer so- dobne tendenčne satire, ki ji ne bomo odrekali niti literarne niti »uporabnostne« vrednosti. Besede Jožeta Kastelca bi veljale v resnici samo za liriko, ki so nam jo predstavili Cene Vipotnik, Severin Sall — zanj je brala Mihaela Jarčeva —, Jože Brejc in Kastelic. A domala na vsej te liriki leži strahotna peza od sveta odmaknjenega pesimizma, ki niti ne išče izhoda iz katastrofe današnjih dni. če izvzamemo najmlajšega med njimi, Jožeta Brejca, ki si je osvojil sroa poslušalcev zlasti s svojo kleno, življenja in zdravja prekipevajočo »Kmečko pesmijo«. — L. M. ZBORNIK O GLUHONEMN1C1 Naj ne ostane neopažen v naši kulturni kroniki 172 strani obsegajoči, okusno in na dobrem papirju natisnjeni ln z ilustracijami opremljeni zbornik z naslovom »štirideset let gluhonemnice v Ljubljani 1900—1910«. Priložnostna publikacija sega v svojih skrbno sestavljenih pregledih delovanja ljubljanskega zavoda tudi k problematiki vzgoje in vzgojstva gluhonemih, članke so prispevali med drugimi: Ivan Kunst, Mirko Dermelj. Ljubo Dermelj, France Grm, Vita Zupančič, Viktor šega. Vilko Mazi, Jože Zakovšek, Ivan Erbež-nik, Karel Puhar, Alojzij Tome. Rudolf Dostal, Angela Ambrožič. Ljudmila Penko. Metod Kumelj, Marija Ravnikar. Zdravko Omerza, Zora Pianecki. Drago Zupančič, Matilda Podkrajšek. Vinko Rupmk. A. Ogo-relec, Ciril Sitar in A. šturm. številne ilustracije prikazujejo življenje in šolsko delo gluhonemih v ljubljanskem zavodu, ki sodi med najstarejše in najboljše institucije te vrste v državi. Tako so z jubilejnim zbornikom dobili javni činiteljl in pedagogi globlji vpogled v delovanje šole. ki gluhoneme usposablja za življenje ln jih uvršča med koristne člane svojega naroda in človeške družbe. MEDICINA V SOVJETSKI ZVEZI Z naslovom »Narodno zdravlje u Sovjet-skom savezu« je izšel v Zagrebu zbornik, ki ga je pripravil za tisk redakcijski odbor zdravniškega sindikata v Beogradu. Zbornik obsega nad 330 strani. Sestavili so ga samo domači, jugoslovanski zdravniki. Je to nenavadno zanimiva knjiga za zdravnika prav kakor za laike. Tudi načelni nasprotniki ideologije in metod sovjetskega režima so že ponovno priznali ogromno delo, ki ga je pokazala sovjetska znanost, zlasti v naravoslovnih vedah, v tehniki in v medicini. Priznali so, da Rusi v tem pogledu ni^o varčevali s sredstvi in da so kar se le da podpirali nadarjene ln stremljive raziskovalce. Velik del za vse človeštvo važnih uspehov tega prizadevanja je širšemu svetu neznan, samo nekateri specialisti so mogli strme občudovati rezultate ruskih znanstvenikov. Tudi zbornik »Narodno zdravlje u Sovjetskem sa-vezu« odkriva povsem nove poglede v tisto panogo kulturnega življenja in ustvarjanja v Sovjetski zvezi, ki je pri nas docela neznana. »Jedna dugogodišnja duhovna blokada«, čitamo v predgovoru, »ogradila je bila od nas jedan svet, koji je unutar svojih gi"'n'ca, sa poletom n~poznanim u ostalim zemljama, tražio nove puteve su-zbijanja bolesti i čuvanja ljudskog zdrav-lja.« Nadalje čitamo v predgovoru, da se spričo nove smeri medicinske vede v Rusiji odpirajo zdravnikom. med'clni in ljudskemu zdravju vprav neizmerne perspektive. Vsekako ni samo zanimivo, marveč tudi zelo poučno spoznati rezuHate sovjetskih prizadevanj na tem področju. Pisci zbornika priznavajo, da je njihovo delo nepopolno in v marsičem že zastarelo, ker niso imeli pri roki najnovejših podatkov, to pa zaradi tehničnih težkoč, s katerimi je združ3no proučevanje ruske znanstvene literature. Najnovejši rezu'tati. ki so znani samo v najbolj sp^šnih obrisih so v marsičem že prehiteli to knjigo. Vzlic temu je informativno nova in sveža. Zbornik je nastal kot rezultat kolektivnega dela zdravnikov, katerih vsak je posvet:l posebno pozornost določeni medicinski panogi. V uvodnem poglavju razpravljajo pisci o raz. likah med staro in novo medicino, nato prehajajo k orisu organizac:je medlcinsko-znanstvenega dela v Sovjetski zvezi. Nadaljnje poglavje obravnava znanstveno in praktično medicino. Daljše poglavje seznanja čitatel^a z organlzac'jo zdravstvene službe in medicinskega šolstva. Posebej je obdelan odnos sovietskega zdravnka do boMika. obsežen staMstični material vsebuje poglavje o gibanju prebivalstva, podrobno je obde'ano socialno zavarovanje. • posebna poglavja sO odmerjena z-ščiti matere jn otroka, porodom vprašanju sp'ava, t dalje telepni kulturi med:cin; na v-si, šolski higieni hoiu zoper tuberkulozo, boiu zoper prostitucijo ln venerlčne bolezni ter boju zoper alkoholizem. Eno zadnjih poglavij nas 9eznani^ 7 robnim zdravn;šfv v Sovjetski zveri z^n^e pa zfindust ijo zd-avil in z lekarn št"'om. Po v.ceh teh prsglcMi in no r^zultntih, ki so jih pisci navedli zd"> ur>rov'!*ene besede ameriškega profesorja Sigerista, ki pravi, da »predstavlja sovjetska medicina začetek nove periode v zgodovini medicine. Vse, kar je bilo doseženo v pet tisoč letih medicinske zgodovine, predstavlja samo prvo fazo: razdobje kurativne medicine. Sedaj se je v Sovjetski zvez1 začela nova era: razdobje preventivne medicine«. — Vsekako bo zadeva strokovne kritike, da v tem zborniku navedene rezultate kritično in primerjalno prouči. Pravo spoznavanje zdravstvenega kakor sploh znanstvenega življenja v Sovjetski zvezi pa bo seveda mogoče šele tedaj, kadar bo dostopna vsa njena literatura in kadar se bodo lahko strokovnjaki na licu mesta svobodno prepričali o dejanskih rezultatih sovjetskega prizadevanja v znanosti. Zbornik »Narodno zdravlje u Sovjet-skom savezu« je izšel pri Hrvatski nakladi v Zagrebu. Knjiga je ilustrirana. Predavanje o liriki D'Annunzi3. V četrtek 20. t. m. bo v Italijanskem kulturnem institutu v Ljubljani predavanje dr. Luigi- Naše gledališče DRAMA Sreda, 19.: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdoL četrtek, 20.: Brez tretjega. Red četrtek. Gostovanje Vike Podgorske in režiserja Hinka Nučiča, članov zagrebške drame. Petek. 21-: Brez tretjega. Red B. Gostova-vanje Vike Podgorske ln Hinka Nučiča. Sobota, 22.: Zaprta vrata- Izven. Znižane cene cd 20 din navzdol. Nedelja, 23.: šesto nadstropje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Op°zarjam°f da bodo upriz°rill drevi kot predstavo izven abonmaja Shakespea-reovo tragedijo »Romeo in Julija« z Ja-nom in Vido Juvanovo v naslovnih vlogah. Režiser dr. Bratko Kreft. Veljajo znižane cene od 20 din navzdol. Vika Podgorska, in HInko Nučič gostujeta v gledališko učinkoviti igri hrvatskega avtorja Begoviča »Brez tretjega«. Oba člana zagrebškega Narodnega gledališča imata v tej igri priložnost, blesteti s psihološko dognano igro. Najnovejše dramatiko delo dr. Bratka Krefta je po zgodovinskih virih napisana komedija -Krajnski komedijanti«. V njej je avtor, ki bo celo tudi zrežiral, ponazoril ljubljansko družbo za časa Linharta in barona Zoisa ter ju orisal kot osrednja lika dejanja. Krstna predstava bo konec mesca. OPERA Sreda, 19. ob 15.: Hlapec Jernej. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah. Ob 20.: Ples v maskah. Znižane cene od 30 din navzdol. čeUtek, 20.: zaprto. (Generalka). »Hlapec Jernej« k°t ljudska predst»va po gI«b°ko znižanih cenah od 24 dfn n»vz-d°i bo danes ob 15. Ena izmed najznačilnejših Cankarjevih novel »Hlapec Jernej« opisuje tragiko starega hlapca, ki ga zapo- ja N ar d 1 s naslovom »Urica D'Annu»-ziana«. Predavanje je vredno pozornosti vseh, ki Jih zanimajo vprašanja poezije, zlasti še poezije enega največjih umetnikov verzi v novejši italijanski liriki. Ga-briela d'Annunzia. Začetek predavanje ob 20. uri. Ceško-hrvatski slovar je izdal v knjigi z naslovom »Ceško-hrvatski rječnik« zagrebški knjigarnar Jaroslav Merhant, ki je doslej priredil več prevodov iz češke literature. Knjigo o Mičnrtnn pripravlja tiskarna Veit in drug v Domžalah. Izhajala bo v snopičih po 80 do 100 strani, celotna bo obsegala nad 400 strani. Prvi snopič izide maja ali junija. V knjigi bo opisano vse znanstveno delo velikega ruskega botanika in njegovi uspehi pri zboljšavanju sadnih vrst; tu bodo opisi Mičurinovega sadnega drevja, razložen bo način in pomen njegovega »čudežnega popravljanja narave« in delo Mičurinovih naslednikov ter mičurinskih institutov. di gospodar po letih dela. To, v našem kmečkem življenju pogosto usodo, kateri sličijo usode tudi drugih delavcev v najrazličnejših stanovih, je opisal Cankar na pretresljiv način. Matija Bravničar, ki je znan kot komponist opere »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« ter skladatelj najrazličnejših simfoničnih in drugih skladb, je ustvaril s »Hlapcem Jernejem« sodobno opero, ki je zanimiva zaradi svojevrstne oblike. Hlapca Jerneja bo pel Lupša. Dirigent N. štritof, režiser in govornik C. De-bevec, zborovodja R. Simoniti. V Verdijevi cperl »Ples v ma*kah« je dejanje zgrajeno na politični zaroti zoper grofa Riccarda in ljubosumju njegovega tajnika, ki izve, da zalezuje grof njegovo ženo. Pestri prizori, ki slikajo dogodke na dvoru, pri čarovnici Ulriki in na samotnem kraju blizu Bostona, so muzikalno zgrajeni z vsem mojstrstvom Verdijeve invencije in ustvarjajo celoto, ki prevzame poslušalca s sugestivno močjo. Predstava bo drevi na praznik po znižanih cenah. Nova uprizoritev GounoOove opere »Fau8t«, ki spada med posebno priljubljene opere. 1x5 zelo zanimiva. Delo je v glavnih partijah na novo zasedeno, prav tako režija in muzikalno vodstvo novo. Peli bodo Franci Fausta, Vidalijeva Margareto, Janko Valentina, Popov Mefista, Pclajnar-jeva Siebla, Kogejeva Marto, Anžlovaz Branderja. Dirigent D. žebre, režiser C-Debevec, koreograf inž. Golovin. premiera bo za red premierski v soboto zvečer. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sreda, 19.: Na Trški gori. Sobota, 22.: Na Trški gori. Stoti nastop g. Pleveja. Nedelja, 23. ob 15.15.: Visoka pesem. Popoldanska predstava. Ob 2015.: Na Trški gori. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 19. ob 15.: Sumljiva oseba. Znižane cene. Ob 20.: Habakuk. Znižane cene. Četrtek, 20.: Koncert tria. Ornikova-Sedl-bauer-Lipovšek. Red C. Obmejno učiteljstvo hoče živeti in delati Tehtni poudarki na obmejnem učiteljskem zborovanju Maribor, 17. marca Kadar se zbira naše obmejno učiteljstvo, radi prisluhnemo njegovim zborovanjem, ki predstavljajo ne le njegov stanovski parlament, ampak vrelec tolikih lepih pobud za zboljšanje prosvetnih in socialnih prilik našega obmejnega življa. Preseneča nas idealizem naših obmejnih prosvetnih pionirjev, ki v tem pravcu vztrajajo kljub temu, da prečesto ostaja njih glas glas vpijočega v puščavi. Narodno zavedna javnost spremlja s srcem in simpatijami vsa ta njihova prizadevanja in vsaj to jim bodi zaenkrat v zadoščenje. Tako se je 8. t. m. zbralo k svojemu rednemu zborovanju članstvo sreskega učiteljskega društva Maribor levi breg pod vodstvom predsednika g. Mirka Vaude. Zborovanju Je poleg zastopnika politične oblasti prisostvoval tudi za obmejno šolstvo zaslužni in vedno ob takih prilikah med svojimi tovariši z nasveti in pojasnili sodelujoči sreski šolski nadzornik g. Peter Mcčnik, kar je pač umljivo, saj taka zborovanja nudijo toliko šolsko-strokovnlh razprav, kakor jih v tej meri in v tem prostovoljnem udejstvovanju učlteljstva ne zabeležujejo nobene druge ustanove kakor baš učiteljska društva. Po običajnem pozdravu se je predsednik toplo spominjal prezgodaj umrle učiteljice Rožice Gselmanove. članstvo je kot vrhovno svojo zahtevo sprejelo naslednjo resolucijo: Glavna sodobna naloga JUU je, brez odnehanja In izogibanja voditi do vseh instanc in naslovov borbo za reševanje gmotno propadajočega učiteljstva, v zvezi z ostalimi stanovskimi organizacijami — za rešitev vsega javnega nameščenstva! Smo in ostanemo pripravljeni za domovino za vse! Z nepotrebnim pomanjkanjem pa se ne smejo dalje slabiti sile naše pripravljenosti! članstvo so zanimali predlogi JUU za finančni zakon ter obiski zastopnikov JUU pri gg. ministrih. Močno pa Je vse prizadelo obvestilo, da bo zvišanje prejemkov sledilo šele po doseženi stabilizaciji valute in maksimiranju cen. Janko židanik je podal še precej ugodno blagajniško poročilo. Sledila je običajno najzanimivejša točka: razgovor o aktualnih pedagoških, stanovskih in službenih zadevah, pri kateri sodeluje vedno vse članstvo, kateremu g. predsednik le priobči predčasno predmet glavnih razprav. Zborovalci so zavzeli stališče napram predčasnemu odpustu učencev iz šole, pozdravili so akcijo kr. banske uprave o proučevanju narodnega blaga, k čemur naj bi bili pozvani vsi stanovi in vse plasti naroda. pač pa zaradi že predvojne odtujitve tega blaga žele v obmejne kraje s tem v zvezi drugo akcijo: Obmejna pokrajina naj dobi svoje pravo in prvotno narodno obeležje z vrnitvijo naroonih značilnosti, narodnih noš in šeg. K csnutku Kmetijske zbornice je v imenu Pedagoške centrale godal njene sklepe k načelnemu delu g- A. Kopriva. Za tem je o »Strnjenem pouku« predaval g. F. Eorko in v temeljitih izvajanjih prikazal poti in pomen tega pouka. V debati je g. Horvat in —za njim še drugi — opozoril na mnoge ovire, ki jih pri strnjenem pouku stavi sedanji učni načrt za višjo ljudsko šolo ter razna druge šolske neprilike, katere vse je treba v interesu sodobno priznanega strnjenega pouka odstraniti! Po raznih drugih predlogih so zborovalci sklenili izreči javno zahvalo vsem darovalcem za obmejne božičnice. predvsem velezaslužni CMD, dalje kr. ban-ski upravi. Slovenski straži in ostalim darovalcem! Sklenili so po svojih močeh podpreti akcijo CMD za zbiranje pirhov ter apelirajo na vse ustanove, naj razen o božiču naklonijo darila tudi med letom trpeči revni obmejni deci. H Adams: 27 fDnistj in JRasemarg Roman 14 »Ali ne bi bilo dobro napraviti sejo, Ela? Morda ti uspe pogledati v prihodnost?« je vprašal gospod Doran Carter tistega, z dogedki tako bogatega dne po večerji. Njegovo vprašanje mladi ženi, ki je bila središče družbice, je bilo mišljeno bolj za šalo kakor zares. Daisy je bila nenavadno molčečna. Bili je opazoval ostale z nekakšnim zlobnim zadovoljstvom in se vpraševal, kako se bo pač razvijala drama. Sid Vemon je malokdaj odprl usta, in Alisa Gasterjeva je znala spraviti razpoloženje vsake družbe na ničlo. Carter" in njegova žena sta bila vedra in n^orisiljena kakor zmerom, toda Eli se je b:lo zahvaliti, da razgovor ves čas ni obtičal. Zabavno je pripovedovala o ljudeh, ki so se je že lotili z vsemi mogočimi vprašanji: ženitovanjskimi zadevami, zvestobo ali nezvestobo odsotnega zakonca, spolom pričakovanega otroka in pomena raznih sanj. Čudno, je rekla mlada žena, izmed desetih ljudi jih zmerom devet trdi, da prihajajo po naročilu prijateljev ali znancev, in za nič ne marajo priznati, da gre za njihove lastne reči. Mihael Gaster se je razvnel ter kar vprek obsodil jasnovidce, vedeževalce, čarovnice in hipnotizerje, ki vsi samo skušajo izkori- ščati lahkovernost svojih bližnjih — in to je sprožilo občo razpravo o okultnih vprašanjih. »Nikar ne mislite, da je treba metati čarovn:ke, rotilce duhov, vedeževalce in čarovnice v en koš,« je z nasmeškom rekla Ela. »Nekoterim so posejali moč, da znajo klicati vraga. Ta jim je moral pomagati, tudi če ni hotel. Drugi spet, tako na primer čarovn so mu zapisovali du^o in si s tem zagotavljali usluge nrklenskega vlad rja Č* verujete v peklenščka. k?ko morete trditi, da so takšne stvari nemogoče?« »Ker niso mogli ti, denimo. »Gb^ovanja vred ni ljudje«, nikoli nič dokazati, kadar jih je kdo preizkušal.« »Res ne? Kako oa jp bilo z en^orsko čarovnico? Ali je sveto pismo v tem primeru zaT~ši*o neresnico?« »To je bil r>oseben slučaj v tvs^er n^^en « Gaster odvrnil »Ali morete nam na ljubo poklicati kakega duha?« »Jaz vendar nisem čarovnica,« se je za^mejala Ela. »A v čarovnije veruješ?« je vprašal Doran »Vse je na tem. kaj misliš s to besedo. Veruiem da so ljudje, ki imajo s svetom duhov tesnejšo zvezo kakor mi drugi. Mnogi so slenarji. mmnii da žlebudra Ela zelo prepričevalno, a rekel ni nič. »Sveto ničol Gaster, kot kru-overstvo in Deklrnsko umetniio in...« »Morda smo od tistih dob kaj napredovali,« se ° <=id oplasil. "Pesnica r^+arip znT^rom resnica!« »T^snicn ali sooznanie eneea nokolenta vr?«» na-^lednri rod pogosto m^d staro ša»-o So-^mnite s® tako im^nov^h »"na^^tvenih d^iste*'«. ki iih je pometlo kasneiše. globlie spoznanje. Mar je nrenovedano r^skavati tajne tega, kar je neznano ;n nevidno?« »Prav gotovo da,« je odvrnil Gaster. »kajti 4at>šna razirkavania ne morejo obroditi dobrega sadu in služijo skoraj zmerom samo sleparskim namenom. Zakaj neki pošilja svet duhov, ki govorite o njem. svoja sporočila vselej le ©o smešnih trkalnih mizicah, tamburinih ali zvončkih, name- sto da bi stopil v neposredno zvezo z znanstveniki, duhovniki in znameniti možmi?« Gaster se je čutil zmagovalca, in tudi Elina opomba: »S spiritizmom nimam nič opravka. Poročam zgolj o tem, kar sama vidim,« ni mogla omajati njegovega prepričanja. Nato je prišel pogovor na Carterjeve miniature, ki so jih prinesli iz njihove jeklene shrambe in ki so zbudile občudovanje vse družbe. Tudi tu se je pokazala Ela Verdonova na vrhuncu, kajti s presenetljivim poznanjem stvari je govorila o drobnih sličicah in nuhovih slikarjih ter omenjala podrobnosti, ki so bile celo gospodu Carterju neznane. Stric Doran je bil ves vesel, ker ie mogel z mlado ženo kramljati o svojih majcenih in vendar tako dragocenih zakladih; bal se je le. da ostalem ne bi bilo dolg čas, če bi pomenek predolgo trajal. Zato je oonovil prvotno prošnjo, ki je bila povod temu obzirnemu razgovoru. »Ali ne bi napravili seje, Ela?« »Da. Ela « je vzkliknila gospa Carterjeva. »Imenitno bi bilo.« Ela je neodločno pogledala predse. »Tukaj?« je vprašala. »Tako, da bi Vsi prisostvovali?« »To bi utegnilo storiti stvar dokaj težavnejšo,« se je Gaster pikro oglasil. »Seveda,« je pritrdila. »Toda ne zame, marveč za tistega, ki se želi okoristiti z moiim — darom. Kako naj človek osredotoči svoje xn'sli, če drugi gledajo in vlečejo na uho? Morda drug za drugim ...« NALI OGLASI GENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enicratno pn atojblno Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki ISčejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Du 15.—. Dopis. In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka sa vsak oglas In enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka Sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Maimanišl znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Kam pa,kam ? Halo Vsi vabljeni na godbo in domačo zabavo na Glince k Fabjann. 6090-18 Na Jožefovo vabi goGovnike na od lična vina in razne dobrote gostilna Lovšin. 6105-18 Pri Putrihu Danes koncert. Vljudno vabljeni. 4143-18 Kakor vsako leto tako tudi letos se zbe-ro vsi Jožetl in Jožice v Vegovi ulici v gostilni pri Panju, ker dobro ve do, da se tam najbolj že in najcenejše zabavajo. Zato ne pozabite in pridite tudi Vi čimpreje, za kar Vam ne bo žal Na veselo svidenje Vas vabi Tone Huč. 6138-18 Kupim VSAKOVRSTNO ZLATO SREBRO - PLATINO BRILJPHTE SHARACDE SnFIRH RUtlHE BISERE I.T.D. STARINSKE HAKITE TER UMETNINE PO NRJVIŠJIH CENAH STARA TVRDKfl >J" 30S EBERLE LJUBLJRMR TYRŠEVA 2 " . ■ HOTEL^f^SLOH ' Službo dobi Šivilje dobro izurjene za fine damsko perilo, sprejmeir takoj. Vešče krojenja imajo prednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V Ljubljani«. 6067-1 Fant, 2a vsa dela v trgovini in dostavljanje blaga, se išče. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod «Mlad fant«. Trgovski sotrudnik pošten in vesten lahko tudi začetnik, dobi službo. Večje mesto Slovenije. Oskrba v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten pomočnik«. 6078-1 Karoserijske kleparje dobro izvežbane, spreimem. Franc Pergler, Maribor, — Mlinika 44. 5997-1 Fotografskega pomočn?ka ali pomočnico, dobrega re-tušerja. sprejme takoj ali s 1. aprilo"-' 'Pot:) J usti, Ljubljana. Tyrševa c. 6. 6089-1 Postrežnico pridno. ro't.»nD, !ščem 2krat tedensko od 2. dc 6. popoldne. Kodeljevo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. «076-1 Brivskega pomočnika mlajšega, dobrega delavca, sprej,-re takoj Salon Silva, Litija 18. _ 6020-1 Brivskega pomočnika prvovrstnega delavca, sprejmem takoi v stalno službo. Plača dobra, hrana v hiši Dragan Lisac, Hrastnik. 6068-1 Uslužbenca mlaišo moško moč z lepo ročno pisavo t?koj spreime pisarna. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod šifro: »Pisava 700«. 608J-1 Spreimeta s«» dva trgovska pomočnika, špeceriske in železninarske stroke v večii trgovini na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva agilna«. 6072-1 Apnarja izurjenega pri nizkih pečeh spreimem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah lutra 6073-1 Natakarico simpatično pridno in pošteno z nekaj kavcije sprejmem s 1. aprilom. Zmožna šivanja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6069-1 Frizerko samostojno moč. v dam skl ln moški stroki — sprejmem takoj. Viktor TTOlman, Bled I. 6122-1 Čevljarna sprejme dobro izvežba-nega prlkrojevalca (her-rihterja), ki Je zmožen tudi rezati vzorce. Ponudbe poslati na poslati na podružnico Jutra v Kranju pod šifro »Modelu-«. 6116-1 Kuharico veščo, do 30 lee. Ugodno za sadjarstvo, kme tirstvo — tuiski promet vpeljan. Poiasnila zahtevati na ogl. odd. Jutra pod »Donosno 35«. 6087-20 Vinograd zasajen ?, žlahtnimi trtami. 2500 kv. m velik ln z^anica v oblini Mirna peč. ugodno naprodaj — Tozadevna pojasnila v gostilni Huč. Verova ul. 10. 6141 23 Weekend hišico solidno grajeno, krito s salonitom, veliko 6,5 X 3.5 takoj prodam. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Nova -št. Vid«, 5753 20 Enonadstropna stavba z vrtom ln sadonosni-kom v centru trga. z malo preureditvijo pripravna za krasno stanovanje, z manjšim gospodarstvom takoj na prodaj. Cena din 75.000. — Matija Jurjaševlč, Središče ob Dravi 3. 6157 20 •REAlITITA« posestna posredovalnica v Ljubljani je saao v PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavne poite Telefon 44 - 20 Pisalno mizo dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. oda. Jutra pod »Pisalno mizo.. 6082-7 Motor za žaganje drv na nafto kupim takoj. Rehberger, Ljubljana, Rožna dolina C. VU-15. 6104-7 Kupujem vreče po najvišji ceni ln vsakovrstne odpadke — krojaške, volnene itd. A Grebene, Stari trg 32. 6097-7 Volnene odpadke stare in nove. kupuje po najvišjih dnevnih cenah »Crowntex« Ljubljana. Prešernova ulica 5. 6120-7 Rabljeno dvigalo elevator, za opeko, ao 16 m višine, kupimo. — Ponudbe na ogl. ocklel pod »Opekarna«. _ 6132-7 liATMfff Kupci, pozor! Dve Jedilnici v staronem škem slogu veliko salon sko ogledalo, usnjata klubska garnitura, sten ska ura na 3 uteži, pl salni stroj, clnasta ko palna banja in razno drugo pohištvo ugodno naprodaj pri ABC, Med vedova c. 8, LJubljana, poleg kolodvora šlška. 7136 12 Modna trgovina inventarjem na prometnem mestu in v centru Ljubljane z modernimi izložbami se proda Po treben kapital 40.000 din Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6081-19 Mlekarna na zelo prometni točki dobro vpeljana se takoj odaa. Naslov v vseh posl. Jutra. 6133-19 Aijl&iinoto - v. : - ... . ' . , Motorno kolo 200 ccm DKW, prodam. Hrastar pri kolodvoru — Jarše — Mengeš. 6018-1C Motorno kolo BSA 350 ccm v zelo dobrem stanju, kompletno opremljeno, prodam. — Gorenc Franc, Tyrševa 166. 6074-1C BMW avto mali. nova guma, ugodno naprodaj. Na o^led Garaža Lojze, Tyr"eva c. 6112 10 Naprodaj drobilec za kamenje zmo-rljivostl ca 8 kub. m na uro in 1 tovorni avto Faun-Diesel 3 in pol ton skl. z zelo dobro pnevmatiko, oboje v zelo do hren stanju. Ponuabe pod »Zmerna cena; podružnici Jutra Maribor. 6153 10 Avto Steyr. zelo dobro ohra njen, 20.000 km vožen, dvema rezervama naprodaj za 35.000 din. — Poizve se v »Garaži Lojze«, Tyrševa 35. 6148-10 Kolesa Kolesa raznih svetovnih znamk Imamo ugodno naprodaj. Nova trgovina, Tyr-ševa 36. nasproti Gospodarske zveze. 6161-11 Stanovanja Eno- ali dvosob. stanovanje za 1. april ▼ centra, iščem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen plačnik«. 6092-21a Dvo- ali trosobno sstanovanje v centru ali v bližin! iščem za krojaško obrt, event. tudi sa.ro sobo s posebnim vhodom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Krojač« 6119 21a Zvesta in mirna [ prosim pošljite naslov na ogl. odd. Jutra pod iifro: »Nasvidenje«. 6064-24 Lija prosim javite se na ogl. o&d. Jutra pod »Kranj« 6063-24 Dvosob. stanovanje S kopalnico in priktilinami se odda s 1. aprilom v lesenskovi ulici 4, pritličie desno, poleg pivovarne Union. Informacije samo od 11. do 13. ure. 6094-21 Dvosobno podpri-tlično stanovanje s prifkllnaml oddam s 1. aprilo-n v Bezen*kovl ulici 23 6101 21 Nasveti, pomoč, usluge v naJrailičnelSlh vpra Panjih! Prepisi, prevodi, razmnoževanja! Sestav llan.le vloe tn pt«=em v raznih jezikih Posluje mo solidno, diskretno In zanesljivo. »Servis biro««. LJubljana. Sv. Petra c 27-1. telefon 21-09 7131 31 Komfortno stanovanje 2 sobi s kabinetom, kras no. solnčno, oddam s 1 rajem samo mirni stran ki. Ponudbe pod »Sredi šče mesta« na ogl. odd Jutra 6151-21 ril iii ' f: Prazne sobe sončne, oddam za takoj. — Mirje, Lepi pot 24. 6085-23 Opremljena soba čista. zračna, razgled na cesto, event. telefon, se takoj odda. Aleksan drova c. 7-II, levo. 6060 23 Sostanovalko sprejmem proti mesečni najemnini din 120 Na slov v vseh po6l. Jutra 6124 23 Opremljeno sobo lepo, z 2 poeteljara ta koj oddam. Friškover 6 6127 23 Prazno sobo svetlo in zračno s sepa-riranim vhodom, iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Stalno«. 5*05-235 Izgubljeni romar vrni se, prosim Te. da ne bo prepozno! NB. 6106-24 Dobra gospodinja stara 30 let. Išče radi po t ar. J kanj a znanja poštenega gospoda, do 50 let starega, ki misli resno. Tajnost zajamčena. Ponudbe na ogl. oda. Ju tra pod »Dobra gospodinja«. 6106 24 Mlado gospodično prikupne zunanjosti že 11 spoznati aobro sltul-ran gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Brez zahrbtnih misli«. 6055-24 Fridrik Vse najboljše Ti želi lv.. Kako je s Teboj? Piši. 6142 24 Glasbila Klavirsko harmoniko z registrom kupim ali zamenjam z skoraj novim dirkalnim kolesom Anton Reichmann, Brod 39, St. Vid nad LJublja ra 6129 26 En par konj Sonj za težo. s komati in vozom ali brez, poceni proda Bevčar, Celovška c. 63. 6152 27 r» r» la jabolka kupite ugodno pri N Stular. Tvrševa c 37. — Telefon 36 81. 6100 34 INSERIRAJ V ..JUTRU"! Informacije Posredovalnica MRAK se ie preselila v Kopitarjevo ulico poleg Jugoslovanske tiskarne ter se nadalje priporoča. «075-31 Izredna priložnost! PL-alnl stroj v kovčku, *e popolnoma nov. eleganten ln nalnovejšl model. Dooenl takoj prodam Kovačlč. Clealeto va 11- 8144-29 Lesna industrija. pozor' Stroie (Zinkenfraesmaschi-nen) avtomatske z vdelanimi elektromotorji dobavlia v kratkem Ludvik lleršič Ljubliana. Cesta 29 oktobra 13. Telefon 37-54. 5933-29 Stružnice (Praezzisionsdrehbaenke) — 200 X 1000 — 1500 mm z norton prestavami in vdelanimi elektromotorji so dospele ter vrtalni »troj do 30 mm vrtama. — Ludvik ILERŠlč. Liubliana. Cesta 29 oktobra 13. — Telefon 37-54 Na pota so Shaping stro i i Klnnp. 550 mm sko belne dolžine. 5932-29 Polnojarmenik 650 do 700 mm. komple ten, v brezhibnem stanju. kupimo. V ponudbi Je razen cene navesti tudi izvor (firmo) in ko llko časa Je bil v upo rabi. Os-nan Mehanovlč, Olovo, Drinska banovina 6114 29 Razno Otomane » veliki izbiri Kupite ugodno prt R. RAOOVAN tapetnih Mestni trg 13. Na BLEDU vzamem v najem opremljeno, za 6 mescev ali celo leto. — Pogoji: Lepa lega, z vrtom, v dobrem stavbnem stanju in najmanj 5 sob z vsemi pritiklinami. — Ponudbe pod Šifro »Vila Bled« na ogl. odd. »Jutra«. Nesreča ali zločin Kresnica, 14. marca Posestnik Janez Gril, ki ima za prelepo razgledno cerkvico sv. M. klavža v Zasavju obSirno kmetijo, je popularen mož in ga poznajo tudi številni zasavski in ljubljanski turisti. Pred dnevi so ga našli domači za hišo poleg vodnjaka, kjer je ležal nepremično in v mlaki krvi. Skušali so ga z domačimi pripomočki spraviti k zavesti. Vse n Iho-vo prizadevanje pa je bilo zaman. Gospodar že več dni leži v nezavesti. Gril je od zadnjega leta 32m sp!oh bolj rahlega zdravja. Takrat se }z hudo poškodoval pri nesreči na tukajšnjem kolodvoru. Ker še dobro ni poznal spremenjenega voznega reda, je sedel v tak vlak. ki vozi zdržema od Ljubljane do Litije. Videč, da ga bo zapeljal vlak kar do Litije, je tvegal Gril usoden skok. Med vožnjo je odprl vrata in se je kljub svarilom sopotnikov pognal iz drvečeera vlaka. Obležal je sredi pr>ge in v ljubljanski bolnici so ugotovili, da ima počeno lobanjo. Le njegova trdna narava ga je še spravila na noge. Domači so obvestili o skrivnostnem dogodku orožnike, ki že vodijo pre skavo. Domnevajo, da se je zgodil nad starim gospodarjem zločin, ker ima na vratu široko rano. ki bi je sicer pri padcu ne mogel dobiti. Ob usodnem času. ko so nsšli očeta Janeza nezavestno ležečega, niso domači opazili na posestvu nobenega tujega človeka, zatorej je ves dogodek zares zavit v nejasnost. Kinematografi J®senlce. Zvočni kino Radio predvaja danes ob 15. in 20. uri krasen velefilm »Vrnitev v življenje« (Zdravnikov roman). V gl. vlogah Al. Schonhals, Camilla Horn in M ari a Andergast. Med dodatki tudi Alfa kamera. Sledijo »Ljudje iz varieteja«. (—) N"Ovo mesto. Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes ob 16., 18. in 20.15 zvočni film »Ogledalo življenja«. V glavni vlogi: Pavla Wessely. Prihodnji film: »Poslednji gamgster«. (—) filniti nizke in visokodebelne, nudim v najrazlične ših vrstah. — Cene solidne! FRANC JENKO sedlar in trg. usnja, MEDVODE. HOTEL ali večji pension kupim v Kranjski gori ali v Ratečah-Planici ali na Jezerskem. Eventualno samo stavbno parcelo v Ratečah-Planici. Cenj. ponudbe poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod »Takoj plačam« v gotovim.« 3492 Solidna gospa Išče sobo v mestu. Po nuabe prd »Cista stran ka« na ogl. odd. Jutra ol46-23a Dopisi Človek človeku nemogoče vsem odgovoriti, neustrezajoče diskretno sežgano. 6040-24 Gospod J. M. dvignite poštnoležeče pismo. 6041-24 Mestni pogreoni zavoo v Občina Ljubliana V Zapustil nas je dne 18. t. m v 92. letu starosti, previden s tolažili sv, vere naš predobri, nenadomestljivi ln nadvse ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in stric, gospod Blažon Fran višji revident juž. žeL v pokoju Pogreb blagega pokojnika se vrti v četrtek, dne 20. t. m. ob 16. uri z žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 18. marca 1941. Josipina, soproga; Fran in Davorin, sinova ostalo sorodstvo. Posebno ugodno prodam 2 lepi parceli v severnem delu mesta, 2 parceli v Bohinju na zelo lepi točki in kompleks pri remizi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno^ 6150—20 Tristanovanjska hiša ob banovlnski cesti, v bližini postaje Zalog naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 6159-20 Vojno škodo ln vse aruge državne vrednostne papirje, tudi posamezne komade kupujemo in prodajamo t>o ueodni ceni RUDOLF ZORE LJubljana. Gledališka ulica 12. 6162-16 V najem Gostilno in lokal za mesarijo ali trgovino na prometni točki pri farni cersvi, oddam v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6084-17 Mlekarna se odda v najem. Naslov vseh poslovalnicah Jutra. 6088-17 Posest Nova hiša za Bežigradom, z vrtom ln vinotočem ali vpeljano trgovino kupim za ceno din 200.000 na me sečne obroke. Ponudbe pod »Točen plačnik 513« na ogl. odd. Jutra. 6113-20 Radi odpotovanja 1 prodam v centru me ta 14 stanovanjsko hišo. Do i nos netto O5/«. Ponudbe ' pod šifro »Donos 6'»« j na ogl. odd. Jutra. 6163 20 i Pouk Prihodnji prikrojevalni tečaj za vsa damska oblačila se bo vršil od 10. do 31 mar<*a 1°41. Vs« zTdevnr, »pojasnila dobite na pojasnila dobite na ob lstveno dovoljeni krojni šoli Teodor Kune LJubljana, Aleksandrova c. 5-11. Za pismen odgovor priložite znamko. 4418-4 Profesor diplomiran v Parizu, poučuje francoščino ln italijanščino. Ponuabe pod »T^onverzacija« na ogl. odd. Jutra. 6160 4 ■ I ob Tyrševi cesti — bodoči center mesta in glavna prometna žila — v izmeri 333 in 406 m2, vogalna 594 m2 predamo Posredniki izključeni. Dovoljena zazidava petnadstropnih stanovanjskih hiš. Pojasnila: „ALPEKO" — LJUBLJANA. i Kupim Buteljke kupuje po najvišji ceni l\/redarna, Ljubljana. Židovska ul. 6. 3109 7 Buteljke kupuje po najvišji ceni Medar na. LJubljana. Židovska Ul. 6. 5767 7 Zahvala Vsem, ki ste z nami sočustvovali in spremili k počitku, nam izrazili sožalja, poklonili toliko lepega cvetja in vencev našemu predobremu papanu itd. Ivanu Splfhaiu davč. upr. v pok. prav prisrčna hvala. Posebna topla zahvala preč. gosp. dr. Novaku za obisk v bolezni, za podeljene mu zadnje sv. zakramente. Srčna zahvala g. dr. Neubergerju, ki mu je požrtvovalno lajšal trpljenje, ter g. Rakovcu, kateri mu je ostal vse do zadnjega tako zvest prijatelj. Vsem, prav vsem Bog plačaj! Ljubljana, 19. marca 1941. ŽALUJOČI OSTALI OBČINA TRBOVLJE Stev. 1936/41. RAZPIS Občina Trbovlje, srez laški, razpisuje na osnovi sklepa 34. seje občinskega odbora z dne 14. marca 1941, pragmatično glavno službeno mesto "pravne službe občinskega referenta za vojaške zadeve v položaju uradniškega pripravnika šolska izobrazba: Popolna srednja ali njej enaka strokovna šola z zaključnim izpitom. Prednost imajo oni prosilci, ki so že bili doslej v občinski službi in v službi pri vojaški oblasti ter opravljali posle v vojaških zadevah. Podrobne informacije daje uprava občine Trbovlje. Pravilno kolekovane prošnje, opremljene z listinami po ČL 7. in 8. uredbe (»Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine« z dne 29. julija 1936, štev. 477/61), je vložiti v 30. dneh po objavi tega razpisa v Službenem listu, pri tej občini. Trbovlje, dne 16. marca 1941. t Najin srčnoijubljeni sinček Jožek je odšel včeraj med nebeške krilatce. K zadnjemu počitku ga spremimo danes ob 15. uri z žal, kapele sv. Marije. Ljubljana, dne 19. marca 1941. Globoko užaloščena MIRA in CENE MARINKO Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. cL kot tiskaniarja Fran Je ran. — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani. /