Kandidat tov. dr. Jože Potrč
med volilci iz Haloz
Na predvolivnem zborovanju v osnovni žoli v Podlehniku se je zbrala v nedeljo, 12. marca t. L, nad 200 mlajših in od-raslih mož in žena ter mladincev prcd-ˇojaške vzgoje.
Tega zborovanja se je udeležil tudi kandidat za volivni okraj Ptuj desni breg tov. dr.  Jože  Potrč.
V poljudnem daljšem govoni je kandi-dat tov. dr. Jože Potrč volivcem nazorno prikazal vse okoliščine o graditvi socia-lizma v naši državi. ki vežejo nase z vscmi napori in težavami, uspehi in na-pakami tudi življenje in delo delovnih ljudi iz Haloz. Vsa dejstva iz kandida-tovega govora so bila zanimiva najmlaj-šim in odraslim udeležencem zborovanja. Razumeli so, zakaj je odnos našega državnega in partijskega vodstva napram našemu Ijudstvu drugačen kot v dnigih demokratičnih državah. Večina volivcev je razumela, zaka} imamo ob lastnih rud-nih bogastvih pogoje za zgraditev lastne
težkc industrije m zakaj nočemo ostati zaostala država. Večini kmečkib ljudi je jasno, zakaj skrbijo pošteni kmetjc in poscstniki za preskrbo delavcev v indu-striji, obratih in ustanovah in zakaj se poedinci upirajo vsakcmu delu za draž-beno gospodarstvo. Nešteto je mater in očetov, ki so doumeli, zakaj je pravilno dati svoje otroke v šole in zakaj je na-pačno, da nekateri otroci kljub svoji volji zaradi ncrazumevanja staršev ne morejo v šole. Večini ljudi vt Haloz je jasno, zakaj je v tem delu okraja vedno pre-vladovala revščina in zakaj je moralo vcdno nešteto očetov in sinov z doma, da družinam doma ni bilo treba trpeti h«-dega pomanjkania. Danes so prilikc v Halozah le delno drngačne. Kdor se ni vključil v delo na Strnišču alj drugjc, na državno posestvo v Podlehnikn ali v vi-nogradniško zadručo v Draviniskcm vrhu, jc pri malem nefodovitnem posestvu pri-(Nadaijevaaje na 2. strand).
Kandidat tov. dr. Jože Potrč med volivci
(Nadalievanje s 1. strani)
tilil srojo druiino na nezavidno življe-nje. Kandidat tov. dr. Jože Potrč je na-vedel oešteto dejstev in primerov, ki ka-iejo na velik napredek r naši državi.
Vse, kar je dejal, je bilo zajeto iz rcs-niinega življenja in ustvarjanja v naii državi. Volivci so večioo stvari sprejcli brez ugovora, ncjasnosti pa so si prihra-nili  za diskusijo.
V diskusiji se je prra oglaaila Iot. Ga-brovec Neža iz Zakla. Prepričana je, da pri bremenih niso dorolj opošterane ka-loške terenske prilike, zato je predlagala, naj bi se pri obTezni oddaji živine in pri davkih to apoštevalo Kritizirala je, da ni mogoče kupiti krampoT in motik in drtigega orodja ter potrebščin. Trdila je, da je morala leta 1948 oddati 1000 kjj krompirja, lani pa nad 7000 kjj. Prcdaed-nik KLO tov Brezinšek se je zavzel z* pravilni načio določanja hektarskega do-nosa. Dojjajalo se je laoi, da so določali nercalni ha-donos krompirja, Tot. Bigec Terezija iz Sedlašeka se j« marzela sa oblcko ia obuter tcr postcljnmo šolo-obTcznih otrok. Trdila je, da t Halozah spijo mnogi otroci na slami, ker ai 110-gočc dobiti postcljninc. V»ski pridelck iz Haloz doprinaSa drfayi Tcliko možnosi nabare dcviz, zato smatrajo y Halozah, da bi morale biti dane Ijudem \% Haloz rečjc možnosti nabare raenih potrebščin. Pemekova hči iz Sedlašeka »e je zani-mala za prarice STOJejJa slepejj« očeia, ki je leta 1922 v občiflskcm kamnolotnu po ncsrcči oalepel. Posestnica PrcjačcT* je prikazala postopek odraere in iz-t^rjare davka v njenern slučaiu. Zarubljcnik stvari ni tnojjla več dobiti nazaj, četudi je z izposojemm denarjetn takoj plačala evoj dol«J. Smatra, da ni prarilao, če se priTatnikom zarubljenc attari potcm pro-dajo drudim priTatnikotn, namesto da bi jih kupile orjjanizacije in ustanorc kot n. pr. radio aparate, kolesa in druge predmetc, ki se pri rtibežu ntzko cenijo. Dejanska vrednost zarubli«nah prcdm«-toT predstarlja za  priratnike kupc«  obo-
gatiter. Tov. Skok Anton iz Sedlaieka te je zanimal za blago, ki je na bone. Trdil je, da imajo kmetje več bonov kot je blaga. Mila že dalje časa ne dobijo. Tov. Hren Amalija iz Dežna je kritizi-rala samovoljni postopek ljudi iz ekono-mije v Kozmincih, ki so vzeli s posestra pok. Kurež Roze brez privolitve dedičeT krmo. Tot. Kovačič Kata iz Stanoiine trpi krivico v tem, da je bilo z njihovcga posestra vzetih že 1948. leta nad 100 m8 lesa, plačila pa še doslej ni dobila, Med-časno pa se pri izterjari davka nt apo-šteTalo, da ima tudi cma napram državi zahteTe. Doslej Sc ni prejela niti potrdi-la o odrzetem ozir. odkupljenem lesu. Koiar toT. TopoloTec Vinko iz Podlehni-ka je predlagal, da bi Tsi okrajni organi opraTljali aaloge na tcrcnu le v navzoč-nosti krajemih funkcionarjev KLO, kcr je edino tako mogoče obraroTati ljudi pred kriricami in ncpravilnostraL
Na vsa rpraianja je dal kandidat tor. dr. Jože Potrč primerna načelna pojaa-nila, gledc napak pa je prikazal razlike med relikimi kriricami režimov pred-aprilske JugoslaTije in današnjimi manj-šimi napakami, ki jih rečkrat hote ali nehote delajo organi ljudske oblasti. Naj-rcčje kriTice so bile odpravljcne med borbo in po osroboditri, ko imo zrinili z gospodarskih položajeT izkoriščcvalske bankirje, releposestnike, tovarnarje, vele-trgOTce ia izdajalce, manjie napake pa scdaj sproti in do«ledno odprarljamo. Podčrtal je t ztczi z rsem nujnost večjc tktivnosti OF pri reSevanjti vsch oblast-nib akcij  m ukrcpOT
To zborovanje je dalo ToliTcem per-spektiTO za naic bodoče ustrarjanje in borbo za red in praTico t rseh naJih živ-ljenjskiti Tprašanjih, kandidftt toT. dr. Jo-že Potrč pa ae je prepričal, da si ga ljudstro iz Haloz r«s leli za poslanca v Zvezno skupščino, kjer bo ie nadalje po-majjal na čcla delavcer, kmetor in de-lorne inteligence roditi borbo za naprc-dek in za industrializacijo naše domo-rittm.                                                         LF.