Poštnina platana v gotovini
CENA IZVODU 10 DIN
Leto XII. — Štev. 42
V Ljubljani, 21. oktobra 1956
IeIIIIH
Izdaja Časopisno založniško podjetje • Polet« — Ureja uredniški odbor — Od-govorni uredniki Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo ln oprava v Ljubljani — Uredništvo! Llkozarjeva 12, uprava: Cankarjeva « (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal m — Čekovni račun uprave št. 602-»T«-84	— Teletonl:	uprava 21-281
uredništvo 31-691 (ob nedeljah tudi 31-193 'n 30-278) — Celoletna naročnina 100 din. polletna 200 din.
dl
1, conska nogometna liga
ŽALOSTNA BILANCA
najboljših slovenskih predstavnikov
Sedem odigranih kol, šest točk ter 9. in 12. mesto. To je dokaj žalostna bilanca obeh slovenskih predstavnikov v I. conski nogometni ligi, ki sta šla danes gostovat na tuje. V Odredovo zmago snm bili skoraj trdno prepričani, v vsaj delen uspeh Ljubljane pa so upali redki posamezniki. Toda ni bilo »kruha« za Slovence. Praznih rok sta se Odred in Ljubljana vrnila domov. Zares čudno se vrtijo kolesa v našem nogometu, zlasti pri tako imenovanih »najboljših« slovenskih predstavnikih, še tri kola do konca jeseni in obračun bo tukaj. Za nas Slovence bo dokaj žalosten ...
Odred je kot celota zaigral povprečno. V tej enajstorici povprečnih igralcev se je še najbolj odlikoval Berginc ter deloma tudi Guban, ki je bil v napadu najživah-nejši. Najboljši igralci Metalca pa so bili Pukšec, Bek in Švegovič.
Adročec, Bosanac,
Metalne : Odred 3:1 (2:0)
Zagreb, 21. oktobra. Pred 2000 gledalci sta se danes dopoldne predstavili sodniku Matovinoviču iz Beke enajstorici domačega Metale.. in Odreda v naslednjih postavah:
Metalac: Majdič, Kuzman, Marge-	/n
šic, Pukšec, Švegovič, Tušak, Bek, Tekstilne i Ljubljana 3:- (-:2)
Varaždin, 21. oktobra V današnji tekmi, ki jo je sodil Kranjc iz Zagreba pred okrog 8U0 gledalci, je domače moštvo nastopilo v nekoliko izpremenjcni postavi, kar je vplivalo tudi na potek igre, ki je bila živa in borbena. Oba nasprotnika sta začela precej ostro. Domači so prepustili v začetku kar tri stoodstotne priložnosti, kljub teinu pa jim je uspelo doseči po Matkoviču prvi gol v 6. minuti. Do 19. minute je tempo popustil, tedaj pa je Kompoš izenačil na 1:1. Col je bil dosežen po grobem prekršku domače obrambe in napaki vratarja, saj je Kompoš streljal v prazna vrata. V 27. minuli je Lampclj dosegel že drugi gol za domače. Žoga je namreč pri padcu padla Jerebu iz rok, vjel jo je Lampclj iu poslal v prazna vrata. Nato je začela ostreje napadati Ljubljana in v 42. minuti je Gruden dosegel izenačenje iz enajstmetrovke, proti kateri so gledalci precej protestirali. Prekršek je bil namreč storjen ob šestnajstme-tiskem prostoru, igralec pa je padci v kazenski prostor.
V drugem polčasu je v 61. minuli Brani-lovič dosegel tretji gol za Tekstilca, s tem pa tudi zmago in obe točki. 12. minut za tem so bila resno ogrožena ljubljanska vrata, saj - je Tekstilne streljal enajstmetrovko. Pri tem pa se je izkazal vratar Jereb, ki je žogo
odbil v kot. Sledili so še obojestranski napadi, napadalci pa niso znali izkoristiti priložnosti. Pri gostih lahko pohvalimo Sočana iu Valjevca, pri domačih pa je edino zadovoljil Matkovič v napadu. Sodnik Kranjc je sodil z napakami.
Ljubljana: Jereb, Bencik, Pirc, Gruden, Sočan, Maruša, Pirc II., Kompoš, Dolenc, Blaznik, Valjeoec.
Tckstilac:	Tkalec, Sčurič, Cop, Kuhar,
Krleža, Androjič, Hrajn, Branilooič, Lam-pelj, Soiben, Matkovič..	Malanooič
Split : Trešnjevka 5:3 (0:0) Šibenik : Grafičar 7:0 (0:0) Uljanik : Rijeka 1:1 (1:0)
Vi :
msm m -	.

Ka* .Hano vic,
Ibriks.
Odred: Babnik, Medved, Udovič, Žižek, Berginc, Klančišar, Bergelj, Hočevar, Kranjc, Guban, Kozinc.
Metalac si je že v prvem delu igre zagotovil zmago, saj je vodil že z dvema goloma prednosti. Prvič" se je potresla Odredova mreža v 14. minuti, ko je desno kni.lo Bek poslal žogo mimo Babnika v mrežo. Tudi Odred v tem delu igre ni bil brez priložnosti za dosego gola. Tako je bil v nekem trenutku Hočevar sam pred vrati, vendar je streljal mimo. V 27. minuti je Pukšec odlično streljal prosti strel in »našel« nepokriti del vrat. Metalac je tako vodil z 2:0.
V začetku drugega dela je bila igra dokaj ležerna, kar je značilno tudi skoraj za ves prvi polčas. Kazalo je, kot da bi bili obe moštvi zadovoljni z rezultatom. Po 15. minutah pa so se Ljubljančani nekako zbudili in zače-li oblegati vrata Metalca. Njihov napad pa je bil prepočasen jn je vse preslabo streljal, tako da ni uspel zmanjšati razlike. V 73. minuti je prišlo do spora. Guban je dosegel gol. vendar ga sodnik zaradi prekrška ni priznal. Odredov! igralci so protestirali, vendar Matovi.no rič ni izpremenil svoje o.” »Sitve. Sedem minut kasneje je Bek pedal žogo Andročecu, ki jo je poslal mimo Babnika, ki je stekel iz vrat. Častni gol za Odred je dosegel Kozinc v 85. minuti, ko je izkoristil nesporazum v obrambi Metalca. Tri minute pred koncem sodnik ni žvižgal prekrška nad Šve-govičem v kazenskem prostoru.
Poljski telovadci
vodijo
Po proem dnevu srečanja reprezentanc Jugoslavije in Poljske v orodni telovadbi vodi v Varšavi pri moških Poljska z 275.7:269.7, pri ženskah pa z 190:178 točkami.
V Stockholmu sta igrali nogometni reprezentanci Švedske ln Danske neodločeno 1:1.
Jadran	: Turbina 4:1					
Split	7	7	0	0	30:9	14
Rijeka	7	4	2	l	15:6	10
Metalac	7	4	2	t	17:10	10
Šibenik	7	4	1	2	20:10	9
Trešnjevka	7	4	t	2	17.12	9
Turbina	7	3	2	2	11:11	8
Jadran	8	3	2	3	15:17	8
Uljanik	7	3	1	3	16:12	7
Odred	8	l	3	4	8:12	5
Grafičar	7	1	1	3	7:24	3
Tckstilac	7	1	0	6	10.25	2
Ljubljana	?	0	t	$	8:22	/
Nad 200 atletov				V	Gorici	
Zgoraj moštva pred pričetkom tek movanja, spodaj pa znani reprezentant Martelanc iz Kranja
Ekipno prvenstvo Slovenije v kegljanja
Triglav brez konkurence
Nooa Gorica, TJ/, okt. V Novi Gorici je bilo danes ves dao izredno živahno, suj so sc atleti partizanskih društev goriškega okraja borili za aaslovo najboljših. Se pved^ kratkih je bilo igrišče zanemarjeno, uspeli pa so ga urediti tako, da so bile naprave v dokaj dobrem stauju. Organizacija sicer ni bila brezhibna, vendar za tako množično prireditev solidna. Nastopilo je 15 partizanskih društev z več kot 200 tekmovalci, v glavnem mladinci iu mladinkami. Tekmovanja so dala nekaj odličnih rezultatov, ter velja omeniti člana Humarja pri skoku v daljino 6.41, mladinko Usajevo — daljina 4.66 in Komelovo — krogla 12 61. Odkritje prvenstva je nedvomno mladinka Trčkova iz Črnoga vrha, ki je tekla na 60 m 8.6. Končnih rezultatov ne moremo priobčiti, ker v času poročanja še niso izračunani.
Ljubljnaa, 21. oktobra. Novozgrajeno kegljišče Gradisa v Ljubljani so začeli kegljači, kot kaže, kar s pridom uporabljati. Danes jo bilo na njem organizirano že drugo večje tekmovanje in sicer prvenstvo Slovenije v borbenih partijah mednarodnega sloga. Nastopili so moški tekmovalci, in sicer 7 podzveznih prvakov. Tekmovanje je trajalo od zgodnjih dopoldanskih ur do večera in pokazalo, da se je kegljaški šport razširil tudi na podeželju.
Primat je znova pripadel neuklonljivim članom Triglava iz Kranja, ki so si ga priborili pred svojim najresnejšim tekmecem Ljubljano. Kaže, da se je kegljaški šport v Kranja močno, razvil ti a kvalitetno prekaša vse druge kegljaške centre v §lovenij,i. Če mimo-
Posvet načelnikov pri Zvezi »Partizan« Slovenije
Težišče programu zn leio 1957
M.	novih kadeov
Ljubljana, 21. okt. Danes so se zbrali k delovnemu posvetu vsi načelniki in načelnice Okrajnih zvez . »Partizan«, Razpravljali so o programu dela za leto 1957 in o IV. republiškem zletu, ki bo prihodnje leto v Ljubljani.
Načelnik Zveze »Partizan« Slovenije tov. Savnik Tomaž se je uvodoma dotaknil sestanka pri Zvezi »Partizan« Jugoslalvije, kii je /bil preteklo soboto in nedeljo v Beogradu. Naglasil je, da je časopisje priobčilo s tega sestanka netočne informacije, kajti listi so v glavnem prinesli poročilo upravnega odbora, dočim sc delegati iz republik s tem poročilom niso v celoti strinjali, odnosno so dokazal! ne-osnovanost nekaterih trditev. Zato
Zaslužena zmaga FRANCIJE
FRANCIJA : SOVJETSKA ZVEZA 2:1 (0:0)
Pariz, 21. okt. Stadion Colomb je bil danes napolnjen do zadnjega kotička Za nobeno nogometno tekmo doslej v Parizu ni bilo takšno zanimanje, kot za današnje srečanje med Francijo in Sovjetsko zvezo, ki Je prineslo domačinom enega največjih uspehov. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Francija — Remetter, Kaelbel, Marche, Tellechea, Louis, Jonquet, Marcel, Gril-let. Meklotifi, Clsowskl, Piantoni, Vincent.
Sovjetska zveza — Jašin, Tišenko, Ogon-kov, Paramonov, Bašaškin, Netto, Tatu-5in, Isajev, Strelcov, Salnlkov, Rižkin.
Tekma se Je začela z hitro in ostro igro Francozov, medtem ko so Rusi začeli doka) ležerno. Vratar Jašin Je imel za to v začetku mnogo dela. Francozi so vprl-
zorill pravo obleganje ruskih vrat in le odlična Igra Jašina Je ohranila rusko mrežo nedotaknjeno. Kasneje so zaigrali tudi Rusi nekoliko boljše. V prvem delu igre pa ni bilo nobenih golov, predvsem zaradi solidne Igre obeh obramb. Francozi so prešli v vodstvo takoj po začetku drugega dela Igre z golom Tellecheje. Po tem golu so še ostreje napadali in v 53. minuti je levo krilo Vincent dosegel še drugi gol. Kasneje Je bila pobuda bolj v rokah Rusov, ki pa so sl zastonj prizadevali premagati trdno obrambo domačinov. 65. minuta je prinesla Rusom edini uspeh. Isajev je z odličnim strelom premagal Remettra. Do konca tekme so bili več v napadu Rusi; toda tudi Francozi so še imeli nekaj priložnosti za povečanje rezultata. Lahko rečemo, da Je zmaga Francozov zaslužena. Tekmo je sodil angleški sodnik Grifflts.
na terenu ni umesten nikakršen »prcplali«. Točne in jasne sklepe ter zaključke s tega sestanka bomo dobili v prihodujosti, ko se bodo nekatera vprašanja ponovno tehtno pretresla.
Pretežni del svojega časa so zbrani načelniki in načelnice posvetili načrtu dela v letu 1957. Že bežen pogled na la načrt nas prepričuje, da bo Zveza »Partizan« Slovenijo tudi v prihodnjem letu težišče programa — kar ja popolnoma pravilno — postavila na vzgojo novih kadrov, novih vaditeljev. Nekateri tovariši so upravičeno pripomnili, naj bi bilo čim več kratkih seminarjev (ob sobotah popoldne in ob nedeljah), kajti za 10, 14 dni ali še dlje je danes težko dobiti ljudi iz produkcije. Umestni bi bili tudii tako imenovani »osvežilni« tečaji (2—4 dni), na katerih bi že kvalificirani mlajši in starejši vodniki dopolnili! iu osvežil svoje znanje. Mnenja pa smo, da bi morala republiška Zveza poskrbeti predvsem za to, da bi v letu 1957 vsak okraj pripravil najmanj en vaditeljski tečaj (lahko tudi v obliki nedeljskih vaditeljskih ur). Če bomo namreč začeli reševati dvig kadra v društvih in okrajih, potem se nam ne bo treba bati, da bi v republiške tečaje prihajali začetniki.
V letu 1957 bo na sporedu tudi veliiko število drugih prireditev, ki bodo deloma tudi vključene v program IV. republiškega zleita. Navzoči so sprejeli koristen sklep, da bodo odslej tekmovalci razdeljeni v dve skupini: v prvi bodo vsi tisti, ki tekmujejo tudi v sklopu športnih prireditev, v drugi pa vsi ostali
pripadniki »Partizana«. Načelnica republiško Zveze »Partizan«, prof. Vazzazova, pa je podala predlog o načinu in programu tekmovanj v partizanskem mnogoboju. Letos bo namreč državno prvenstvo le v orodnem mnogoboju (za zvezni ter I, in II. razred), d-očim se bodo tekmovanja v partizanskem mnogoboju zaključila že na republiških prvenstvih. Po daljši debati je bil sprejet okvirni program partizanskega mnogoboja za posamezne razrede, ki jih bomo letos imeli štiri (četrti razred z najpreprostejšim programom, da bo dostopen prav vsem tudi najšibkejšim vaškim društvom!) . V vseh razredih bo vrsto tvorilo 8 tekmovalcev, le vrste I. razreda bo-do imele po 6 tekmovalcev!	1
Velika skrb bo v letu 1957 posvečena tudi dvigu orodn.e telovadbe (tečaji, seminarji in vadba po okrajih), prav taka pa tudi ostalim panogam. Razen tega bo v letu 1957 še cela vrsta delovnih posvetov po sektorjih dela (posveti načelnikov, tajnikov, statistikov, propagandistov itd.), konec avgusta pa bo v Kranjski gori zopet zbor vseh okrajnih vodilnih funkcionarjev. Predvideno je, da bi v začetku maroai lki|li občmi zbori okrajnih zvez »Partizan«, 14. aprila in 17. novembra pa bi bil plenarni sestanek Zveze »Partizan« Slovenije.
Drugo polovico sestanka so zbrani funkcionarji posvetili podrobni razpravi o IV. republiškem zletu, ob koncu pa.so si še ogledali proste vaje, bi so predvidene za prihodnji republiški zlet.	I. P.
grede omenimo še to. da bo v kratkem dograjeno tudi v Kranju štiri-stezno kegljišče, potem lahko pričakujemo, da bodo Kranjčani svojo prednost pred ostalimi še povečali, kar jim je seveda treba šteti v priznanje. Med ostalimi moštvi so ugodno presenetili tekmovalci Primorja iz Ajdovščine, bi so se uvrstili na tretje mesto za favoriziranima moštvoma Triglava iu Ljubljane.
Končni rezultati: t. Triglav 1599 (414, 399, 583, 403), 2. Ljubljana 1522 (370, 373, 387, 392), 3. Primorje 1498 (344, 405, 3*60, 389), 4. Lokomotiva Mrb 1497 (321, 380, 403, 393), 5. Rudar Trb. 1422 (327, 372, 378, 345), 6. Kovinotehna Celje 13*62 (335, 366, 333 328), 7. Gorjanci Novo mesto 1298 (351, 294, 334, 319). T. B.
Grmoščica državni prvak?
V Zagrebu teče že drugi dan tekmovanja kegljačev za državno prvenstvo v narodnem slogu. Na tem prvenstvu sodeluje 8 moštev, med njimi tud; celjski Beton. Po dosedanjih rezultatih je v vodstvu s 1613 podrtimi! keglji Grmoščica iz Zagreba, sledijo ji pa Tckstilac iz Varaždina (1562), Grafičar iz. Zagreba in Osijek (vsak 1487), Beton, Lokomotiva (Reka), Vulkan (Reka), Rudar (Mostar), V prvenstvu posameznikov na istem tekmovanju vodi trenutno član zagrebške Grmoš-čice Smol janovic s 433 podrtimi keglji pred Fajsom (Nedeljišče) 43t, Pavišičem (Osijek) 427, Vanovškom (Beton) 414 itd.
Kaj pa mislijo naši smučarski »asi«?
Škofja Loka, 21. oktobra. Danes dopoldne je bil v Škofji Loki v izvedbi smučarskega kluba Ločan smučarski mnogoboj v atletskih disciplinah. Tekmovanja se je udeležilo 62 smučarjev (od tega le 5 smučarki) iz Kranja, Tržiča, Jesenic, Mojstrane in škofje Loke. Tudi letos je postavil najštevilnejšo ekipo kranjski Triglav. Današnje tekmovanje je pokazalo, kako so se gorenjski smučarji dobro pripravljali v mrtvi sezoni. Žal pa ne moremo biti zadovoljni iz udeležbo naših vrhunskih tekmovalcev, saj smo Oipazilii le nekaj znanih imen kot Lukanca, Kordeža, Jamnika, Gorjanca, Zupančičevo in drugih. Kaj ,pa vsi ostali smučarji? Ali počivajo in morda mislijo, da jim suhi _ trening ne more koristiti in čakajo le na sneg? — Rezultati — čla,ni . tekači: Iloman (Loč) 1835 točk, člani - alpinci in skakači: Čebulj (Jes) 1593 točk, članice: Zupančič (Tr) 1530 točk, starejši mladinci:	Podlogar (Loč) 1824 točk,
mlajši mladinci: Medja (Tr) 13*68
Ljubijansko-primoTska nogometna liga
Tržič odvzel Krimu
dragoceno točko
v
Sc » HoSi ucUtmcUi amini lelmi
Krim : Tržič 2:2 (1:1)
Ljubljana, 21. sept. Na igrišču Krima se je zbralo danes prav gotovo nad 600 gledalcev, med njimi tudi večje število tržiških navijačev. Vse je kazalo na nekakšno bojno razpoloženje. In zares! TržiČani so prispeli v Ljubljano z največjo voljo doseči člmboljšl uspeh in v tem se niso prevarili. Krimu so sredi Ljubljane odnesli, morda zanj in tudi zase, zelo dragoceno točko.
Zlasti prvi polčas je potekal v enakovredni igri obeh moštev. Tudi ko je Hočevar v 7. minuti dosegel vodstvo za Krim, Tržičani niso odnehali, ampak so se nenehno borili in točno 7 minut kasneje po Grubiču izenačili. To jim je dalo še več poleta in Krimov napad m mogel, kljub številnim naporom, nikakor povišati rezultata. Pri tem je ostalo dolgo časa, vse do 70. minute. Tedaj je Marjanovič po uspešnem pred-ložku povišal rezultat na 2:1 in Krim je začel še bolj napadati z namenom, da bi razliko še povečal. Toda 12 minut za tem je bil dosežen končni rezultat 2:2. Po žilavi borbi z obrambo Krima se je Peternel prebil v bližino vrat in neubranljivo streljal, žoga pa je obsedela v mreži.
Krim je imel zlasti v drugem polčasu mnogo več od igre, vendar njegov napad ni danes deloval tako, kot smo ga že nekajkrat videli. Nasprotno pa lahko trdimo, da je solidna obramba Tržičanov, z zelo dobrim vratarjem na čelu, odločno odbijala vse napade domačih. Kot rečeno, smo bili z današnjo tekmo zadovoljni, nekoliko manj pa Krimovci, ki so po tekmi vložili protest, Češ da je bil drugi gol gostov dosežen iz offsidea . . .
Pri Krimu moramo pohvaliti zlasti Zajkota, Hočevarja F. in Petroviča, pri gostih pa vratarja, srednjega krilca, levega krilca in desnega branilca. T. B,
Grafični* : Mladost 7:1 (4:0)
Ljubljana, 21. okt. Mladost iz Kranja je danes prišla v Ljubljano s precejšnjimi upi. In to upravičeno. Saj so prejšnjo nedeljo v Stražišču premagali Krim, ki se letos poteguje za prvo mesto. Toda moštvo Mladosti danes ni zaigralo tako kot prejšnjo nedeljo, saj jc utrpelo hud poraz, 7:1!
Z e v prvem polčasu so domači dosegli kar 4 gole, strelec dveh je bil Kroupa, po 1 pa sta dosegla Bašič in Hanžič. Gostje nikakor niso mogli urediti svojih vrst in zato sploh niso .vbili nevarni pred vrati Grafičarja. Domač so se bolje znašli in izkoristili vse priložnosti.
V. drugem delu je Kroupa kmalu povišal na 5:0 in šele nato so Kranjčani pričeli igrati nekoliko bolje. V tem delu so tudi dosegli častni gol, katerega strelec je bil levo krilo. Po 1 gol za domače sta dosegla še Potočnik in Kroupa.
Triglav : Slovan 4:0 (2:0)
Kranj, 21. okt. Okoli 1000 gledalcev je bilo danes zadovoljnih z igro domačih igralcev, že takoj v začetku so začeli Kranjčani z ostrimi napadi, vendar je obramba Slovana s precejšnjo mero sreče kar dobro reševala svoja vrata. V 11. minuti je Srakar lepo streljal pred vrata, kjer je Mihelčič z glavo porinil žogo v mrežo. Dve minuti nato je isti igralec prav tako z glavo povišal na 2:0. Do konca polčasa ni prišlo do spremembe rezultata, čeprav se je igra odvijala ves čas na polovici Slovana.
V drugem polčasu je Slovan začel s smiselnimi akcijami in je kazalo, da bo znižal rezultat. Napadalci pa so le preveč oklevali.
V 77. minuti je Brezar I. z razdalje 16 m z neubranljivim strelom povišal na 3:0. Minuto kasneje pa je Stular II. dosegel končni
rezultat. Obe moštvi sta igrali lepo, zlasti Triglav, ki je z današnjo tekmo prišel v vodstvo ljubljansko-prjmorske lige.
Nova Gorica : Branik 6:0 (3:0)
Nooa Gorica, 21. okt. Na igrišču v Šempetru je bil danes• popoldne derby goriških nogometašev. Tekma je bila precej hitra in borbena, vendar žal samo v prvem polčasu. V tem delu igre si je Nova Gorica že zagotovila zmago s 3:0, zato je v drugem delu zaigrala bolj lagodno. Enajsterica Branika se je branila dokaj slabo in vso krivdo za tako visok poraz nosi izredno slab vratar. Vseh 90 minut je imela pobudo Nova Gorica, ki pa bi lahko z bolj premišljene igro dosegla že večji uspeh. Stanje v kotih 8:3 za Gorico.	Franko
Izola : Ilirija 5:2
LESTVICA LJUBLJANSKO-PRIMORSKE
LIGE:
Časopis »Partizan«, glasilo Zveze »Partizan« Jugoslavije, je pred nedavnim sprožil anketo o naši vrhunski orc-dni telovadbi. K tej anketi se je oglasil v našem listu tudi znani državni reprezentant Dušan Furlan, čigar prispevek priobčamo v celoti.
»Ko sem prebiral obširne diskusije na temo:	»Kvaliteta naše vrhunske telo-
vadbe«, sem začutil tudi sam potrebo spregovoriti o tej zadevi. Izrazil bi rad svoje mišljenje, ki je obenem mišljenje večine vrhunskih telovadcev.
Ko se drugi diskutanti vprašujejo, kako pojačati in izboljšati treninge, se
Piše Furlan Dušan
Triglav	7	5	1	1	23:9	11
Krim	7	4	2	1	21:11	10
GrafiČar	7	4	1	2	21:14	9
Tržič *	7	4	1	2	16:!3	9
Ilirija	7	3	1	3	12:14	7
Izola	7	3	0	4 * 16:21		6
Slovan	7	2	2	3	10:15	6
Nova Gorica	7	2	1	4	16:16	5
Branik	7	2	0	5	12:29	4
Mladost	7	1	1	5	7:16	3
Ločan : Jesenice 2:1 (1:0) Usnjar : Borovnica 3:1 (2:0) Mladinci-Usnjar : Ligojna 5:1 (4:0) Kovinar (Tezno) : Nafta 5:4 (1:2)
mnogi vprašujemo, čemu vlagati toliko trudi — kakšen smisel Ima to?
V času »Sokola«, kjer je bilo mnogo več Idealizma ln so bile diskusije o amaterizmu ln profesionalizmu odveč, takrat se je vsem »izplačalo« biti član te organizacije in v njej delati brezplačno, koristi je Imel v tistem razvedrilu, ki ga je nudila ta sredina. Biti vaditelj je takrat predstavljalo mnogim prijetno dolžnost. Poslušnost tn hvaležnost poverjene mladine je bila vodniku nagrada in korist, večja od postranskega zaslužka, na katerega se izgovarjajo danes mnogi športni delavci.
Danes je stanje povsem drugačno. Odnosi med članstvom niso več tako prisrčni, delo vaditeljev ni več tako prijetno. Hvaležnosti je pri učencih bolj malo, poslušnosti še manj; namesto koristnega razvedrila, je ostal nekje samo občutek dolžnosti do oddelka, katerega
je vodnik prevzel. Skratka — ljudje smo se spremenili, verjetno so temu vzrok grozote vojne, pa tudi sam čas, ki ga nekateri imenujejo »dobo atomske bombe in raketnega pogona«, je vplival na nas. S tem v zvezi pa so nastale spremembe tudi v naši telesni vzgojni organizaciji. Ljudje, ki delajo v »PARTIZANU« in se tolčejo po prsih z besedami:	»Mi idealisti«, po drugi strani
služijo denar z sumljivimi patenti športnih orodij. Društva, ki so bila večkrat pohvaljena kot najboljša, imajo za svoje delo plačane trenerje. Razni vaditelji predlagajo za svoje delo pomoč v obliki hranarine, staža v Inozemstvu itd. Nam telovadcem pa rojijo po glavi take misli:, telovadba je lepa stvar, vendar, da bi se lepo razvijali in tako krepili obrambno moč države, je dovolj, če prihajamo redno dvakrat do trikrat tedensko po dve uri v telovadnico. Ostali prosti čas pa bi porabili še za druge koristne ln prijetne stvari. Cernu se Odreči prijetnim nedeljskim izletom v korist treninga, čemu tiste neprijetne vsakodnevne vaje za moč in vzdržljivost ter naposled še misel, ki • jo zagovarjajo tudi medicinski krogi, namreč, da je vsak vrhunski šport škodljiv, kot pač vsak ekstrem, ker se tudi tu pretirava, pa tudi nezgode v vrhunskem športu niso tako redke. Kaj pomaga Cerarju,. če je vsak večer v telovadnici, če opravlja redno jutranjo telovadbo, zato nt nič bolj zdrav, slava pa mu lahko tudi škoduje. Ni povsem zgrešeno mišljenje, da boder športnik ne more biti tudi dober študent — to bi za vrhunske športnike kar držalo. Redke izjeme pa lahko tudi postanejo žrtve takega gledanja. . Razumljivo je namreč, da taki zagrizeni fanatiki ne utegnejo redno čitati časopisov, da o
11. kolo ekipnega prvenstva Slovenije v atletiki
Stamejčičeva skočila v daljino 5.52 m
Ljubljana, 21. okt. — Ena zadnjih prireditev letošnje atletske sezone v Ljubljani je bilo današnje II, kolo moštvene, ki ga je za Odred. Števila točk,
ga prvenstva Slovenije, Bežigradom izvedel AK ki sta jih do-
mladinec Groznik, ki ima vsekakor lepe perspektive, da postane odličen tekač na srednje proge.
Rezultati — 100 m Borštnar (Lj) 11.3, Pokorn 11.3, Černe 11.4, Udovič (Sv) 11.5, Seliškar 11.7; 400 m:
segli Odredova moška in ženska ^Seliškar 51.8. Stamejčič 52.4, Neu-ekipa zaenkrat še ne vemo, vendar je po vsej verjetnosti precej manjše kot v I. kolu. Število tekmovati cev v posameznih disciplinah je* bilo mnogo premajhno, da bi Odred mogel računati na večje število točk od Ljubljane ali Kladivarja.
Ob današnjem tekmovanju smo imeli občutek, da je Odred v letošnjem letu posvetil premalo pozornosti pridobivanju novega članstva, kar je opaziti zlasti pri ženskah.
Odredova ženska ekipa ie sicer daleč najboljša v državi, vendar je v večini disciplin popolnoma brez zaledja. Današnje tekmovanje, ki je bilo V ugodnem vremenu na dobrem tekališču in napravah, je dalo še dokaj solidne rezultate, posebno če upoštevamo, da so mnogi atleti že močno znižati >dozo« svojega treninga. Najbolj se je odlikovala Draga Stamejčič, ki je skočila v daljino 5.52 m, kar je najboljši letošnji rezultat v državi. Razen Sta-mejčičeve, ki je bila dobra tudi na 60 metrov, lahko med atletinjami omenimo še Hudobivnikovo, Baj-željevo in Škrjančevo. Med atleti je bil najboljši Pokorn, ki je z malenkostnim prestopom skočil v daljino več kot 7 m. Tudi Tratnik na 1000 m, Seliškar na 400 m in Borštnar v daljini in na 100 m so biti solidni. Lepo se ie uveljavil
6 svetovnih rekordov Crappove
Avstralska plavalka Lorraine Crapp je dosegla na plavalnem tekmovanju v Sydneyu včeraj kar šest novih svetovnih rekordov. Prvi štirje rekordi so padli, ko je Crappova plavala 440 y prosto. V tej disciplini je zabeležila 4:48.6 (prejšnji rekord 4:52.4). Ostali trije rekordi so bili vmesni časi in sicer na 200 m prosto: 2:18.5 (2:19.3), 220 y prosto: 2:19.1 (2:20.5) in 400 m prosto: 4:47.2 (4:50.8). Ob koncu tekmovanja je bila Še štafeta 4 X 110 y prosto in Crappova je kot prva plavalka zabeležila 1:03.2, kar je nov svetovni rekord na 110 y in istočasno tudi na 100 m. Prejšnji rekord Fraserjeve je bil za desetinko sekunde slabši. Svetovni rekord je dosegla tudi štafeta, ki so v njej razen Crappove in Fraserjeve, plavali še Gibsonova in Jacksonova. Novi rekord znaša 4:22.3. Ostali rezultali — 110 y prosto Henricks 57.1, Scho-les 57.1, 440 y prosto W in ra m 4:34.8, Car-rcty 4:37.8, 110 y hrbtno Monckton 1:03.3, Hoyes 1:04.7, Theile 1:05.2, ženske — 100 m prosto Fraser 1:03.9, 110 y hrbtno Hunting-ford 1:15.3.
Tekma med nogometnima i eprezentancama XValesa in Škotske, ki je bila včeraj v Cardiffu, se je končala neodločeno 2:2.
V Bratislavi sta se razšli nogometni B-
LETO XII.
Štev. 42
Slran 2

reprezentanci CSR in Francije z neodločenim rezultatom 1:1.
V	tekmooanju za pokal evropskih prvakov jc v Sofiji domači CDNA premagal Dinamo iz Bukarešte z 8:1.
V	Bologni je ženska atletska reprezentanca Zah. Nemčije premagala Italijo z 59:36 točkami. Italijanka Leone je dosegla na 100 m nov evropski rekord z rezultatom 11.4, kar je za desetinko sekunde boljše od dosedanjega rekorda ter za prav toliko slabše od svetovnega rekorda Avstralke Stricklande. Svetovna rekorderka Gastl je tekla na 80 m z ovirami 10.7.
Nogometna prvenstva evropskih držav
ANGLIJA — Aisenal : Totiesham 3:1, Birmingham : Luton 3:0, Buruley : Leeds 0:0, Chelsea : Wolverhampton 3:3, Manchester U. : Evcrton 2:5, Newcastel : Manchester C. 0:3, Portsmouth : Cbarltofl 1:0, Presto« : Boltoh -2:2, Shefiield : Blackpool 1:2, West Rroimvich : Sundcrland 2:0.
Italija — S. kolo: Atalanta : Palermo 1:0, Fiorentina : Bologna 2:1, Genoa : Padova 1:1, Juventus : Udinese 2:3, Lane-rossi : Napoti 0:0, Milan : Internacionale 1:1, Roma : Torino 0:2, Spal : Lazio 1:0, Triestina : Sampdoria 1:1.
Vrstni red: Sampdoria J), Napoti 9, Fiorentina 8, Juventus 7, Milan 7, Roma 7, Torino 7.
hauser (Rosenheimer) 52.6, Ingolič
53.4,	1000 m: Tratnik 2:52.2, Groz-
nik 2:58.8, 3000m Tratnik 9: 23.0, Aljančič 9:29.6, Udovič 9:30.0, višina: Novak 170, Pečnik 165, Pokorn 160, daljina:	Pokorn 6.92,
Borštnar (Lj) 6.51, Novak 6.16, krogla.* Jamšek 10.91, Pečnik 10.71, — kopje; Plut 55.58, Pečnik 52.00, Jamšek 49.68, kladivo: Stamejčič 35.62, Vidmar 31.31, ženske— 60 m: Stamejčič 8.0, Bajželj 8,2, Škrjanec 8.4, 600 m: Kovač 1:45.1, višina Škrjanec 135, Knez I. 130, daljina; Stamejčič 5.52, Bajželj 4.96, Škrjanec 4.87, — krogla: Hudobivnik 11.23, Drobnič 7.93. — disk Hudobivnik
39.04.	R. M.
16.188 točk
zo „Pnrfizcm" Kočevje
Kočevje, 21. okt. Včeraj popoldne je bil v Kočevju drugi del moštvenega tekmovanja v atletiki za prvenstvo Slovenije. V vseh panogah je nastopilo 36 atletov, ki so skupno zbrali 16.188 točk. Ker je partizansko društvo Kočevje že v prvem kolu vodilo v svoji skupini s precejšnjim naskokom, bodo točke iz II. kola še izdatneje pripomogle za uvrstitev med najboljše. Nekaj boljših rezultatov — 100 m: Bižal 11.5. Kenih 11.7, Adamič 11.9, 1500 m Vesel 4:24.4, Bregar 4:24.6, krogla Cihal 12.80, Drčar 11.07, Adamič 10.33, višina Pucelj in Cihal 165, Adamič 160.
S tem tekmovanjem je »Partizan« Kočevje zaključil svojo uspešno sezono in pričelo se bo delo v telovadnici, seveda, v kolikor bo vprašanje telovadnice sploh mogoče rešiti, kajti imamo vtis, da se odgovorni krogi vse premalo trudijo, da^ bi rešili vprašanje souporabe Šeško vega doma«, Nerazumljivo, a resnično je, da so telovadci v Kočevju ostali poleg lastnega doma
brezdomci. Tega pa vztrajna in marljiva kočevska mladina prav gotovo ne zasluži.	A. A.
Atletski miting v Podpeci
Podpeč, 21. okt. Atleti domačega »Partizana« so imeti danes zaključni miting, na katerem so nastopiti predvsem mlajši člani. Rezultati: mladinci 60 m: Oblak 7.6, ICO m. Oblak 12.6, daljina: Svete 5.33, nižina: Novljan 150, disk: Novljan 39 10, Jerina 38.65, krogla: Novljan 11.13, kopje: Jerina 40.61. mladinke: Pristavec: 60 m 8.0, 200 m 27.2, daljina:	4.10, nišina. Lapajne 125, disk:
T«rk 29.62, Hani: 1000 m: Pristavec 2:40.4. (lisk Turšič 33.42, 4 X 100 m: 3:41.2.
Borštnar 10.9 na 100 m
Ljubljana, 21 okl. Včeraj popoldne je imel ZA K Ljubljana klubsko tekmovanje, ki je dalo nekaj zelo dobrih rezultatov. Naj uspešnejši jt bil Vinko Borštncr, ki je pretekel 100 m v odličnem času 10.9, kar je drugir letošnji rezultat v Sloveniji. Mlajši
mladinci Ljubljane so dosegli v štafetah rekorda. Rezultati — 60 m; Borštnar 6.9, Breznik 7.3, 100 m: Borštnar 10.9, Breznik 11.5, 800 m: Molan 2:03.0, 3000 tn zapreke:
Pebarc 10:19.2, Pristavec 10:53.4, 4 X 800 m:
Polič, Korošec, Hočevar, Špan 8:31.2,
4 X 1500 m: Polič, Korošec, Hočevar, Špan 17:53.6, krogla 7.25 kg: Penko 14.72,
Za začetek kar dobro
Kranj, 21. oktobra. 'V soboto popoldne je bilo na igrišču Triglava izvedeno prvo atletsko prvenstvo Kranja. Tega tekmovanja se je udeležilo 40 tekmovalcev jn 10 tekmovalk. Doseženi so bili za začetek kar dobri rezultati, zlašti če upoštevamo slabe atletske naprave na igrišču. Prireditev je dobro uspela.
Žal pa ne moremo biti zadovoljni s propagando za tekmovanje, saj v vsem mestu ni bilo niti enega lepaka, ki bi privabil čim več mladine na to tekmovanje. Večino prvih mest sta pobrala med moškimi Zupan, med ženskami pa Kogojeva. Rezultati — člani: 100 m: Zupan 12.0, 200 m: Zupan 24.6, 1000m: Homan 2:54.0, daljina: Zupan 602, višina: Zupan 170. disk: prof. Ažman 34.22, krogla; Kalan 11.78; članice —	60 m:	Kogoj 9.6,
daljina: Kogoj 353, višina: Kogoj 105. krogla; Kogoj 6.73; mladinci:
100 m: Končan 12.0,200 m: Vidmar 27.7. 1000 m: Rebevšek 2:57.9. daljina: Končan 5951 višina: Lozar 160. disk: Brglez 32.37,
Mladi Čuden
beletristiki niti ne govorimo, in je zato njihovo obzorje pomanjkljivo. Cesto morajo uprave društev zabraniti vadbo dijakom, ki imajo preveliko število slabih ocen.
Kaj bi potemtakem odtehtalo trud teh športnikov, oziroma z drugimi besedami, kako naj stimuliramo tekmovalce in njihove vaditelje k pojačanemu delu? O tem je pisal že tovariš Boltižar iz Zagreba. On je omenil kot sredstva za vzpodbujanje pohvale, nagrade, več tekem doma in v inozemstvu itd., kar pa še ne predstavlja profesionalizma. Pri predlogu inozemskih tekem pa smo se dotaknili začaranega kroga. Vodstvo ponavlja: »Ce bi bili boljši, bi lahko sklepali tudi tekme z inozemskimi tekmovalci.« Telovadci pa odgovarjajo: »Ce bi imeli v programu več tekem, bi se tudi bolje pripravili«. Da je poslednje točno, nam dokazujejo zagrebški in beograjski telovadci, ki so nas v zadnjih letih prekosili. Slovenski vrhunski telovadci niso imeli cela štiri leta nobene samostojne tekme ne v inozemstvu, ne doma. Vse njihove priprave so bile usmerjene v državna prvenstva in pa v tekme, ki jih je organiziral »Partizan« Jugoslavije, d očim so hrvatski in srbski reprezentanti imeli v tem času več srečanj z avstrijskimi, nemškimi in švicarskimi telovadci. Važno je pri teh tekmah dobiti »našo mušterijo«, kot imenujejo to južni bratjd1. To pa je težka naloga. Vsi hočejo zmago. Nam enakovrednih nasprotnikov je bolj malo in še ti odklanjajo srečanje, kadar so prognoze v našo korist. Vpliv take tekme na dvig telovadbe pa lahko demonstrira srečanje z Cehi, ki je bilo letos julija v Trbovljah. Takrat je dosegla slovenska telovadba svoj minimum. Menda se je zgodilo prvikrat v zgodovini slovenske telovadbe, da smo si morali izposoditi tekmovalce iz druge republike — kot je bil tokrat tovariš Jurjevič iz Zagreba V pripravah za povratno srečanje se je situacija toliko popravila, da so postale izbirne tekme res Izbirne in se bo kar težko odločiti za prvo osmorico.
Poleg omenjenih težav zavirajo hitrejši razvoj jugoslovanske telovadbe še »kulti osebnosti«, ki po eni strani garajo tako, da se jim vsi čudijo, po drugi strani pa s svojo netaktnostjo odbijajo mnoge odlične športne delavce. Zdi se ml, da prav v tej slabosti prednjačimo mi Slovenci, saj imamo prečesto priliko slišati po mnogih društvih, da se s tem ali onim ne da delati. Na koncu se spomnimo še tistega starega pregovora: »V slogi je moč«, in bodimo prepričani, da se bo z dvigom splošne živ-Ijenske ravni dvignila tudi naša telovadba. Ne bomo pa mogli konkurirati tako imenovanemu državnemu profesionalizmu, ki vlada danes v mnogih državah, ki so bile nekoč daleč za nami.«
Finski in nemški telovadci I za Melbourne
V Helsinkih je bilo zaključeno prvenstvo Finske v orodni telovadbi. Najboljši so se razvrstili takole: 1. Suo-niemi 114.95, 2. Lindfors 112.80, 3. Lei-umvirta 113.60, 4. Lappalainen 112.9.5, 5. Heinonen 112.15, 6. Olkonen 110.80. Najboljši uspehi na posameznih orodjih: bradlja Leimuvirta 19.6, drog Heinonen 19.55, krogi Suoniemi 19.50, prosta vaja Lindfors 19.40, preskok Suoniemi 19.20, konj Suoniemi 18.95.	N
Nemška telovadna zveza je sklenila, da bodo Nemčijo zastopali v orodni telovadbi na olimpijskih igrah naslednji telovadci:	Helmuth Bantz, Adalbert,
Dickhut, Theo Hied, Erich Wied, Jakob Kiefer, Hans Pfan in Robert Klein.
Kranj, 21. okt. — Današnja pestra športna tekma v Kranju je bila združena tudi z velikimi dirkališčnimi motornimi dirkami, ki so bile organizirane letos že drugič na novem dirkališču Stražišču. Nad 500 gledalcev je bilo izredno navdušenih nad drznimi spretnostmi dirkačev, ki jih je nastopilo okrog 30 iz Zagreba, Ljubljane, Maribora, Trbovelj, Hrastnika, Kamnika, Tržiča in Kranja. Nastopili so v vseh kateg^ i od 125 do 500 ccm, zraven pa še d xači s prikolicami.
Posebno se je izkazal nadvs^ obetajoči motorist Edo Čuden iz Ljubljane, ki je zmagal v dveh kategorijah, nato pa odnesel lavoriko še v borbi za naslov absolutnega prvaka dirke. Le-ta je kot kaže doma ne samo na cestnih dirkah, temveč tudi na dirkališču.
Med drugimi je nastopil tudi državni reprezentant Drago Regvart iz Zagreba, ki je v kategoriji motorjev 508 ccm dosegel tudi najboljši Čas dneva 1:24.4. Toda njegov uspeh mu v finalni borbi ni pomagal, kajti tudi njega je premagal Čuden in ga potisnil na 2. mesto.
Dirke so potekle v* zadovoljivi organizaciji, zelo prijetno vreme pa je dalo še večji poudarek zanimivim borbam, najboljših slovenskih in hrvatskih motoristov v dir-track vožnji.
Rezultati — motorji 125 ccm Mrak P. (Lj) 19 točk, Bajšelj (Kr) 13, Rozman 4 X 800 m in 4 X 1500 m dva nova slovenska
junak dneva
(Kr) 7, 250 ccm: Čuden (Lj) 19, Deloren-zo (Lj) 17, Mrak P. (Lj) II, 350 ccm: Čuden 21, Delorenzo 15, Bivic (Trb) 7, 500 ccm: Regvart (Zgb) 21, Klemenčič (Zgb) 15, Mrak V. (Lj) 7,prikolice: 1. Ribič-Trčkova (Lj), 2. Ličen-Matjaš (Zv), 3. Kermavner-Hrast (Trž) — Finale: 1. Čuden (Lj), 2. Regvart (Zgb), 3. Divic (Trb).
m
m.
Med 3%6 udeleženci »Poletovega« nagrad* nega natečaja z odrezkom št. ll imajo 10 pravilnih rešitev:	Pucelj Jurko, Maribor,
Dvoržakova 10; Audič Vili, Maribor, Gosposka 16; Zalokar Matjaž, Ljubljana, Miklošičeva 10; Tkauc Franci, Trbovlje I, Žabjek 18; Kolarič Stanko, Ljubljana, Poljanski nasip. Vsak prejme po 2000 dinarjev.
Avstrija : Madžarska Crvena zvezda : Partizan Lokomotiva : Budučnost Ljubljana : Jadran Odreti : Šibenik Branik : Sobota Kladivar : Rudar Proletarec : Jedinsivo Ilirija : Triglav Mladost : Krim Slovan : Nova Gorica Branik ; GrafiČar
2
1
1
1
1
2
2
2
1
%
2
Od 10. do 14. julija* 1957 ho v Zagrebu najveličastnejša te les no vzgojna prireditev prihodnjega leta
iz mmm $ViŽ&cmi
V Zagrebu utriplje »srce« It GimuEesIraie.. •
V Palmoticevi ulici, v središču Zagreba, stoji hiša številka 7. Sivkasto štirinadstropno poslopje je bilo najbrže zgrajeno že pred prvo svetovno vojno. V visokem pritličju te stavbe ima svojo prostore Zveza »Partizani Hrvatske. Zraven pa Se jo »vselili pred meseci še en forum: organizacijski komite za II. Gimmaestrado. Tu je torej »srce« te veličastne prireditve, ki bo prihodnje leto od 10. do 14. julija v Zagrebu in uajl katero je prevzel pokroviteljstvo sam predsednik FLRJ tov. Tito. Vendar, čeprav je julij 1997 še razmeroma daleč, je treba priznati, da to »srce« že prav živahno »utriplje«. Za dobrega poznavalca je to seveda povsem razumljivo, saj organizacija takšne velike prireditve res ni malenkost. Mirno lahko zapišemo, da ho II. Gimnaestrada naj večja telesno vzgojna prireditev v letu 1957 pri nas, saj takšne pomembne telovadne manifestacije nismo imeli pri nas ne pred, ne po osvoboditvi.
Marsikdo je že slišal, da bo prihodnje leto v Zagrebu II. Gimnaestrada, malokdo pa pravzaprav ve, kakšen jc namen te prireditve, ki je oficiahia prireditev mednarodne telovadne organizacije — FIG, prav tako kot svetovna ali evropska telovadna prvenstva. Namen Giinna-estrade je, da vsaka država pokaže svoj sistem in svojo metodo dela na področju telesne vzgoje ter stopnjo telesne izurjenosti svojega naroda, brez kakršnihkoli tekmovalnih in ocenjevalnih postopkov. Na Gimna-eistradi lahko sodelujejo vse države. ki so včlanjene v FIG, pa tudi razne telesnovzgojne šole. instituti itd.
Švedi pridejo s posebnim vlakom
Tehnični sekretar organizacijskega komiteja, tov. Radovan Nedelj-kovič, mi je rad postregel z novicami in pojasnili. »Do danes je prijavljenih že 17 držav, in sicer Avstrija, Anglija, Belgija, ČSR, Danska, Finska, Kanada, Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Švedska. Švica, Romunija in Jugoslavija. Seveda pa so bo število prijavljenih držav še nedvomno zvišalo, kajti prijave bodo zaključene šele 51. decembra 1956 Doslej so prijavili največjo udeležbo Švedi, ki bodo poslali 800 telovadcev. Prispeli bodo s svojim posebnim vlakom do Zagreba, od tam pa bodo odšli, z avtobusi v Zadar, kjer se bodo 5 dni pripravljali za nastop na II. Gimnacstradi. I vidi Danska in Nizozemska sta prija-
SP0RT-0PREM&
vili lepo udeležbo —- vsaka ipo 250 telovadečih, Norvežanov bo 400. Fincev 100 itd. Neslužbena vest pa najavlja nad 1000 Cehov.«
»Koliko pa pravzaprav pričakujete vseh gostov?«, me je zanimalo.
Tov. Nedelj kovic je pojasnil, da računajo na prihod 15.000 telovadcev iz vseh krajev sveta in naše države, kar bi seveda znatno prekosilo udeležim na I Gimnacstradi, ki je bila leta 1953 v Rotterdamu (tam je namreč sodelovalo 5.54X) telovadcev obojega spola iz 14 držav). Torej, II Gimnaestrada v Zagrebu je že prekosila Rotterdam s številom udeleženih držav in ni dvoma, da ga ho tudi s številom nastopajočih.
Internati, šole, camping ...
Rekli smo že, da »srce« 11. Gim-naestrade živahno »utriplje«. Okoli organizacijskega komiteja jo danes zbranih 180 delavcev, večinoma amaterjev, le tisti funkcionarji, ki so neobhedno potrebni, so zaposleni poklicno Celoten aparat organizacijskega ‘komiteja je razdeljen v 10 komisij. Najpomembnejša je seveda tehnična komisija; v njej dela 31 funkcionarjev, ki bodo morali poskrbeti za nemoteno odvi janje celotnega programa. Potem so tu še komisije za propagando, za zdravstveno službo, za prehrano in stanovanjc, za promet, za orodje in telovadišča, za finance, za kulturne prireditve in zabavo, za sprejem ter za informacije. Tudi komisija za prehrano in stanovanje ima polne roke dela, saj si lahko mislimo, ■ kakšen problem je pri današnji stanovanjski stiski in pomanjkanju hotelov prenočiti za več dni 15.000 oseb. Toda v stanovanjski komisiji si pravzaprav ne delajo sivih las, pravijo, da bo šlo vse v najlepšem redu. Veliko pomoč jim nudi MLO Zagreb, ki bo dal na razpolago veliko internatov in Šol. Ce pa bo zmanjkalo prostora v teh stavbali, bodo pripravili še moderen camping. Tako bodo ležišča za vse preskrbljena, bodisi v šolskih poslopjih na slamnjačah, ali pa pod platnenimi strehami.
Brez filma in televizije tudi ne gre
Ni dvoma, da si bo to veličastno teles no vzgojno prireditev ogledalo na desetine in desetine domačih in
Se vedno mojster svoje stroke
tujih novinarjev, fotoreporterjev in radijskih poročevalcev Seveda pa tudi ne bo šlo brez filma in televizije. Zaenkrat sicer še ni določeno, kd bo prevzel te naloge, ali kakšno domače ali tuje podjetje. Organizacijski komite bo pravice filma-nja in televizijskega prenosa prepustil tistemu, ki bo pač ponudil boljše pogoje.
80 gostinskih podjetij
Vprašal sem, kako bo s prehrano. Tov. sekretar mi je pojasnil, da bo tudi to vprašanje zadovoljivo rešeti A. Nič mani kot 80 večjili in manjših gostinskih podjetij bo skrbelo za 15.000 ali še več lačnih želodcev. Do danes imajo sklenjene pogodbe s 50 podjetji, z ostalimi pa se bodo pogodili v bližnji prihodnjosti, tako da ne bo na II. Gimnacstradi nikomur krulilo po želodcu
Glavne prireditve bodo na velikem stadionu v Maksimira, manjše telovadne skupine pa bodo nastopale na igriščih na Salati in po šolskih telovadnicah.
Ob zaključku 11. Gimnaestrade bo v Zagrebu od 14. do 16. julija kongres znanstvenikov, Jri bo razpravljal o''pomenu, oblikah in vlogi telesne vzgoje v telovadnih organizacijah za sodobno družbo. P. L
DRUŠTVA, ŠPORTNIKI!
Kupujte izdelke podjetja
»ŠPORT — OPREMA«,
ki so znani po nizkih cenah in solidni izdelavi!
Zanimivosti iz telesnov rgojnega življenja Vzhodne Nemčije
19 milijonov DM za zlet v tipskem
Ulbricht sodeluje pri izbiri vaj — Kolektivi in posamezniki prispevajo za zlet — ISO koračnic in pesmi — 750 trenerjev po tovarnah
Odlični švicarski orodni telovadec Jack Giintliard, ki ga poznajo tudi naši telovadci, je že davno prekoračil 30. leto, pa je še vedno mojster svoje stroke, kar dokazuje tudi gornja slika. Na nedavnih izbirnih tekmah zn Melbourne je osvojil 2. mesto, tik za Stalderjem, na dvoboju Nemčija : Švica v Stuttgartu pa je zasedel 3. mesto, tesno za svojim rojakom Stalderjem in odličnim Nemcem Bantzem.
Danes objavljamo nadaljevanje intervjuja s tov. prof. Janezom Bergantom, kateremu smo zastaviti naslednje vprašanje: »Kakšen je odnos vodilnih organov in vodilnih političnih osebnosti do fizične kulture?«
»V zletni pisarni so vestni uradniki že mesec dni pred glavnimi ztobninui dnevi noč in dan opravljali težko in odgovorno delo za veliko manifestacijo telesne vzgoje v Nemčiji. Le-la n smo zvedeli marsikaj zanimivega. Pokroviteljstvo nad zletom je osebno prevzel prvi namestnik predsednika ministrskega sveta Walter Ulbricht. To pokroviteljstvo pa ni bilo le simbolična povezava med oblastjo in prireditelji zleta, pač pa je le-ia mož tudi aktivno sodeloval v pripravah za to prireditev. On je aktivni pripadnik telesnovzgojne organizacije — bil je organizator delavskega telovadnega gibanja v Nemčiji — in je zato sodeloval tudi pri izbiri vaj za vse množične nastope na tem zletu. V svoji aktivnosti je šel tako daleč, da so se morali pripadniki vojske in milice naučiti novih vaj, študenti in študentke nemške visoke šole za telesne vzgoje v Tipskem, pa so morali svoje vaje temeljito obdelati.
Predsedstvo nacionalnega odiliora ljudske fronte demokratične Nemčije je objavilo po posvetu s teles-novzgojuimi funkcionarji proglas, v katerem je poklicalo k aktivnemu sodelovanju vse državljane. Tudi sicer je vlada posvetila zletu mnogo pozornosti. To dokazuje tudi sklep ministrskega sveta demokratične republike Nemčije, v katerem je posebej poudarjeno, da mora postati zlet pomembna manifestacija Športnikov in telovadcev za krepitev DR Nemčije in m.iru v svetu. Tudi okrajni zbori v Tipskem, Al-tenburgu, Targauu in drugod so na svojih zasedanjih sklepali o zletu in zagotovili svoje sodelovanje pri pripravah te pomembne prireditve. Seveda je bil odmev le-tega zelo velik: v podjetjih, uradih im šolah so kolektivi in posamezniki odstopali celo del svojega zaslužka v prid zleta in izboljšanja telesno-vzgojnega pokreta. V nekem velikem železarskem kombinatu so n4 pobudo direktorja začeli z zbiranjem denarnih sredstev in z ustanavljanjem posebnih delovnih brigad za različne naloge Dri pripravah na zilet. Posebno pozornost zaslužijo mimo številnih prispevkov državnih in privatnih podjetij, prispevki delaxcev avtomobilske tovarne Zvricikau, tovarne karoserij Dresden, tovarne motorjev Karl-
Marxsladt in tovarne avtomobilskih gum Riesa, kj so darovali za tombole v okviru zleta avtomobil znamke »P 70« in »Wartbung«.
Kaj pa propaganda? Zveza novinarjev je na lastno pobudo razpisala tečaj za časnikarje, ljudske dopisnike in karikaturiste. Tako so objave v časopisju mnogo pridobile na obsegu in vsebini. Razen popularizacije telesne vzgoje s filmskimi tedniki, je DEFA izdelala tudi dokumentarni film »Tipsko kliče«, ki je v vseh kinematografih vabil na zlet. Tudi v tekmovanju komponistov je bil odziv zelo velik. Organizatorji zleta sq namreč prejeli približno 199 koračnic in pesmi telovadne vsebine
Najlcpše pa nam predočuje odnos do fizične kulture dejstvo, da sta država in skupnost p-rispevali za II. zlet telovadcev in športnikov v Tipskem nič manj kot 19 milijonov nemških niark(!!). Vsak komentar je menda odveč.
Pa tudi sicer je bila propaganda zelo močna. V nekaterih krajih je dobilo vsako gospodinjstvo letak, kjer so bile opisane možnosti za telovadno ali športno udejstvovanje za. ljudi vseh starosti, posebej pa so ti letaki omenjali zlet v Tipskem. Telovadno društvo Rotation Treb-sen je s pomočjo nemške Visoke šole za telesno vzgojo in mladinske športne šole v Tipskem orga-
Ali bodo m Bovcu uspeli?
V preteklem tednu so na seji občinskega ljudskega odbora v Bovcu med drugim obravnavali tudi tamkajšnjo problematiko telesne vzgoje, in sicer z materialne strani. V Bovcu je namreč stavba, ki stoji na zelo prikladnem mestu in bi se dala z malenkostnimi stroški preurediti v telovadnico. Stavbo je do sedaj uporabljalo lesno podjetje, kj pa se je že preselilo v svoje nove prostore. Občina bi sedaj to stavbo odstopila društvu za telovadnico, ako bi imela 1,500.00 dinarjev, da bi poravnala obveznosti do podjetja, ki nastanejo z zamenjavami za objekte last JLA. Občina se strinja, da objekt dobi »Partizan« in so to odborniki na zadnji seji tudi potrdili. Vendar kje dobiti denar? Za stvar se zanima tudi Okrajna zveza »Partizan« Gorica. Upajmo, da bo to vprašanje ugodno rešeno in da bomo kmalu slišali, da smo na Primorskem zopet dobili nov športni objekt.	-d -r
nizi ralo kulturno in telovadno prireditev, kit so jo ljudje navdušeno (»ozdravili. Vse to in še marsikaj smo zvedeli ob tem velikem zletu.
Zanimivo pa je tudi tole: Precejšnja sredstva za telesno-vzgojno dejavnost zlil rajo v Vzhodni Nemčiji s pomočjo športne stave. Vse telesnovzgojne naprave uporabljajo državi japi brezplačno. Država plačuje tudi več kot 750 telovadnih učiteljev in trenerjev, ki predvsem delajo v večjih tvornicali, podjetjih in šolah. Vse to pa nam kaže jasno sliko o odnosu oblasti do te- • lesne vzgoje in o državni podpori za dvig te dejavnosti v vzhodnem delu Evrope«.
Idrijski ,,Partizan"
pred novim vzponom ?
Partizansko društvo v Idriji jo bilo več let med najaktivnejšimi > bivšem tolminskem okraju. V letošnjem letu Pji ni bilo tako. V poletju, ko je toliko možnosti za delo. so z redno vadbo enostavno prekinili. Tudi na okrajnem prvenstvu in na republiškem idrijske orodne vrste letos nismo videli. Pred kratkim se je tudi društvena uprava nad tem zamislila in v aktivno delo ponovno pritegnila znanega in dolgoletnega partizanskega prednjaka Hladnika Franca. Omeniti je potrebno, da io bilo idrijsko društvo med najboljšimi na tem' predelu samo v tistih letih, ko je biil tov. Hladnik društveni načelnik. Upajmo, da bo tudi sedaj vnesel med članstvo duha aktivnosti in požrtvovalnosti, ki je ravno pri njemu tako poznana.
Atletika v Tolminu
Tolminski »Partizan« je skozi vse poletje poleg redne vadbe gojil tudi atletiko. Zaenkrat so se atletike oprijeli le mladinci in mladinke, dočim članom bolj leži košarka. Preteklo nedeljo je prednjaški zbor izvedel društveno prvenstvo za mladince in mladinke. Na tekmovanju je sodelovalo 27 tekmovalcev. Mladinci so tekmovali v teku na 109, 409 in 1599 m, v metu diska, kopja, skoku v daljino, višino in ob palici ter suvanju krogle. Pri mladincih so sc najbolje izkazali Kr.ivel-lari, Munih iu Oblak. Mladinke so tekmovale v teku ua 60 in 290 m, skoku v daljino in višino, suvanju krogle ter metu diska.
leto kil
Štev. id Stran 5
Nekaj mesecev je od tega, ko smo s precejšnjim zadovoljstvom ugotavljali uspehe slovenskih nogometnih klubov v I. conski ligi, ali pa tudi v medrepubliški varaždinsko-mariborsko-ceijski ligi. Res, da sta lani izpadla iz I. conske nogometne lige dva slovenska predstavnika, Branilk in Nova Gorica, vendar je bil plasma ostalih dveh klubov — Odreda (2. mesto) in Ljubljane (5. mesto) tako zadovoljiv, da smo v jesenskem prvenstvu računali na najboljše: Odred se je uvrstil tik Za Lokomotivo na drugo mesto in prepričani smo bili, da je zanesljiv favorit za naslov prvaka I cone v sezon; 1956/57. Tudi Ljubljana je kljub raznim pripetljajem dosegla ugoden plasma, prav tako pa sla imela zadovoljiv finiš v mariborsko-varaždinski ligi še trboveljski Rudar in celjski Kladivar.
Nastopila je doba odmora in za njo jesensko prvenstvo. Pričakovali smo nadvse ugoden start naših klubov. Toda prišla je prva nedelja, za njo druga, pa tretja, četrta itd. lil kaj smo doživeli? Veliko razočaranje: oba vodilna slovenska kluba, Odred in Ljubljana, sta danes na repu lestvice conske lige. V prvih šestih kolih sta oba skupaj zbrala komaj pet točk! Nekoliko bolje je v mariborsiko-varaždinski ligi, približno enak položaj pa v ljubljan-sko-primorski ligi. Lanski prva.k 1 jubljansko-primorske lige, Grafi-čar, je po neuspelem startu v kvalifikacijskih tekmah za vstop v I. consko ligo začel močno nazadovati in je trenutno na 5 mestu, še dosti slabše pa je z Novo Gorico, ki je do 5. kola kar »obsedela« na zadnjem mestu. Tudi Maribor, Kladivar ter Branik igrajo v zelo izpre-menljivi formi. Nič ni torej čudnega, če se ob današnjem položaju naših klubov v prvenstvenih tekmovanjih resno vprašamo: »Kam plo-veš. barka slovenskega nogometa?«
Upanja se niso Izpili la
Še so nam v spomin zatrjevanja nekaterih vodilnih nogometnih funkcionarjev, da stopa slovenski nogo-gomet na boljšo pot in da lahko pričakujemo v bodočnosti lepše uspehe. Toda, praksa je pokazala drugače in demantirala vse takšne optimistične napovedi, vsaj tiste, ki so napovedovale naglo izboljšanje. Namesto, da bi šli korak naprej, gredo danes slovenski klubi rakovo pot, kar velja zlasti za večino vodilnih slovenskih moštev. Res je sicer, da se je nogometni šport lani in letos precej razširil in da zajema v svoje vrste veliko število delavske in kmečke mladine. Toda to še ni dovolj. Storjen je bil sicer korak naprej v množičnosti, kvaliteta pa nasprotno naglo nazaduje
Vzrokov za nazadovanje kvalitete je več, najsi bo pri igralcih, funk-
Akademski kolegij — sindikalni prvak NPL
Te dni je bilo zaključeno nogometno prvenstvo sindikalnih nogometnih moštev, ki se ga je udeležilo 6 enajstoric iz Ljubljane. Najboljši uspeh so dosegli nogometaši Akademskega kolegija, kisoosvojili prvo mestopred sicer favoriziranimi nogometaši Železniške tiskarne iz Ljubljane. Tudi gluhim nogometašem je treba izreči priznanje, saj su se v ostri konkureni uvrstili na trerie mesto. Pripomniti moramo, da je bil v celem tekmovanju izključen le en igralec Vloženi so bili štirje protesti, ki pa so bili vsi ugodno rešeni zaradi tega, ker so v moštvih nastopali tudi registrirani nogometaši ljubljanskih klubov. Zanimanje za to tekmovanje je bilo precejšnje in kaže, da se bo to tekmovanje v prihodnjem letu še bolj razširilo.
Posebej opozarjamo vse predstavnike sindikalnih moštev, da bo v torek 23. t. m. ob 16. uri v prostorih Nogometne zveze Slovenije, Li-kozarjeva ulica 12, sestanek zaradi tekmflvanja v prihodnjem letu.
Lestvica letošnjega tekmovanja:
Aikadem. kol Žel. tiskarna Gluhi SKIP
Slov.-šport TELA
10
10
10
10
10
10
1	41:13
35:16
25:21
22:29
9:33
9:29
18
16
9
8
5
4
cionarjiiji ali trenerjih. Ustavimo pa se najprej ob nekaterih značilnih primerih zgrešene kadrovske politike, katere posledice čutijo mnogi klubi v veliki meri prav sedaj, ko se takorekoč njihove barke potapljajo. Spominjam se še, kako so prihajale v Odred — delno tudi v Branik in Maribor — razne »garniture« Tržačanov, Srbov in Vojvodincev, kako so vodstva teh klubov poskušala z »uvozom« izboljšati kvaliteto, pa vse ni nič pomagalo. Leta so tekla, v tem času pa so klubi pozabljali na vzgojo lastnega kadra, zlasti mladine. »Uvoženi« igralci so nekaj časa na-stopalLza barve teh klubov — vprašanje je seveda, koliko kvalitete so tudi dali od sebe —, ko pa niso imeli od kluba nobene koristi več, so odšli, ne glede na to, ali je klub prišel zaradi tega v krizo ali ne.
In danes? Trener Odreda Brozovič sj iz tedna v teden beli glavo, kako bi sestavil solidno moštvo. To je zanj velik problem, ker je število solidnih igralčev zelo skromno, da ne rečemo, že skoraj nezadostno. Ali je treba, da bi Odred pred kratkim časom kmalu zašel v veliko krizo zaradi nenadnega odhoda vratarja Georgijevskega. ker zanj kmalu ne bi bilo moč dobiti zamenjave? K sreči je Babnik
ozdravel, pa je sedaj tudi sicer v zadovoljivi formi.
Če se ob današnjem stanju nekoliko spomnimo na razmere pred vojno, lahko tečemo, da je bilo tedaj mnogo bolje Pri nekdanjih klubih Iliriji. Primorju in kasneje Ljubljani ni bilo nikoli takšne zadrege za mladi kader, pa čeprav je bila takrat Ljubljana po številu prebivalstva za polovico manjša kakor danes. Najsibo na igrišču Ilirije ob Celovški cesti ali pa na Primorju ob tedanji Dunajski cesti, vsepovsod smo med tednom na treningih lahko videli tudi po 80 do 100 in še več nogometašev, ki so marljivo trenirali pod vodstvom svojih trenerjev. Tedaj v Ljubljani ni bilo »uvožencev«, med nogometaši pa je vladal velik idealizem. Lspehi seveda niso izostali, slovenska moštva so sialno uspešno igrala v državni ligi in niso imela nobene bojazni, da bi izpadla.
V razgovorih z nekaterimi predstavniki sedanjih klubov pa smo večkrat slišali izgovore, da pač ni bilo mogoče vzgajali mladih nogometašev. ker ni bilo finančnih sredstev. Vprašamo pa se, ali ne bi bilo koristneje uporabiti tista finančna sredstva, kj so bila namenjena za »uvožene« igralce, za vzgojo mladine. za nabavo opreme, za tečaje in podobno?
Na klubskih vodstvih je velika krivda
Kot že rečeno, naši klubi vse premalo skrbijo za kader, ki naj bi izpopolnjeval kvalitetnejša moštva. Ta .problem pa je povsem razumljiv, če pomislimo, da odbori pri naših nogometnih klubih niso stabilni in je prišlo že kar v prakso, da se menjajo, prav tako kot moštva, iz sezone v sezono. Funkcionarji posameznih klubov so se uporno borili za izboljšanje razmer, toda večkrat po zgrešeni poli Ko pa ni bilo uspehov, so obupali irf popustili v delu. Zlasti pa se je to opazilo tedaj, če je njihov klubski predstavnik v tekmovanju nazadoval. Če neko moštvo napreduje, tedaj je tudi odbornikov vsepovsod dosti, pa naj bodo to koristni funkcionarji, ali pa le takšni, ki bi se radi uveljavili z različnimi »nasveti« in »strokovnjaškimi« mnenji. Skratka, v mnogih odborih najdemo do neke mere ljudi, ki mislijo, da je že dovolj to. da na kakršen koli način izražajo »ljubezen« do svojega kluba, čeprav mu morda s tem večkrat škodijo kot koristijo.
Poglejmo na primer ljubljanskega Grafiearja. Ko je kazalo, da se bo le-ta povzpel v višje tekmovanje, namreč v I. consko ligo, je imel klubski odbor napeljane vsepovsod poti za pridobitev finančnih sredstev Če bi Grafičar uspel, potem bi bilo menda res denarja dovolj. Ker pa uspeha ni bilo, so razna podjetja izgubila takorekoč »ljubezen« do tega kluba. In posledica? Grafičar je začel rapidno nazadovati. klub pa se je skoraj znašel pred problemom, ali bo še obstajal ali ne, ker ni bilo od nikoder moč dohiti materialnih sredstev.
Glavna slabost večine klubov pa je v tem, da vidijo odborniki samo koristi svojega kluba, da se borijo izključno le za uspehe na prvenstvenih lestvicah in za točke, pa naj bi bile le-te dosežene na tak ali drug način, prav malo ali nič pa jih zanimajo bistveni problemi — vzgoja mladega naraščaja, pravilno vzgojno delo. skrb za dvig discipline, za reden obisk treningov, za izboljšanje kvalitete itd.
Kričeč primer je v zadnjem času zgrešena politika upravnega odbora ŽNK Ljubljana. Po odhodu nekdanjega trenerja Piška se je izpre-menilo kmalu tudi tehnično vodstvo kluba. Odšel je še klubski tehnični referent Božo Pile j, ki je dobro vodil strokovno plat dela v klubu in igralci so ostali prepuščeni takorekoč samim sebi. Vodstvo kluba so prevzeli skorajda neizkušeni ljudje, kar se kaže tudi na zadnjih neuspehih ligaškega moštva v conski ligi V klubu delata v glavnem samo dva človeka, predsednik in sekretar. nekaj pa je v klubu tudi takih, ki so s svojim »strokovnja-štvom« zagrešili mnogo škode. Odborniki tega kluba menijo, da so slabi uspehi posledica nediscipline igralcev in da je trener preobremenjen z delom. Vsi. ki opazujemo nastope Ljubljane, pa vidimo, da vzrok temu niso nedisciplinirani igralci, ampak Zgrešenp strokovno delo, kajti že v nekaj primerih jo moštvo izgubilo takorekoč dobljene tekme. Čemu uvajanje nekih porih sistemov, ko so prej s prepro-
sto igro dosegli vsaj kolikor toliko zadovoljive uspehe? Če vprašamo igralce, pa zvemo, da se uihče ni poglobil v njihovo problematiko in da so pravzaprav v resnici prepuščeni sami sebi in trenerju. Po njihovih izjavah jim način treninga ne ustreza, še manj pa uvajanje nekakšnih sistemov, ki se jih je v tako kratkem času težko priučiti.
Menda je odveč govoriti, da bo morala klubska uprava Ljubljane temeljilo izpremeniti svojo dosedanjo politiko, če bodo hoteli rešiti, kar se rešiti da. Mogoče ne bi bilo zgrešeno, če bi vodstvo nogometašev znova prevzeli tisti ljudje, v katere so imeli igralci največ zaupanja in ki-so s svojim delom med njimi pokazali zadovoljive uspehe! (Pred dnevi je sicer vodstvo ŽNK Ljubljana te slabosti začelo resneje reševati, vendar se bojimo, da bo za letos že prepozno).
Le-to se močno odraža tudi pri Odredu. Tudi v tem klubu je bila politika, kot smo že v prejšnjih odstavkih omenili — zgrešena. Toda odbor tega kluba se je začel v zadnjem času resno ukvarjati s problemom, kako izboljšati 'razmere. Analizirali so vsakega igralca, ugotovili napake in okrepili trenerski kader Zelo dobro potezo so naredili s tem, da so zaposlili za trenerja rezervnega moštva tov. Piška, ki bo skrbel torej za dopolnilni kader, hkrati pa pomagal trenerju Brozoviču. Še več! Pri Odredu so sklenili odslej dalje vsak pojav nediscipline najostreje zatreti in upajo, da se jim bo enkrat »odprlo«. Sicer smo slišali, da so vladala nekaj časa precej močna trenja med igralci i.n trenerjem, kar pa so menda v zadnjem času odpravili. £e Ido to držalo, potem so na najboljši poli k napredku ...
Na teh jasnih primerih smo pokazali, kako veliko vlogo igrajo čvrsti klubski odbori. Pravimo, da zgledi vlečejo. Če prihajajo na dan slabosti odbornikov, potem ne moremo pričakovati, da bi bili igralci boljši Vse to pa seveda vpliva na uspehe in kvaliteto nogometa.
Nedisciplina igralcev - velik problem
Če smo že govorili o krivdi pri funkcionarjih, se moramo dotakniti tudi igralcev. Njihova glavna napaka je precejšnja nedisciplina. Leta se je pokazala ob pripravah za prvenstveno tekmovanje. Običajno se moštva v klubih začno pripravljati določeno dobo pred prvenstvom. po navadi najmanj mesec dni prej. Pri ljubljanskih klubih pa smo opazili, da se igralci te odgovornosti niso zavedali. Ko bi se morali zagristi v delo im se začeti dobro pripravljati, je bil obisk na treningih zelo slab. njihovo delo ležerno in brez prave volje. Nekateri »boljši« igrale! pa so postavili svoj klub kar pred alternativo: ali mi nekaj daste, da igram, ali pa se preselim drugam. S tem pa se je začela krhati disciplina. Javna tajnost je. da še danes igralci nekaterih klubov prp:ern-i:n no 250 din.
samo zato. da — sploh pridejo na trening...
Odred je zagrešil še to napako, da je dovolil trenerju sicer zasluženi dopust tik pred pričetkom novega tekmovanja. Potem pa se je začelo. Odred je bil že. v drugem kolu tekmovanja, na treningih pa so se počasi zbirali le redki igralci. Zaigranih je bilo nekaj ugodnih priložnosti, da bi si Odredovci priborili dragocene točke. Šele tedaj so se igralci zdramili in začeli obiskovati treninge. To pa še ni bilo dovolj. Na tekmah smo opazili vse premalo borbenosti, kot bi bilo igralcem vseeno, ali zmagajo ali pa so poraženi. Enak primer je skoraj pri Ljubljani, kjer je nekdanja tradicionalna borbenost močno zbledela. Pri mnogih igralcih pa zaslediš večno željo, kako bi se na račun nogometa kakorkoli okoristili. Takšni primeri se pojavljajo tudi pri drugih klubih. V tem pa vidimo pokvarjenost, ko igralci nimajo idealizma za svoj klub, ampak jim je iskanje osebnih koristi mnogo več, kot pa napredek njihovega kluba. Ta problem pa zahteva oster poseg, čeprav morda na škodo trenutne forme posameznih društev.
Če govorimo o disciplini, moramo poudarili, da je le-ta popustila tudi na tekmah. Mnogokrat opazimo, da se igralci med seboj ostro prepirajo. Kako je poteni sploh mogoče pričakovati uspehe, če moštvo ni enoten kolektiv? Kaj pomaga, da igralci odhajajo z igrišča sklonjenih glav, morda sprti med seboj, niso pa v 90 minutah igre pomislili na to, da je bila tedaj najbolj zrela prilika boriti se in doseči uspeh. Skratka, disciplina naših nogometašev je na precej nizki stopnji in bo treba dokaj težko in naporno delati, da bi jo izboljšali. In če je tako malo resnosti na treningih in discipline v naših najkvalitetnejših klubih, kot sta Odred in Ljubljana, kako more biti šele v nižjerazrednih in podeželskih moštvih? ...
In še nekaj lahko-očitamo marsikateremu našemu igralcu: neskromnost in domišljavost. Poznamo precej igralcev, ki so postali že po dveh ali treh nepomembnih lokalnih zmagicah hudo domišljavi, Niso hoteli več ubogati trenerja, misleč, da jih nihče ne more več ničesar naučiti, ne obiskujejo treningov (ker pač mislijo, da so vse odlike nogometaša podedovali in že pojedli z veliko žlico) in se sploh vedejo, kakor da bi bilo boljši od samega Puskasa ali Matthewsa. Seveda taki nebogljenčki s svojo kratko pametjo, ne spoznajo, da je domišljavost in uspavanje nad svojimi uspehi smrt napredka, pa naj bo v tem ali onem športu.
v
Številke naj govore
. oglejmo še na kratko, kaj govorijo statistični podatki o številčnem stanju klubov, o številu trenerjev in inštruktorjev ter o številu nogometašev v Sloveniji. Slovenija ima 101 registriran klub Večina teh klubov tekmuj.e samo z 1 moštvom, pa še ob tem ima težave, ker nima dovolj igralcev za sestavo moštva. Kar 63 klubov je brez mladinskega moštva, samo 38 klubov ima mladinska moštva (!!), kar je zelo slabo sorazmerje glede na število klubov. S tem je menda
veliko povedanega. Vsi slovenski klubi imajo registriranih okrog 5200 igralcev. To se pravi, da ima vsak klub povprečno 50 igralcev. In kdo trenira le-to število igralcev? Samo 64 trenerjev in inštruktorjev imamo v Sloveniji. Ta številka je naravnost porazna in tako je večina igralcev prepuščena sama sebi, 'pri tem n.i seveda ne more rasti kvaliteta. Skoraj vsako leto je organiziran tečaj za nogometne inštruktorja in trenerje. Toda mnogi od teh so men-d r mnenja, da je že dovolj, če so obiskovali tečaj, uotem pa kar lepo pozab'jo na odgovorno nalogo, da bi se vključili v klube in tam aktivno delali. Se in še bo treba propagirati med nekdanjimi nogometaši. da bi z vso resnostjo zT.Aili za delo. Te številke nam torej veliko povedo in treba se je ob njih zamisliti.
Vprašamo se torej, kje najti zdravila za izboljšanje razmer in za napredek kvalitete slovenskega nogometa? Našteli smo glavne rakove rane in menda je odgovor jasen:
Predvsem si želimo več res::osti« skromnosti in discipline med igralci, več vztrajnega in trdega deia na treningih, več borbenosti na tekmah, več zdravega dela v klubih, ki naj skrbe predvsem za pravilno vzgojo in za pritegnitev mladine, in končno — več dela voljnih in vzposobljenih trenerjev — pa smo prepričani, da bo tudi barka slovenskega nogometa zaplula naprej, v le^šo bodočnost, v boljšo kvaliteto!
Tone Bančič
Xc>Ktce.
iz Maribora
E Maribor. — V nedeljo, 7. oktobra so bile v Sloveniji prve smučarske tekme. Ted.aj je na Pohorju zapadel že prvi sneg in smučarji Branika so izvedli slalom na 300 m dolgi progi. Zmagal je Senčar v času 56.4 pred Lešnikom 1:04.4 in Šobrom 1:07.2.
Smučarji Branika so' imeli tudi že svor občni zbor. V poročilih smo zasledili, da so se zlasti uveljavili mladinci, pripomniti pa moramo, da predstavlja velik problem vključevanje ženske mladine v smučarske vrste. Branikov! smučarji so kljub finančnim težavam izvedli tudi nekaj tečajev, kjer so naučili okrog 300 otrok smučanja.
Sindikat mariborskih bančnih uslužbencev je organiziral nogometno tekmo med moštvom Komunalnih bank in moštvom uslužbencev Narodne banke ter Mestne in Zadružne hranilnice. Zmagali so slednji z 1:0. Bančni uslužbenci nameravajo organizirati tudi srečanje s Celjem in Ljubljano v nogometu, odbojki, tenisu, namizuem tenisu in šahu.
Razen sindikalnega prvenstva se je začelo tudi prvenstvo mariborskih srednjih šol v nogometu. Prijavilo se je 12 moštev. Dosedanje igre kažejo, da je v vrstah srednješolcev precej talentov za nogometni šport.
V novembru bo teniški klub Branik organiziral instruktorski leča', ki ga bodo verjelno vodili ing, 13rikši in Palada iz Zagreba ter dr. Blcivveis iz Ljubljane.
Znani mariborski odbojkarji Branika se pripravljajo za skok v zakonski jarem Doslej sta to storila Dušan Požar in Filipančič, kot slišimo, pa se bo za to odločil tudi naš državni reprezentant Vlado Sker-bin jek.
ENA ZA
»To je že šesta zlomljena prečka! Tega dolgina morate takoj zamenjati, sicer nas bo še spravil na boben!«
Staca u% mlada,
vse igra danes

I
TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA
„ E L A N "
!' V BEGUNJAH
KDO 50 OLIMPIJSKI FAVORITI <59
Al : TT LET ■	14
Koliko je vreden
Skok v daljino za ženske bo na olimpijskih igrah ena izmed najbolj izenačenih disciplin. Tolikšnega števila odličnih rezultatov kot letos nismo zabeležili še v nobeni sezoni. Nič manj kot 18 skakalk je v letu 19% že preseglo 6 m. V tej veliki množici odličnih tekmovalk je seveda precej težko govoriti o absolutnem favoritu v tej disciplini. Nekoliko več možnosti kot ostale ima morda Poljakinja Dun-ska-Krzeszinska, ki je letos dosegla nov svetovni rekord s skokom 6.35 m in ki je bila v svojih rezultatih od vseh skakalk še najbolj zanesljiva. Naj večja konkurenca za Poljakinjo bodo skakalke Sovjetske zveze in Nemčije Kdo bo zastopal Sovjetsko zvezo danes še ne vemo. Razpolagajo namreč z večjim številom odličnih skakalk kot so Vinogradov^ (6.12), Segeni (6.14), Radčenko (6.14), Dvališvili (6.12), Harmina (6.07). Bi.strova (6.03), Lebed jeva (6.03) in Bezborodova (6.00). Tudi Nemci L ... jo letos kar štiri skakalke z rezultati preko 6 m. Najboljši sta Fiscli (6.19) in AVeidner (6.1*)). Sledita pa jima Seonbuchner (6.08) in Hofmann (6.02). S tem pa seveda ni rečeno, da ne bo šla kakšna medalja tudi kam drugam. Tu je na primer še Američanka Matthews (6.03), Madžar.ka Gvarma-ti (9.96) in še nekatere, predvsem obe odlični Angležinji Hopkins (6.23) in ' Hoški n (6.14). Borba bo vsekakor zelo ostra in nov svetovni rekord ne bo predstavljal prevelikega presenečenja.
Od treh disciplin metov, sc bomo najprej ustavili pri metu krogle, to je edini disciplini ženskega sporeda, 'kjer bodo med ostalimi tekmovalkami nastopile tudi zastopnice Jugoslavije. Morda je prav met krogle edina ženska disciplina, kjer lahko z zelo visokim odstotkom verjetnosti »določimo« bodočo zmagovalko. Po nedavnem svetovnem rekordu Galine Zibine (16.761 je kaj malo verjetno, da ne bi plavolasa ruska metalka potrdila svoje olimpijske zmage liz Helsinkov. Tudi drugo mesto bo šlo po vsej verjetnosti v Sovjetsko zvezo po zaslugi Tiškevičeve (16.22). ki ie razen Zibine doslej edina metalka na svetu.
ki je presegla 16 m. Večjo borbo pa pričakujemo za bronasto medaljo, kjer se bo borila tretja predstavnica Sovjetske zveze Hojnikova (13.76) z najboljšo nemško metalko AA7er-nerjevo (13.67). V naslednji skupini pa imamo celo zbirko tekmovalk, kj se bodo kolikor toliko e nko p ravno borile za preostali dve mesti v finalu. Tu sta dve Nemki Liittge (15.15) in Tews (15.01), za kateri pa še ni gotovo, če bosta sploh potovali v Avstralijo. V isti vrsti lahko omenimo tudi že obe naši predstavnici Kotluškovo (15.04) in Usenike vo (14.81). Pošteno pa so presegle 14 m še nasledn je tekmovalke: Novozelandca n ka Sloper (14.81), Romunka Roth (14.44), Ma d žarka Fe-her (14.35), Avstrijka Branner (14.45), Američanka Brorvn (14.26) in še nekatere druge.
Ali ste že poravnali
naročnino?
uhodi} rekord o>
Oba rezultata v metu krogle, ki sta ju dosegli oreteklo nedeljo Kot-luškova (15.04) in Usenikova (14.81), spadata v vrsto naj večjih atletskih storitev v Jugoslaviji. V ženski konkurenci sta oba rezultata zaenkrat edinstvena in še pri moških smo imeli doslej kaj malo atletov, ki bi se lahko postavili s tem, da so se uvrstili v svetovno deseterico in to ne morda samo deseterico najboljših v določenem letu, ampak celo v absolutno lestvico najboljših n a svetu. Nada Kotlušek je s svojim rezultatom 15.04 na devetem mestu med najboljšimi metalkami vseh časov, Usenikova pa si deli 12. do 13. mesto. Pred Kotluškovo najdemo samo šest Rusinj in dve Nemki. Tudi če pogledamo v tablice za ocenjevanje rezultatov, se bomo kaj lahko prepričali o veliki vrednosti obeh metalk krogle. Pripominjam, da smo uporabljali nove tablice, kajti starejše ruske, ki jih sicer pri nas še uporabljani > za ocenjevanje ekipnih tekmovanj, so že popolnoma zastarele in takšnih rezultatov kot je 15 m v metu krogle, sploh ne najdemo več in jih moramo sami izračunati. Rekordni rezultat Kotluškove je ocenjen s 1019 točkami in za primerjavo naj navedem, kaj je za isto število točk potrebno doseči v ostalih disciplinah; 10!) m 11.6, 2001 m 23.8, 800 m 2:09.9, 80 m ovire 11.0, višina 170. daljina 6.27. disk 50.24, kopje 52.29.
*
Zanimivo je tudi pogledati, kakšen je po zadnjih 'rezultatih po-vpreček vseh letošnjih rezultatov obeli olimpijk. Kotluškova je sedaj že preko 14m in sicer 14.04, Usenikova pa ima 13.99. Prva je nastopila vsega skupaj šestnajstkrat, druga pa ima en nastop manj. Če pa upoštevamo samo rezultate drugega dela sezone, recimo od julija naprej, potem ima Usenikova po-vpreček 14.40, Kotluškova pa 14.22. Medsebojni dvoboji pa govorijo še vedno krepko v prid Nadi. 9:4 je trenutno stanje. Obe tekmovalki sta presegli 14 m na ošinili tekmovan jih Naj.slabši rezultat Kotluškove 13.59, Useni.kove 13.00.
Konec preteklega tedna nam je prinesel še en pomemben rezultat.
meiiui L ir o gl/e }
Andrej Vipotnik je dosegel že svoj drugi državni rekord v letošnji sezoni. Prvi je bil, kot je znano, v teku na 1 miljo, sedaj pa mu je pridružil še rekord na 1000 m. Rekord v tej disciplini se je po osvoboditvi razvijal takole: 2:32.8 Ce-raj — 1948. 2:29.0 Ceraj — 1949, 2:29.0 Otenheimer — 1951, 2:28.8 Otenheimer — 1951, 2:27.6 Otenheimer — 1951, 2:26.1 Otenheimer — 19-32, 2:25.9 Mugoša — 1953 , 2:24.2 Mugoša — 1953 in 1955 ter končno Aripotnik 2:24.1. Novi rekord na 1000 m po vrednosti sicer ne spada v vrsto naših najboljših državnih rekordov, vendar je v mednarodnem merilu dokaj visoko uvrščen in to predvsem iz razloga, ker je ta disciplina bolj redko na sporedu atletskih tekmovanj. Fo naših podatkih je Vipotnik na 1000 m v mednarodnem merilu precej boljše plasiran kot na 800 m z 1:50.0, čeprav je sicer ta rezultat	vsekakor	po-
membnejši Za zaključek še 10 najboljših ugo.slovanov	vseh	časov	v
tej disciplini:
2:24.1 Aripotnik (Kladivar) 1956
2:24.2 Mugoša (CZ)	1953,	1955
2:25.2 Murat (Din)	1956
2:25.6 Hočevar (Part) 1955 2:26.1 Otenheimer (Part) 1952 2:26.4 Čular (Din) 1955 2:26.8 Šarič (Part) 1956 2:27.0 Grujič (Vojv) 1955 2:28.0 Kralj (KI) 1955 2:28.0 Radišic (CZ)	1956
Zadovoljivi atletski rezultati
Pred dnevi je mladina I. gimnazije v Celju Izvedla tekmovanje v atletiki med razredi. Nastopilo je okrog 400 mladih atletov in atletinj. Najboljši rezultati so naslednji: mladinke 60 m Rehar-jeva in Rečnikova 8.4, krogla Ocvirkova 9.33, višina Rečnikova 130, 400 m Reharje va 1:09.5, 4 X 60 m ekipa VHI.b 35.6, mladinci: 100 m Jan 12.1, krogla Kotnik 12.20, daljina Jan 5.83,	1000 m Satler
3:00.5, 4 X 100 m moštvo VII. a 51.4.
Atletske prvenstvo ljubljanskega okraja
Prihodnjo nedeljo bo na stadionu Odreda z začetkom- ob 10. uri prvo prvenstvo ljubljanskega okraja v atletiki. Ker bo ljubljanska atletska podzveza ustanovljena šele v pričetku novembra, ie tokrat razpisala to tekmovanje Atletska zveza Slovenije skupaj z Okrajno zvezo športov. Organizator prireditve bo AK Odred. Pravico nastopa imajo vsi pripadniki športnih društev, JLA. društev »Partizan« in sindikalnih kolektivov Na sporedu so nasledn je discipline: moški: 100 m, 400 m, 2000 m, 4 X 100 m, višina, daljina. krogla, kopje, ženske; 100 m, 64)0 m, 4 X 100 m, višina, daljina, krogla, disk. Prijave dostavite do 24. oktobra na Atletsko podzvezo Ljubljana, Likozar jeva 12.
Preteklo nedeljo je tekač Crvene zvezde Atol j ko Petrovič z rezultatom 21.7 ponovno izenačil jugoslovanski rekord v teku na 200 m. Na istem tekmovanju so se izkazali tudi skakalci ob palici, med njimi najbolj Lukman, ki je skočil 4.22, kar je drugi najboljši rezultat dosežen v Jugoslaviji. Kuzmanič in Skupek sta dosegla 4.10, Budinski pa 4.00.
Pred kratkim je bil v Kočevju »Tek Svobode« v počastitev prvega zbora poslancev slovenskega naroda. Na sliki atleti ljubljanskega Odreda, ki so kot moštvo osvojili prvo mesto.
Pravo tovarištvo
Pred 14 dnevi je kot prvi zastopnik Velike Britanije na olimpijskih igrah prispel v Melbourne svetovni rekorder v tekih na dolge proge Gorelo n Pirie. Takoj je bil pripravljen izdati svojemu prijatelju, pa tudi nevarnemu tekmecu, Johnu Landvju, sredstvo, ki si je z njim ozdravil nerodno vnetje Ahilovih teiiv, ki je avstralskega tekača za precej časa odtrgalo od treninga. Kakšno je »čudežno« sredstvo. Pine ni bolel povedati. Pravi samo, da je zdravljenje zelo boleče, pomaga pa že v enem tednu. Njemu so pred letom dni ob takem vnetju strokovnjaki rekli, da ne bo nikoli več tekel. S svojim načinom zdravljenja pa je poškodbo premagal, sedaj pa hoče pomagati tudi Landvju, čeprav ga bo ta morda »v zahvalo« premagal .na olimpijskih igrah.
Lep uspeh Važiča
V petek je bil v Beogradu tradicionalni tek po mestu v čast obletnice osvoboditve Beograda. Nastopilo je preko 100 tekačev na približno 5 km dolgi progi. Brez večje težave je zmagal Štritof, pomemben uspeli pa je dosegel celjski atlet Važič, ki je premagal Četi niča, Šegedina in druge. Kladivar se je tudi kot ekipa dobro odrezal, saj je zasedel drugo mesto za Partizanom. Rezultati: 1. Štritof (P) 15:17.4. 2. Važič (KI). 15:29.0, 3. Četi nič (P) 15:54.2, 4. Scgedin (P) 15:40.6, 5. Cular (Din) 15:47.0, 6. Vipotnik (KI) itd.
Atletska zveza Jugoslavije je sklenila, da nas bo na tradicionalnem »Silvestrovem teku« v Sao Paolu letos zopet zastopal Drago Štritof. Na krosu bruseljskega lista VSoir, ki bo 4. novembra, bodo nastopili 4. Jugoslovani. Zaenkrat je določen samo Štritof, druga petorica — Celi nič, žuvela, Murat, Važič in Škrinjar — pa bo imela 24. oktobra v Zagrebu izbirno tekmovanje.
Kje igra Anita Ekkberg?
V začetku letošnje nogometne sezone v Italiji se je pojavilo v italijanskih moštvih 1. lige zopet lepo število inozemcev. Med njimi je tudi odlično krilo švedske reprezentance, Ha mri n, ki je pristopil k Ju-ventusu. Ko je prišel v Torino, so ga vprašali, če se želi morda srečati s svojo slavno rojakinjo, znano filmsko zvezdo Anito Ekkberg, ki je pravkar v mestu. Odgovor ie bil res presenetljiv. Ha mri n je namreč vprašal: »'A7 katerem moštvu pa igra ta Anita Ekkberg?« Ta zgodbica je seveda hitro napravila pot okoli Italije, smatrajo pa jo za potrditev mnenja, da je Ha mri n zelo resen tako v svojem poklicu, kakor tudi kot nogometaš, ker nima niti časa, da bi se zanimal za film in da ne pozna niti igralke, ki je danes zanesljivo ena najpopularnejših osebnosti Švedske.
EU
OKO AA

Dva rokometna kluba v Celju
Pred kratkim je Celjane presenetila vest o ustanovitvi novega rokometnega kluba pri' ND Kladivar. Vanj ,o pri-topili vsi dosedanji igralci I. moštva 2SD Celje, ki so sami od sebe odšli v novo društvo. To je vzbudilo precej polemike. Igralci trdijo, da v dosedanjem društvu niso imeli dobrega vodstva in da je društvena uprava premalo skrbela za rokomet. V razgovoru z vodstvom %SD Celje pa smo dognali, da je društvo skrbelo za enakopraven razvoj vseh sekcij in klubov in da so bili tudi rokometaši deležni vseh potrebnih sredstev, kolikor jih je pač bilo na razpolago.
V Celju imamo torej sedaj dva rokometna kluba, ki bosta sodelovala v tekmovanju. Morda bo prav lokalna rivali-teta služila nadaljnjemu naoredku te lepe športne igre
g»||V	r ° N' S A I L E R,
rili DO TRIKRATNE OLIMPIJSKE ZMAGE
Tistega dne sta se mi obe tekmovalni stezi za smuk na Col Druscie s skupno 168 vratci tako krepko vtisnili v spomin, da bi mogel še danes, ko je preteklo že več mesecev od olimpijskih iger, vsaka vratca podrobno opisati in tudi narisali Istega dne sem videl tudi druge olimpijce, ki so med seboj živahno razpravljali o progi. Adrian Du-villard, moj znanec iz tekmovanja v francoskem Mcgevu, pa je celo izvlekel iz žepa skicirko ter začel risati in pisati, da bi si Menardijevo kombinacijo laže zapomnil. Ko pa je prišel do desetih vratič, ga je pri priči minilo potrpljenje. Svojo skicirko je zmečkal in jo Vrgel v sneg. Kaj si je bil mislil tedaj? Ali ga je zapustil pogum, ko je videl pred seboj tako na gosto postavljena vratca? Se je morda zavedal, da Francija, ki v smučarskem športu v Evropi veliko pomeni, le ne bo kos zastopnikom smučarskih velesil? Morda pa si je mislil: sreča je opoteča. torej poizkusimo? Kdo ve?
Ko sem imel progo za slalom v glavi kakor pesem, ki sem .se je moral v osnovni šoli naučiti na pamet, sem preizkusil sneg. Pa to res ni bil noben sneg. niti led, marveč nekakšna čudna mešanica obojega. Prireditelji so bili zadnje dni napeljali do proge gumijaste revi in tekmovalno progo vsak dan škropili. Sneg se je potem, ko so ga začeli namakati z vodo, spremenil v drobna ledena zrnca. Nobenega dvoma ni. da so Italijani želeli tekmo-
valcem d-obro Storili so vse za dobro organizacijo, vremena pa vendarle niso mogli pokoriti po svoji volji. In tako je iz tega nastalo prav tisto, česar so si n a j ma n j želeli. 'Vsi, ki smo se tisto jutro zgrnili ob progi, smo bili istih misli: Col Druscie bo vražja proga. In vražje bo priletel vsakdo, kdor bo omahnil na njeni strmini. To bo spet veselje za senzacij lakomno občinstvo, ki se je vozilo v Dolomite z vlaki in avtomobili iz vseh koncev in krajev Italije, pa tudi iz drugih držav.
Situacija pa se je‘hitro še poslabšala, ker je vnovič pritisnila gosta megli. S tar tali bomo torej v sivini la sleherni od nas bo moral biti vesel, da bo sploh našel vratca, skozi katere se bo moral mukoma prebijati proti cilju.
Tako se je tudi začelo.
Ko smo se Avstrijci prikazali na startu, smo se šele zavedli, da smo starine številke pozabili v hotelu Ali smo mogli ustreliti še večjega kozla? Da bi se eden ali drugi spustil do hotela »Beli križ« nam še na misel ni prišlo, kajti staTterji so že bili pripravljeni in so samo še poslušali zadnja navodila izvršnega komiteja.
Da, dragi bralci, tako se je zgodilo onim Avstrijcem,' o katerih je bil ves športni svet, ki se je zbral v Gorilni, prepričan, da ponoči in podnevi mislijo samo na svoje olimpijske zmage. Zdaj pa so ti botri pozabili v hotelu še svoje starine številke! Stavim glavo, da se kaj takšnega še ni pripetilo nobenemu moštvu na katerihkoli olimpijskih igrah. Če bi se to zgodilo v Peruju ali Pakistanu, bi človek vso reč še nekako razumel...
Startni sodniki pa so se hitro znašli. Dobili smo provizorične številke in Josi Rieder, ki bi moral kot tretji tekmovalec odriniti s startne črte, je nosil številko 55, Mol-terer, ki je vozil precej za njim, pa številko 118, medtem ko sva Olhmar Schneider in jaz dobila številki 133 in 135.
Med novinarji in reporterji ter snemalci za film in televizijo smo s to izpremembo povzročili pravo zmedp. Na koga naj se torej zdaj osredotočijo objektivi fotografskih aparatov in filmskih kamer? Toda za pojasnjevanje ni bilo nobenega časa več. Dragocene sekunde so tekle, množica pa, ki se je zbrala ob progi, je z veliko nestrpnostjo pričakovala prvih rezultatov.
Naša vrsta si zaradi tega ni delala posebnih skrbi. Za nas je bilo važno samo to, da se naš nastop zaradi izpre-membe številk ni v ničemer izpremenil. Pa tud,! množica je vedela samo eno: da tisti, ki se bodo vsak čas pognali preko naprav za merjenje časa, tvegajo mnogo, morda celo svoje življenje! Pričakovala je samo prvega tekmovalca in spodaj pod nami radostno vzklikala.
Zdaj se je oglasil rezek žvižg piščalke.
Francoz Pasquicr sc je pognal navzdol in srečno privozil do cilja. Njegov čas — 1:31.0. Sledil mu je Švicar Georges Schneider, ki je dosegel še lepši uspeh — 1:29.0. Josl Rieder, zmagovalec v kombinaciji na Lauberhornu, je nesrečno padel že pri četrtih vratcih, se naglo dvignil, stekel nazaj, se vnovič pognal, nekje blizu cilja pa znova zletel s proge. S časo-in- 1:43.0 je doživel na Col Druscie kaj trpek poraz, on, ki je bil smučar velikega formata.
Zdaj je prišel na vrsto Anderl Molterer. V divjem skoku je švignil navzdol...
Če pojde tako, sem si mislil, bo plavolasec nocoj stal na zmagovalnem odru. V tistem hipu pa je s konicami smuči dobesedno obvisel na vratcih, padel in dirčal navzdol s takšnim tempom, ki ga pozna samo Molterer! Doli nekje — megla se je bila med tem časom že nekoliko dvignila — je zavozil mimo razburjenih gledalcev, dokler se ni po zvočnikih oglasil spikerjev glas:
»Molterer... Austria ... čadu to .. .<
iz vseh krajev Slovenije
■	Postojna — Nogometaši vrhi-škega Usnjarja so preteklo nedeljo gostovali v Postojni in izgubili proti domačemu moštvu 4:1 (1:1). Usnjar je nastopil. zaradi bolezni nekaterih igralcev precej oslabljen.
BI Vrhnika — Prejšnjo nedeljo je moštvo vrhniškega »Partizana* odigralo prvenstveno tekmo v malem rokometu z ekipo Slovana iz Ljubljane. Gostje so zmagali 19:10. Krivdo za poraz nosi zelo slab vratar in neučinkovitost napadalcev.
B Golnik — Tu je 'bil prejšnjo nedeljo prvi del III. okrajnega turnirja v namiznem tenisu. Pri mladincih je zmagalo moštvo Jesenic, med pionirji' pa Triglav.
H Vransko, — V okviru celjske nogomet ne pod z veze je bilo zaikl j,učeno tekmovanje v savinjski ligi. Jesenski prvak je postala enajsterica iz šmartna ob Paki. na drugo mesto pa se je uvrstilo Vransko, ki ima enako število točk, toda slabšo razliko v golih. Tretje in četrto mesto sta osvojila Žalec in Gotovlje. Ob zaključku prvenstva bi želeli pripomniti, naj bi se celjska ,nogometna podzveza bolj zavzela za tekmovanja nogometašev v Savinjski • dolini, kjer vedno bolj raste zanimanje za nogomet
® Svečina. — Pred pol leta so začeli v Svečini graditi športno igrišče. To igrišče je bilo namenjeno za'tnali rokomet. Ko ie bilo igrišče dograjeno, je tov. Kobale, učitelj telesne vzgoje na svečinski gimnaziji. začel seznanjati svoje dijake z igranjem rokometa. Vzbudil je veliko zanimanje in sedaj je na teh igriščih vse živo. Zanimivo je, da se za 'rokomet zlasti zanimajo mladinke.
Si Vrhnika. — Vrhniškim športnikom so se v minulih dneh pridružili še rokometaši. Pri »Partizanu«: se pred kratkim začeli gojiti tudi rokomet. Člani so za sedaj sicer še maloštevilni, vendar kaže, da se bo ta športna panoga zelo razvila, ker :kažr zanjo zlasti mladina izredno navdušenje, V rokometno moštvo so razen domačih igralcev vključeni tudi pripadniki JLA, njihova edini-ca pa je priskočila 'rokometašem na pomoč tudi z opremo.
■	Tolmin. Na košarkarskem igrišču »Partizana* v Tolminu prav te dni dovršujejo nosilno konstrukcijo košev iz betona. Največ pomoči1 {e' pri tem nudilo društvu tolminsko gradbeno podjetje Standard.
■	'Ajdovščina. — V teku so vise priprave, da bo še prihodnji mesec v tovarni Fructal vzposobljena telovadnica, kar bo seveda vse članstvo »Partizana* pozdravilo z velikim veseljem
BI Idrija. — Jesensko prvenstvo v p r i morsko- nogomet n i podzvezi se je zaključilo. V zadnji tekmi je domači Rudar premagal moštvo »Primorja* iz Ajdovščine s 6:2 (5:2). Igra je bila v prvem polčasu borbena, kasneje pa skoraj groba. S to zmago je postal idrijski Rudar prvak jesenskega dela v tej ligi z 9 točkami. V predtekmi so mladinci Rudarja premagali mladince »Primorja s 4:2.
ROJSTNI LEST NI VAŽEN
Madžarskega zveznega kapetana Martona Bukovija, so po tekmah proti Jugoslaviji in Sovjetski zvezi vprašali, zaka j je ponovno postavil v moštvo »starec igralce. Takole je odgovoril: »Nisem gledal rojstnih listov kandidatov za reprezentanco, ampak samo njihovo trenutno formo. Saj vendar ne odloča število let, ki jih inta nekdo na grbi, ampak število golov, doseženih na meddržavni tekmi.c Bukovi ie imel prav. Madžarsko izbrano moštvo je po vrsti odpravilo Jugoslavijo (3:1), Sovjetsko zvezo (1:0), Francijo (2:1) in Avstrijo (2:0). Se več pa so te zmago vredne, če se spomnimo, da so bile vse dosežene na tujih terenih.
»Iščemo kenguruja.. .c
V enem izmed potovalnih uradov v Melbournu, so si pred nekaj dnevi začeli krepko beliti glavo, da bi zadovoljili želji nekega ameriškega potovalnega urada, ki organizira potovanje v Melbourne. Amerikanci so namreč v svojem pismu .med drugim napisali tudi tole: »Ali lahko aranžirate, da bo med vožnjo po okolijci Melbourna stekel preko ceste kenguru?« Zraven pa »o še pripisali: »Potniki pa ne smejo opaziti. da so kenguruja pognali preko ceste, še manj pa smejo videti, da je ikonguru udomačen.c
Opomba: i medržaviisi nogometna tekma v Budimpešti, 2. do 3, zvezna nogometna liga, 6.—8. I. canska liga, 9,—12. Ijubljan-sko-primorska liga.
Ob zaključku moške republiške odbojkarske lige
Fužinto: tik za Branikom
Marljivost na treningu je Ravenčanom prinesla 1 uspeh — naslov republiškega prvaka
Tekmovanje v republiški moški odbojkarski ligi je končano. Tolikšnega uspeha Ravenčani niso pričakovali. V dvanajstih prvenstvenih srečanjih niso izgubili niti ena tekme! Marsikdo se bo vprašal, odkod tolikšen napredek, saj je znano, da so fant"-j začeli z resno vadbo šele pred dvemi leti. ali točneje, kp so začeli nastopati v bivši slo-vensko-ihrvatski ligi. Odgovor na to v rašanre nam :e dal sain predsednik kluba tov. Mihelač, neumorni delavec in funkcionar ravenskih Športnikov:
»Kako ne bo uspeha, če pa fantje tako Marljivo vadijo!«:
Ko je prišel v društvo znani odbojkar Antekolovič Božo, je delo teklo načrtno in uspehi so se nizali drug za drugim. Lani je isto moštvo osvojilo v h r va t s ko-.s:!o ven ski ligi dr"-p častno	vri s tem doka-
zalo, da je med najboljšimi v Sloveniji. Po ukinitvi te lige smo letos -iim-eli republiško ligo, ki je bila prav gotovo kvalitetnejša od hrvat-sko-slovenske, in isto moštvo se je torej uvrstilo na tvo mesto. Zares, lep uspeh in ponoven dokaz, da športnik lahko doseže dobre rezultate samo takrat, če je pri vadbi marljiv, vesten in vztrajen.
Kdo torej sestavlja zmagovito moštvo? Vsi so študentje ljubljanske univerze, razen treh. Trener je tov, Antekolovič, ki je s fanti zelo zadovol len. Povnrečna starost vseh nastopajočih :e 23 iet. Odbojkarji Fužinarja so prepričani, da bodo na kvalifikacijah za vstop v zvezno ligo uspeli in tako bo po vsej verjetnosti Slovenija imela prihodnjo sezono spet dva zastopnika v zvezni ligi. Eno drži: moštvo Fužinarja je talko i za Branikom, najboljše v Sloveniji.
'! C	'
ase samo pri
Odbojkarji ravenskega Fužinarja so letos osvojili naslov republiškega prvaka. Stoje od leve proti desni: Geršek I, Plešej, Zupančič, Kovačič, Antekolovič, kleče pa: Mori, Peruš, in Pipan. Na fotografiji manjkata še Vrunč in Han uš
■ B ■
V našem smučarskem šporiu so potrebne korenite izpremembe
Naši smučarji imajo ipred seboj dva važna dogodka: plenum Smučarske zveze Slovenije, ki bo prihodnji teden v Ljubljani in čez 14 dni skupščina Smučarske zveze Jugoslavije, ki bo sklepala v Celju. Seveda, vsa smučarska .javnost, še posebej pa aktivni tekmovalci, z nestrpnostjo pričakujejo končnih sklepov, ker so zadnje sezone pokazale, da naše smučan je močno zaostaja. Ob tej priložnosti naj zapišemo nekaj misli, ki bi bile morda koristen napotek pri razpravljanju tako na plenumu, kakor na skupščini.
Množično smučanje in učitelji na prvem mestu
Že nekaj let tarnamo, da pri našem smučanju močno škriplje. Iščemo vzroke nazadovali ja in ko jih morda najdemo, jih analiziramo in tudi skušamo popraviti napake, toda pravi učinek vsega tega navadno splahni. Osnovna misel je prav gotovo ta. da smo grešili predvsem pri vzgoji naraščaja in ob tem problemu zanemarili tudi ostale pogoje, ki so nujno potrebni za razvoj kva-' litetuega smučanja. Na Smučarski zvezi Slovenije imajo v svojem organizacijskem sestavu dva pododbora, ki bi morala predvsem skrbeti za uspešen in načrten lazvoj mladih smučarjev. Ta dva Pododbora sta: Komisija za množično smučanje in zbor smučarskih učiteljev Vprašanje je. koliko smo do danes storili, da bi ta dva pododbora dejansko zaživela. Vprašanje množičnega smučanja bomo rešili samo takrat, ko bo izostala običajna fraza češ. Smučarska zveza se mora povezati z množičnimi organizacijami, ker le tako more rešiti problem množičnega smučanja. Res pa je, da samo takšna medsebojna dejavnost z organizacijo »Partizane, Društvom prijateljev mladine, sindikalno organizacijo itd. lahko prinese popoln uspeh. Toda, zato.se moramo boriti in večkrat žrtvovati nekoliko več časa. kot ga potrebujemo samo na rednih klubskih sejali. In kaj je z našimi smučarskimi učitelji? Tudi za te nimamo še pravega razumevanja. Dogodilo se je, da so naši »odsluženi* tekmoval-
ci (teh je bore malol) prevzeli dolžnost trenerjev, kar je na eni strani pohvalno, na drugi strani pa po našem mnenju, precej - pomanjkljivo. Kdor pač pozna smučarje — tekmovalce, ho razumel, da imajo oni svoja stremljenja, po navadi mimo prave smučarske šole, ki je dejansko ne poznajo (kako naj jo poznajo, če niso šli nikoli skozi njo), učitelji pa samo eno misel: nuditi mladini pravi, načrtni in pedagoški način smučarske šole. Vemo za primere, da se je takšen trener zakadil po strmini in rekel svojim učencem — začetnikom takole: »Spustite se za menoj in delajte tako, kakor boste videli mene!« In kaj smo videli? Ta trener se je spustil po bregu, zginil za ovinkom in v divji vožnji pustil za seboj uboge mladince, ki so se valili in motil d celo s polomljenimi udi obstali nekje pod strmino. Že ta primer pove, da je treba dati smučarskim učiteljem pravo veljavo in jih pri njihovem prizadevanju samo skrbno podpreti.
Kako vzgojiti nove skakalce,
tekače in alpske smučarje?
Ce bomo uspešno rešili množično smučanje, potem bomo istočasno Tešili tudi vprašan je naše‘ga vrhun- ■ skega smučanja. Vrste aktivnih tekmovalcev se v zadnjem času močno redčijo. Fo tej poti ne moremo več naprej. Znova naj zapišemo, da imamo čez 120 skakalnic, pa samo peščico skakalcev. Tekači imajo prav tako dobre pogoje za napredek. Ce _hodijo . na tekmovanja, kjer večkrat odloča o uspehu tudi višinska razlika, sq spet ne morejo pritoževati, da nimajo pogojev za treninge. Pri nas imamo dovolj krajev v dolini in višini, da se lahko tekmovalec priuči vsemu tistemu, kar odloča pri končnem rezultatu. Ostanejo še alpski smučarji Zanimivo je, da so prav oni, ki imajo najslabše objektivne pogoje pri treningu, dosegli v Gortini relativno najlepše uspehe. Brez žičnic ne moremo več naprej. Seveda, težko je biti kos tem nalogam in en sam človek, ki skrbi za posamezne'discipline, ne more zadovoljivo rešiti tako zamotane probleme. Mnenja smo, da
Poletov nagradni natečaj
ODREZEK št 13
1. Madžarska : švedska	
Z. Vardar : Crv. zvezda	
3. Partizan : Vojvodina	
4. Velež : BSK	
S. Hajduk : Sarajevo	
6. Odred : Uljanlk	
7. Trešnjevka ; Ljubljana	
8. Spiit : Šibenik	
9. Branik : Triglav	
10 Mladost : N. Gorica	
11. Izola i Krim	
12. Tržič : Grafičar	
Točen naslov pošiljatelja: Priimek:
Ime:
Kraj:
Ulica Ib hišno številka:
je treba ponovno zamenjati referente za posamezne discipline z veččlanskimi komisijami, ki bodo veliko laže spravilo v tir precej slabo zapuščino. Po Gortini je bilo veliko jadikovanja in .pritožb čez naše tekmovalce. Vodstvo je bilo razočarano nad 'rezultati naših smučarjev. Toda kdor pozna razmere v smučarskem športu, bo vedel, da so se naši smučarji kar dobro uvrstili, ker istočasno ve, kakšne so bile njihove priprave v primerjavi z inozemci. Že danes se moramo odločiti, če bomo poslali na bodoče olimpijske igre'tudi naše zastopstvo. Že danes mora skupščina odločiti, kako naj bodoče komisije skrbijo za vzgojo novega tekmovalnega naraščaja, Razen nekaj izjem, bodočih tekmovalcev še ne poznamo Skleniti pa je potrebno, če bodo mladi in novi tekmovalci v dveh sezonah uspešno stopili v mednarodno areno, potem ne sme biti vprašanje nastop na bodočih olimpijskih igrali. S tem pa smo tudi odgovorili na celotno vprašanje, kako naj vzgajamo nov tekmovalni naraščaj S pametno in koristno 'kadrovsko politiko, od vrha navzdol, lahko pripeljemo naše smučanje vsaj približno v one tirnice. ki vodijo v mednarodno elito.
Večjo skrb strokovnemu kadru!
Slabo spričevalo dejavnosti Smučarske zveze Jugoslavije pri pomoči 'k razvijanju našega smučanja po vseh republikah, nam služi tudi letno poročilo, ki bo pTečitano na skupščini v Celju. Za pomoč in obisk terena je SZj potrošila v dveh letih reci, piši in beri, samo tS.OOh din! Ali naj tako rešujemo naše množično smučanje? Ali naj tako vzgajamo nov tekmovalni kader? Mnenja smo, da je tu potrebna korenita sprememba. Potrebujemo trenerjev, inštruktorjev, ki bodo skupaj z učitelji krepko poprijeli za delo. Doslej srno ' imeli uspešen trenerski teča j leta 1950 na Komni, Koliko let je od tega že minilo, pa nismo storili ničesar za vzgojo strokovnega kadra Morda bi bilo pametno, če bj SZJ imela profesionalne trenerje in vaditelje, ki bi potovali po državi in delali tudi takrat, ko ni snega. Če bi bila dejavnost SZJ vedno tako aktivna kot je bila letos tik pred odhodom v Gortino, potem smo prepričani, da ne bi bilo treba o vsem tem ponovno in ponovno besedičiti. Ali smo do danes kaj storili za stik z našo Jugoslovansko ljudsko armado? Prav malo, ali bolje rečeno, ničesar. Vemo pa. kakšne koristi lahko imajo smučarji in armada istočasno ob skupnem sodelovanju. Na letošnjih olimpijskih igrali so imeli glavno besedo prav vojak) in ko smo se pozanimali za sodelovanje s smučarji, smo zvedeli, da imajo svoj medsebojni dogovor. In kaj bomo storili za to. da bo oprema smučarja vendarle enkrat cenejša? Veliko je teh problemov, toda čas bi bil, da ne b' vedno ostalo samo pri besedah...
VEUK RAZMAH SMUČANJA
v vzhodni Sloveniji
V četrtek so v Celju zborovali smučarski delavci iz Štajerske smučarske podzveze. Iz poročil smo zasledili nekaj zanimivih podatkov: z dobro povezavo s sveti za šolstvo na okrajih*je podzveza organizirala 45 novih smučarskih aktivov po šolah, ustanovila 11 novih smučarskih klubov, izvedla 34 smučarskih tečajev z 2784 udeleženci, 4 tečaje za sodnike in vaditelje smučanja, imela je na svojem terenu 126 prireditev s 5122 tekmovalci in več smučarskih izletov. Razdelila je s pomočjo Društva prijateljev mladine okrog 1000 parov smuči šolskim otrokom in podobno. V območju Štajerske smučarske podzveze je že nad 5000 registriranih smučarjev, še več pa jih je Izven organizacij. Naj večj i problem že za sedanje število članstva pa predstavlja pomanjkanje učiteljev in vaditeljev, saj jih je skupno le 26 (po eden na 200 smučarjev!). Ta problem je tembolj pereč, \er je v društvih in šolah včlanjena pretežno mladina in pionirji — skupno nad 4000 od 5003 registriranega članstva. Treba bo misliti na hitrejši način vzposabljanja požrtvovalnih smučarskih delavcev, vsaj z osnovnim znanjem, ki ga bodo lahko posredovali začetnikom. Precej na boljšem je stanje sodnikov, saj jih ta podzveza Šteje nad 100! V vzhodni Sloveniji je trenutno še vedno največ zanimanja za alpske discipline. Močno se v zadnjih letih ogrevajo za skoke, saj že povsod gradijo majhne skakalnice, le za teke je bilo doslej premalo zanimanja. Skupščina je podčrtala potrebo po večji aktivnosti prav v smučarskem teku, ki Je neločljivo povezan z organizacijo izletov in turnega spaučanja, kar si močno želijo tudi na terenu (Okraji Ptuj, Murska Sobota, Posavje, Savinjska dolina itd.).
Povsod, kjer so bile smučarske organizacije tesno povezane z množičnimi organizacijami, uspehi niso izostali. Najboljši dokaz za to imamo v Trbovljah,
kjer so razen Celja pokazali naj večji napredek v tem športu. Teritorialni obseg sedanje Štajerske podzveze je bil ogromen, razmah smučanja v zadnjem letu pa tolikšen, da /e bilo treba že na tej skupščini sprejeti sklep o formiranju treh novih pedzvez za to območje. Maribor, Celje in Trbovlje so sedeži novih podzvez, ki se bodo formirale do 15. novembra, v Celju pa je že bila ustanovna skupščina Smučarske pod-.zveze. Novi celjski Smučarski podzvezi predseduje tov. Zen Jakob, med člani upravnega odbora pa so agilni smučarski delavci iz celjskega okraja. Mariborčani bodo odslej skrbeli za razmah smučanja v okrajih Murska Sobota, Ptuj, Maribor, razen bivšega slovenjgraškega okraja, kjer uspešzjo deluje koroška podzveza. Vsi delegati so izrekli željo, da bi kljub novim organizacijskim oblikam še večkrat prišlo do skupnih sestankov.
J. K,
Tehnika...
Najbrž še ue veste, kako daleč smo že z najrazličnejšimi tehničnimi pripomočki v športu Poglejmo, kaj delajo v ZDA, V zaščitno čelado kapetana rugby moštva Cleveland Brovvns, ki je prvak ZDA, so vgradili majhen sprejemnik in trener ne stoji več ob robu igrišča ter tuli na svoje igralce, ampak se mirno vsede bolj v stran in govori svoja navodila v majhno oddajno postajo. Pravijo, da se bo stvar nekoliko zamotala tedaj, ko bo prišla konkurenca na misel, da bi se po-služila iste valovne dolžine in tudi sama začela dajati »navodila* kapetanu Cleveland Brovvirsa. To bi bila vsekakor prav zanimiva zmešnjava.
Umrl je Jules Rirnet
meonarop
Pred nekaj dnevi je umrl v Parizu eden najvidnejših funkcionarjev mednarodne nogometne zveze Jules Rimet. Od leta 1920 pa do 1954 je bil predsednik FIFA. Potem ko je pred dvema letoma odstopil, so ga v znak priznanja za njegove zasluge za razvoj nogometa po svetu imenovali za častnega predsednika Mednarodne nogometne zveze. Kot predsednik FIFA je bil glavni pobudnik svetovnega prvenstva, ki se imenuje po njem, ker tekmujejo najboljše nogometne enajsterice na svetu za njegov pokal.
Španski listi poročajo, da se znani nogometaš madžarskega porekla, Ladislav Kubala, ki igra že več let v Španiji, pogaja za prestop k Milanu.
Itkina 23.4 na 260 m
Na atletskem tekmovanju v Taškentu je dosegla ruska atletinja Marija Itkina nov rekord Sovjetske zveze na 200 m z rezultatom 23.4. Rezultat ruske tekačice je enak uradnemu svetovnemu rekordu Avstralke Jackson, toda za dve desetinki sekunde slabši od novega, zaenkrat še nepriznanega rekorda avstralske atletinje Cuthbert. Absolutna deseterica na 200 m je sedaj naslednja:
23.2 Cuthbert (Avstr) 1956
23.4	Jackson (Avstr) 1952
23.4	Itkina (SZ) 1956
23.5	Stubnick (V. N.) 1956
23.6	Walasiewicz (Polj) 1933
23.6	Stephens (ZDA) 1936
23.7	Šafronova (SZ) 1955
23.8	Turova (SZ) 1954
23.8	Paul (VB) 1956
23.8	Lerczak (Polj) 1956
Po zmagoviti tekmi proti Franciji v Parizu, so madžarski nogometaši sestavili za nek pariški list jakostno lestvico najboljših evropskih reprezentanc. Takole so razporedili najboljših osem držav: 1. Madžarska, 2, Sovjetska zveza, 3. CSR, 4. Francija, 5. Italija. 6. Anglija, 7. Jugoslavija. 8. Nizozemska. Za Jugosla vijo pravijo, da je padla v kvaliteti, ker nekdanjih odličnih igralcev še ni uspelo nadomesliti.
Manchester United : Borussia 3:2
V	Manchestru sta se v prvi tekmi osmine finala pokala evropskih nogometnih prvakov pomerili enajsterici Manchester United in Borussia iz Dortmunda. Angleži so zmagali s 3:2 (3:0).
Rezultati nekaterih prijateljskih mednarodnih tekem: Wismuth (Chemitz) : Kaiserslautern 3:5, Reims : CWKS (Varšava) 1:2, Vzh. Berlin : Moskva 2:6, angleško olimpijsko moštvo : Luton 3:2. Racing : Arsenal 3:4. Fenerbakče : Dinamo (Moskva) 0:0. Sampdoria : Austria (Dunaj) 3:2, Arsenal : CCA Bukarešta 1:1, Spartak (Praga) : Vienna 4:0.
24 ur trajajoči naliv v Melbournu je dal organizatorjem olimpijskih iger priložnost, da ocenijo, kakšne bodo atletske naprave v primeru podobnega dežja za časa olimpijskih iger. Tekališče in ostale naprave na glavnem stadionu so bile kljub hudemu nalivu uporabne, ker je drenaža zelo dobra. Zato pa je na stadionu, ki bo služil atletom za trening, bilo ob koncu naliva več kot 5 cm vode.
V	Londonu je bilo medmestno srečanje med boksarskima reprezentancama Londona in Rima. Srečanje se je končalo neodločeno z rezultatom 10:10.
Nogometna prvenstva evropskih, držav
FRANCIJA — Vin. kolo: St. Etlenne : Angers 3:0, Toulouse : Reims 4:0, Nice : Lyon 1:0, Valenciennes :	Racing 3:1,
Sedan : Strasbourg 3:1, Sochaux : Mo-naco 1:1, Marseille : Metz 3:3, Nancy : Nimes 1:0, Rennes : Lens 1:4. Vrstni red: St. Eticnne 13, Racing 10, Reims 10, Lyon 10.
CSR — XVIII. kolo: Prešov : UDA 2:0, Ostrava : Kralove 10:1, Hladno : Slovan 2:2, Ruda Hvezda : Zilina 3:1, Dinamo : Spartak 2:6, Košiče : Trnava 3:1. Vrstni red: UDA 23, Ostrava 22, Slovan 21, Ruda Hvezda 21.
ŠVICA — Vil. kolo: Grasshoppers : \Vinterthur 5:1, Lausanne : Young Fel-lows 3:1, Urania : Ziirich 3:0, Chiasso : Servette 1:1, Bellinzona :	Basel 3:1,
Schaffhausen :	Chaux de Fonds 1:5,
Young Boys : Lugano 5:1. Vrstni red: Young Boys 14, Chaux de Fonds 11, Grasshoppers 10.
NEMČIJA — južna liga: Schvveinfurt : Augsburg 1:0, Offenbach : Regensburg 9:2, Bayern : Fiirth 2:2, Ntirnberg : Eintracht 1:0, Frankfurter SV : Aschaf-fenburg 0:1, Schwaben : Karlsruhe 1:1, Freiburg : VfB Stuttgart 2:7, Klckers : Mannheim 2:1.
Letošnje prvenstvo Bolgarije je že šestič osvojilo moštvo CDNA iz Sofije z 31 točkami pred svojim lokalnim nasprotnikom Dinamom, ki je zaostal 5 točk.
Srečanje mladih nogometnih reprezentanc Francije in Anglije, ki je bilo v Bristolu, se je končalo neodločeno 0:0.
. Nogometna reprezentanca Indonezije je v Mandalayu premagala reprezentanco Burme s 3:1.
Boris Kristančič nam piše iz Italije.
Vrača se zlata doba
itažCjanAke. k&4ahJk&
Kakor je znano, je prejšnji ponedeljek odpotovala v Italijo košarkarska študentska reprezentanca Ljubljane, katero v glavnem sestavljajo igralci Olimpije. Pred odhodom je Boris Kristančič obljubil, da nam bo že po prvih tekmah poslal vtise s te turneje. Držal je obljubo in tokrat vam lahko posredujemo nekaj zanimivosti o začetku turneje.
na prvih dveh tekmah italijanske turneje smo se prepričali, da imajo strokovnjaki in italijanski novinarji popolnoma prav ko trdijo, da se vrača zlata doba italijanske košarke. Po prvih vtisih mislim, da so za to trditev vzroki zelo enostavni. Najpreje zato, ker je tu košarka množična. Ne zaradi načrtnega dela in športnih idej. temveč vabljive misli, da košarkarji drvijo za nogometaši. in da so se uvrstili pri vrhu lestvice najbolj donosnih »poklicev«. Nič manj pomembno pa je dejstvo, da prav nič ne skoparijo pri nameščanju zares odličnih trenerjev.
ZAČETEK PRAV DOBER
Le nekaj ur po prihodu v Pavio smo imeli prvo srečanje, za nas nekoliko neobičajno pozno — ob žl.30 uri s tre-tjeplasiranim moštvom lanskega prvenstva. Čeprav brez srednjega napadalca, Američana, so domačini na čelu z najboljšim in zelo upoštevanim Andrijaše-vičem izrabili naš-.- številne začetne nesporazume in ob polčasu vodili za 10 točk. Zaradi neprijaznega vedenja sodnikov ki so le pretirano favorizirali ta-
MIZNI TENIS
Gl
Dober plasma
Odit da in £[Miane
IV dni jc bil v Zagrebu zaključen prvi del tekmovanja v" 1. zvezni namiznoteniški ligi. Olm slovenska predstavnika, Odred in Ljubljana, sla se kar dobro uvrstila v sredini lestvice. Prvo mesto je osvojil Partizan s lb točkami, slede Gratičar (H), Sparlak (H), Industrogradnja (12), Odreti (10), Mladost (10), Ljubljana (S). Vojvodina (4), Gradjevi-nnr (2) in Tuzla (0).
Začelo se je prvenstvo
Gorenjske v namiznem tenisu
Pred dnevi se je začelo prvenstvo Gorenjske v namiznem tenisu. V gorenjski namiznoteniški ligi tekmujejo v treh skupinah, in sicer v kranjski, jeseniški in tržiški. Dosedanji rezultati — tržiška skupina Triglav II: Storžič 5:1, Triglav IV: Kovor 5:1, Triglav II : Triglav IV 5:0, Jsikra : Stražišče 5:2, Slražišče : Mladost 5:1, jeseniška skupina: Radovljica : Javornik 5:0.
ko imenovane »pavijske leve*, se nam je zdelo nemogoče ujeti hitre, tehnično mojstrsko izdelane in točne nasprotnike. Toda v drugi polovici, ko se je moštvo ogrelo, se je zlasti Skrjanc odlično uveljavil. Nekaj hitrih protinapadov in individualnih prodorov zares izvrstnega Škrjanca pa tudi Zupančiča, so spremenili razmerje, tako da smo pol minute pred koncem vodili za dve točki. Sodnik je tik pred zaključkom nepravilno posredoval, tako da je nekoč izredni Roklicer (bivši igralec Crver.e zvezde), nekaj sekund pred koncem izenačil. Po sporazumu obeh kapetanov nismo nadaljevali igre, kot to zahtevajo novi predpisi italijanske federacije, ki prepoveduje neodločen izid v novi sezoni.
SIMMENTH4L, BIVŠI BORLETTI — EKIPA ZOGLERJEV
Takoj naslednji dan smo se ob isti uri spoprijeli s Simmenhalom, bivšim Borlettijem, drugim moštvom lanskega tekmovanja. Mirno trdim, da so milanski ljubljenci v*edni najbolj laskavih poklonov. Individualna tehnika nima za elito igralcev italijanske košarke nobenih skrivnosti. Virtuozna preigravanja, nenehne »finte«, hitrost, odličen skok in obramba, so bili rekviziti, ki so jih naši veliki nasprotniki uporabljali bolj zato, da bi navdušili občinstvo kot zato, ru h« dosegali koše Ce trdijo, da
so na svojem igrišču nepremagljivi, j damo docela prav. Proti naši conski obrambi so napadali bliskovito, tako, da žoge žesto ni bilo mogoče izslediti in so zaradi prelepih kombinacij zanemarili vrsto ugodnih možnosti za strel. Preveč prostora bi bilo treba, če bi hoteli le skopo orisati ig Američana — 205 cm visokega — Clarka, izrednega atleta Riminucija, Pierrija in ostalih. Z rezultatom smo več kot zadovoljni, saj smo tik pred koncem prvega polčasa vodili s 5 točkami naskoka. Naše najmočnejše orožje je bila ostra in požrtvovalna igra v obrambi, kjer so Zupančič, Kandus in Danev vzdržali neštete nalete mnogo močnejših in višjih nasprotnikov.
Največja ovira za našo vrsto je hitri prehod v dvorane, za katere preslabo obvladamo mnoge tehnične elemente. Nič manj ležav nam ne povzročajo steklene table in nekoliko lažje žoge. Vsekakor je škoda, da v naslednjih tekmah ne bomo nastopali popolni, ker sem že v prvi minuti igre proti Bo. lettiju, zaradi poškodbe moral zapustiti igrišče.
Potujemo še v Firenze in nato v Rim. Lepe pozdrave vsem prijateljem košarke in tudi vsemu športnemu občinstvu.« Reprez. študentov : Pavia 52:52 (27:37)
Koše so dosegli: Kristančič 12, Lampič 5. Debevc 4. Vranič 3. Skrjanc 8, Zupančič 6; Daneu 8. Kandus 6.
Rep. Študentov : Simmentlial 57:69 (31:34)
Koše so dosegli: Kandus 5, Daneu 18, Zupančič 11, Debevc 6, Vranič 2, Lampič 5, Skrjanc 10.
Štirje rekordi Breena
Svetovni rekorder v plavanju na 1500 m, Amerikanec George Breen, je dosegel v Cortlandu štiri nove rekorde ZDA, ki so obenem tudi najboljši rezultati na svetu, vendar ne rekordi, ker so bili doseženi v bazenu, dolgem le 25 y. Na 880 y je plaval 9:18.4, na 1000 y 10:37.2, na 1500 m 17:36.7 in na 1 miljo 18:55.4. Rezultat, ki ga je dosegel na 1500 m pomeni že skoraj 18 minut v velikem bazenu in verjetno bomo še letos, morda pa na olimpijskih igrah, dočakali tudi takšen rezultat.
V	Bordeauxu so bile zadnje pregled-
ne tekme francoskih olimpijskih kandidatov v plavanju. Važnejši rezultati: 100 m prosto Treillet 59.6, 200 m prosto Boiteux 2:11.9, Eminente 2:12.3,	100 m
hrbtno Bozon 1:05.3, Christophe 1:05.9, Coignot 1:07.4, 200 m metuljček Pirolley 2:28.2, 200 m prsno Borussard 2:40.0, ženske: 100 m prosto Frost 1:98.2, Vonaux 1:08.7, 100 m hrbtno Andre 1:15.6, 100 m metuljček Lucien 1:17.7. Takoj po iz-
•birnih tekmah je Francoska plavalna zveza določila svojo ekipo za Melbourne. Na olimpijskih igrah bodo nastopili Boiteux, Eminente, Montserret, Jany, Collignon, Bozon, Christophe, Broussard, Pirolley in skakalec Pire. Plavalke pa bodo nastopile takole: Frost, Vouaux, Sendral, Gouverneur. Thomas, Lucien in skakalka Pelissard.
V	odlični formi je madžarski plavalec hrbtnega sloga Magyar, ki je na zadnjem tekmovanju v Budimpešti plaval 1:03.1 na 100 m. Med plavalkami sta se najbolj odlikovali Pajorjeva z 1:14.3 na 100 m hrbtno in Boroseva z 1:06.4 na 100 m
. prosto.
V	nadaljevanju izbirnih tekem ruskih
plavalcev v Moskvi so bili doseženi še naslednji rezultati:	100 m prosto Sorokin 57.7, Balandin 57.7,	100 m hrbtno
Kuvaldin 1:08.9, 200 m metuljček Ruba-čev 2:36.1, 200 m prsno Juničev 2:37.2. ženske:	100 m prosto Moskvina 1:08.0,
200 m prsno Kovalenko 2:59.4.
Nemški plavalec Herbert Klein doseza vedno boljše rezultate. Na zadnjem tek-
movanju v Munchenu je dosegel nov rekord Zah. Nemčije na 200 m prsno 2:36.0. Ostali rezultati: 400 m prosto Ba-tura (CSR) 4:51.5, 100 m hrbtno Bačik (CSR) 1:05.1, 200 m metuljček Masel (N) 2:29.3, 100 m prsno Svozil (CSR) 1:12.4, ženske: 100 m metuljček Škupilova (CSR) 1:16.8, 200 m prsno Wolff (N) 2:57.0.
Reprezentanca Velike Britanije v plavanju je v Birminghamu premagala najboljše plavalce Danske z 69:57 točkami.
CSR : Belgija 90:66
V Bruslju sta »se pomerili košarkarski reprezentanci CSR in Belgije. Cehi niso imeli težjega dela in so zasluženo zmagali z 90:66 (48:20). V srečanju ženskih reprezentanc istih držav so zmagale Čehinje s 67:44
Naslov prvaka Italije v tenisu je osvojil Merlo, ki je v finalu premagal Pie-trangelija z 8:c, 6:3, 2:6. 2:6 in 7:5.
Teniško prvenstvo Franclje se je končalo z zmago Hailleta, ki je v odločilnem srečanju premagal Remyja z 977, 6:3, 6:3.
Štaleia Nemčija 4 X KM) m — nov evropski reko rt!
Kot smo že poročali, je bil dosežen na atletskem dvoboju med Nemčijo in Švedsko, ki je bil vKolnu, najpomembnejši rezultat v štafeti 4 X 100 m, kjer so Nemci dosegli s 40.0 nov evropski rekord. Ostali važnejši rezultati: 100 m Germar (N) 10.6. 200 m Ha-js (N) 20.7. 400 m Haas (N) 46.5, 800 m Dohrow (N) 1:48.2, Schmidt (N) 1:48.2, 15C0 m Waern (S) 3:46.4, 5000 m Lauler (N) 14:07.8, 10.000 m Konrad (N) 29:32.2,110 m ovire Lauer (N) 14.4, 400 m ovire Janz (N) 51.G, steeple Tjdrnebo (S) 9:00.4, višina Nilsson (S)	200, daljina
Wahlander (S) 7.36, troskok Norman (S) 15.02, palica Lundberg (S) 4.30. krogla Wegman (N) 16.80, disk Uddebon (S) 51.20, kopje Will (N) 80.22, Koschel (N) 77.80, kladivo Asplund (S) 59.02, 4X400 m Nemčija 3:09.0.
Olimpijci ZDA na startu...
Skrjanc (spre+Iuj) jc spet zablestel v polni formi in jc tekmah najboljši igralec v moštvu Olimpije
obeh
V	kalifornijskem mestu Berkeleyu so se v soboto zbrali skoraj vsi ameriški, olimpijci na enem izmed zadnjih preglednih tekmovanj pred odhodom v Melbourne. Mnogi najboljši atleti sveta so na tem tekmovanju pokazali, da so si privoščili res »pošten« odmor in da so daleč od svojih rekordnih rezultatov. Precejšnje vprašanje je, če bodo uspeli vsi do olimpijskih iger zopet doseči rekordno formo. Rezultati: 100 m King 10.3, Murchison 10.4, 200 m Morrow 21.4, 400 m Jones 48.0, 800 m SowelI 1:48.8, Stanley 1:49.0, 1500 m Bowden 3:46.6, 5000 m Dal-linger 14:25.6, 110 m ovire Calhoun 13.8, 400 m ovire Culbreath 51.0, višina Dumas 203, daljina Bell 7.82, troskok Davvis 15.18, palica Guttowski 4.46, krogla 0’Brien 18.44, disk Oerter 55.70, kopje Held 78.05, kladivo Connolly 66.71, Hall 62.03.
Se nekaj rezultatov z izbirnih tekem avstralskih atletov: steeple Thomas 8:56.2, krogla Donath 16.05, ženske: 100 m Cuthbert 11.7,	200 m Cuthbert 13.7, višina
Cooper 162, 4 X 120 y 46.2.
Nekaj rezultatov z atletskega dvoboja med Italijo in Francijo, ki je bil v Firencah, smo že objavili, danes dajemo še ostale. Kljub vodstvu Franclje po prvem dnevu, so končno zmagali Italijani s 102:99. Rezultati: 100 m Gnocchi (I) 10.7, 200 m Lombardo (I) 21.8, 800 m Dyan (F) 1:49.9, 1500 m Baraldi (I) 3:49.4, 5000 m Carron (F) 14:32.8, 10.000 m Mimoun (F) 30:21.0, 400 m ovire Cury (F) 52.1, višina Fourier (F) 195, daljina Ulivelli (I) 7.10, troskok Battista (F) 14.99, palica Sillon (F) 4.30, krogla Meconi (I)	16.37, djsk
Consolini (I)	53.10, kopje Lievore (I)
72.22,	4 X 40(1 m Italija 3:10.8 (rekord),
Francija 3:11.4. Izven konkurence je dosegla ženska štafeta Italije nov rekord z rezultatom 45.7.
V	Bukarešti sta se pomerili atletski re-
prezentanci Romunije in Norveške. Pri moških so domačini zmagali s 111:99, pri ženskah pa so bile Romunke prav tako precej boljše in so slavile visoko zmago s 66:40. Najpomembnejši rezultati: 100 m Nilsen (N) 10.6. 200 m Nil-sen (N) 21.5, 800 m Boysen (N)	1:50.8,
5000 m Larsen (N)	14:07.4,	400	m ovire
Savel (R) 53.7, krogla Raiča (R) 16.32, kopje Danielsen (N)	75.01,	kladivo
Strandli (N)	61.83. ženske:	80	m ovire
Serban (R) 11.3, višina Balas (R) 165, disk Manoliu (R) 46.39, kopje Ditzi (R) 46.19.
V	Bruslju je bilo veliko mednarodno atletsko tekmovanje, ki pa ni prineslo pričakovanih rezultatov, ker je nočno prireditev oviralo zelo slabo vreme. Kljub temu pa so bili v nekaterih disciplinah doseženi odlični rezultati. Odlikoval se je zlasti mladi poljski tekač na dolge proge Zlmny. Rezultati: 100 m Steinbach (V. N) 10.5, v predteku 10.4,
Sandstrom (VB) 10.G, 200 m Carlsson (Šved) 2lr2, 400 m Hubcr (N) 47.1, 800 m Richtzenhain (VN) 1:48.9, Farrel (VB) 1:49.3, Leva (Belg) 1:49.4, 1500 m Hermann (VN) 3:45.2, 500(1 m Zimny (Polj) 13:58.6, 10.000 m Kanen (Niz) 29:47.2, 110 m ovire Hildreth (VB) 14.5, 400 m ovire Kane (VB) 52.5, palica Preusseger (VN) 4.30
V angleškem moštvu za olimpijske igre je tudi 36-letna skakalka v višino Do-rothy Tyler, ki bo v Melbournu slavila že svoj četrti nastop na olimpijskih igrah. Po tekmovanju v Avstraliji bo po 22-letnem udejstvovanju zapustila atletiko.
Tudi hokejisti so
prišli na plan
Na zimskem stadionu v Pragi so že
začeli z novo sezono v hokeju na ledu. Pred 12.000 gledalci je reprezentanca Prage premagala Miinchen s 14:1	(3:1,
4:0. 7:0). V obeh moštvih je nastopilo veliko število državnih reprezentantov CSR in Nemčije.
Na današnji kolesarski dirki okoli Lombardije s startom in ciljem v Milanu, dolgi 238 km, je zmagal v sprintu Francoz Andre Darrigade. Sc malo pred ciljem sla bila na čelu Italijana Coppi in Ronchini. Zasledovalci pa so ju ujeli in tako se je za prvo mesto borila skupina 15 kolesarjev. Vrstni red na cilju je bil naslednji: 1. Darrigade (Fr) 2. Coppi (It), 3. Magni (It), 4 Van Looy (Belg), 5. Albani (It), 6. Monti (It), 7. Decoek (Belg), 8. Bobet (Fr), 9. Ronchini (It), 10. Forestier (Fr). Dirka >Po Lombardiji«, ki je bila letos izvedena že 50 kralje veljala tudi kol zadnja dirka za nagrado Desgrnnge Colombo. Prvo mesto je osvojil Belgijec Alfred De Bruyne pred Francozom Forcstierom in Luksemburžanom Gnulom.
Danielsen 93.”0 v kopju
Nov način metanju kopja so začeli poskušati povsod po svetu. Pred nekaj dnevi je dosegel Finec Mikkila 86.70 m, kar je boljše od svetovnega rekorda. Vendar pa ta rezultat ne bo priznan tudi v primeru, če bo mednarodno atletska zveza, ki bo o novem načinu metanja kopja razpravljala na kongresu v Melbournu, neposredno pred olimpijskimi igrami, Španski način priznala. Mik-kilii je rezultat dosegel na treningu. Prov tako je na treningu dosegel včeraj Spance Clovero 90.30 m, Že boljši pa je bil Norvežan Danielsen, ki je v llnmnrju vrgel kopje 93.70 m.
Varaždinsko-mariborska nogom etna liga
Zaslužena zmaga Branika
Zvezna nogometna liga
Crvena zvezda -
Branik : Slohoda 4:3 (2:1)
Maribor, 21. okt. Pred okrog 1300 gle-tialci, ki so obiskali današnjo prvenstveno tekmo v Ljudskem vrtu, je moštvo peločrnilr po precej lepi igri doseglo polni skupiček točk. Igra je bila -zlasti V prvem polčasu zelo hitra. Tudi danes je imel napad Branika vrsto zrelih priložnosti za dosego golov, ki pa je le jedke izkoristil. Večinoma je napadala domača enajstorica, gostje pa so prihajali pred Branikova vrata po redkih, hitrih a zelo nevarnih prodorih. Prvi gol za domače je dosegel Gluck iz prostega strela v 22. minuti, minuto za tem pa je v protinapadu izenačil Heinl. V 35. minuti je Plaznik s krila lepo poslal v sredo, Vitek pa je žogo z glavo potisnil v mrežo in povišal rezultat 2:1. V drugem polčasu pa je uspelo v 50. minuti Slobodi izenačiti po Tomiči. Dve minuti nato pa je Hanzl ponovno povišal na 3:2 za Branik. Rezultat je ostal nespremenjen vse do 61. minute, ko je vratar gostov v padcu izpustil žogo, katero je streljal Gluck. Žoga je odšla v mrežo — 4:2 za Branik. Zaradi prekrška v šest-najstmetrskem prostoru, ki ga je zakrivila Branikova obramba v 72. minuti, je bila dosojena enajstmetrovka, ki jo je Heinl zanesljivo izpremenll v 4:3 za Branik. Stanje je ostalo nespremenjeno do konca, čeprav so se vrstili še ostri napadi domačih. V moštvu Branika še vedno primanjkuje prisebnih strelcev. Napad je sicer dobro pripravil ugodne priložnosti, ni pa bilo prisebnega strelca.
Rudar : Mladost 1:1 (1:0)
Trbovlje, 21. okt. 800 gledalcev je danes razočarano zapuščalo igrišče Rudarja. Domači napadalci niso bili sposobni po mnogih ugodnih priložnostih doseči več kot en gol. Res je, da je mnogim lepim strelom preprečil pot v mrežo spretni vratar gostov, ki je bil mimo domačega Knausa najboljši mož na igrišču. Rudar je dosegel edini gol v 17. minuti po Hermanu. Domači so posebno v drugem polčasu igrali raztrgano v napadu in niso prišli del j kot do šestnaj strne trškega prostora. Gostje so bili v tem delu mnogo boljši in je imela domača obramba polne roke dela ter je v 77. minuti odpovedala. Gol za goste' je dosegel Vrančič.
Kladivar : Maribor 5:1 (3:0)
Celje, 21. okt. — Mariborčani v Celju nimajo sreče. Pomlajeno moštvo Kladivarja jih je danes močno pregazilo. Domačini sicer niso pokazali lepe igre, vendar so bile vse akcije bolj ali manj koristne, kar kaže tudi končni rezultat. Kladiva r je tehnično precej prekaša) goste, Mariborčani pa so imeli svoje orožje r borbenosti, ostri igri in hitrosti. Že v 3. min, je Piki otvoril serijo golov. Po začetnem uspehu je Kladivar uprizoril vrsto napadov, toda vratar gostov je odlično posredoval. V 17. min, je Cafuta povišal na 2<9. Prvo zrelo priložnost so imeli gostje v 30. min., toda Vidic je s 5 metrov zgrešil cilj, Štiri minute kasneje je Cafuta povišal na 3:0. Kladivar je imtT do zaključka polčasa še pet idealnih priložnosti, da poviša rezultat, toda zaradi oklevanja napadalcev je ostalo pri istem rezultatu. V drugem delu so domačini začeli s poletno igro, toda
Kvalifikacijske
zaradi oklevanja napadalcev so šle zrele akcije po vodi, V 60. min, je Godunc povišal na 4:0, takoj za tem pa so Celjani močno popustili. Mariborčani so prevzeli pobudo v svoje roke in v 69. min. je Vidic dosegel častni gol. Mariborčani so hoteli znižati razliko, toda ni jiui uspelo. V zadnjih minutah je Kladivar uprizoril siloviti finiš in 4 minute pred koncem je Hribernik dosegel peti gol in končni rezultat tekme.	JUS
Jedinstvo : Sloga 1:1 Sobota : Zagorac 3:0
Jedinstvo	7	6	i	0	21:8	13
Rudar	7	5	1	1	13:5	11
Branik	7	5	1	1	25:13	13
Sloboda	7	5	0	2	24:15	10
Kladivar	7	4	0	3	24:12	8
Maribor	7	3	z	2	14:14	8
Sloga	7	%	2	3	21:22	6
Sobota	7	Z	0	5	12:21	4
Tekstilac	8	1	2	3	9:16	4
Mladost	7	\	1	5	11:22	3
Zagorac	7	0	2	5	10:22	2
proletarec	6	1	0	5	7:16	2
V lestvici je Zagorac 3:0	upoštevan p. f.		rezultat Rudar i			
CRVENA ZVEZDA : BRANIK 3:1 (5:15, 15:11, 15:13, 15:9)
Maribor, 21. okt. — Z velikim zanimanjem smo pričakovali srečanje najboljših moštev moške odbojkarske lige. V Ljudskem vrtu se je zbralo nad 800 gledalcev, ki pa so tekmo zapustili razočarani. V prvem nizu je Branik naravnost pregazil svoje nasprotnike, v drugem setu pa je prišlo do ostre in izenačene borbe, ki so jo gostje z naporom vseh svojih sil odločili v svojo korist, Ta zagrizena borba se je ponovila tudi v tretjem nizu. Sodnik Slanina je dosodil kar vrsto napačnih odločitev, obenem pa je spregledal gostom več odločujočih napak, ki so nato. z veliko srečo tudi osvojili ta niz. V četrtem nizu so Branikavci igrali nervozno in ga prepustili nasprotniku, s tem pa tudi zmago borbenim Beograjčanom, Po zaključnem žvižgu je na igrišču nastala prava »revolucija« in se ja igralcem in funkcionarjem Branika le s težavo posrečilo obvarovati sodnika pred dejanskimi napadi razburjenega občinstva. Branik je Vložil protest zaradi kršitve materialnih pravil.	Bergant
Železničar : Lokomotiva 3:2 Mladost : Železničar 3:1
REPUBLIŠKA ODBOJKARSKA LIGA:
Žene - Mladost : Papirničar (V) 0:3
Moški (II. liga) — Mladost : Preserca .3:1
»Partizan« Novo mesto : Kamnik 3:2 »Partizan«-Podpeč :	»Partizan«-Preserje
3:1 (12:15, 15:8, 16:4, 15:7)
Crv. zvezda : Dinamo 1:0 (0:0)
Beograd, 21. okt. Gledalcev 20.000; edini gol je dosegel Toplak v 80. min. 80 minut je žoga valovila iz ene strani na drugo, toda rezultat se ni hotel izpremeniti. Obe moštvi sta imeli priložnosti za dosego gola, toda nespretnost strelcev ni znala zatresti Bearitio in Kraljevo mrežo. V 80. min. je Sekularac lepo podal žogo Toplaku, Kralj ni mogel obraniti močno streljane žoge, katera je našla pot v mrežo izpod Kraljevih nog. Dinamo je bil danes zelo dober nasprotnik in je imel več od igre in kakor smo že rekli, ni imel strelca v svoji sredini. Pri Crveni zvezdi ne bi mogli nikogar pohvaliti.
Vojvodina : Velež 6:0 (3:0)
Novi Sad, 21. okt. Gledalcev 9000. Takoj ko je šla žoga s sredine je bil vratar Bar-bfirič prvič premagan. Gol za Vojvodino je dosegel Rajkov, ki je streljal v desni spodnji kot. Drugič je bil uspešen Veselinovič v 31. minuti. Tudi tretjič je potresel mrežo Veselinovič, ki je z ostrim strelom premagal vratarja Velcža. V drugem polčasu je VeleŽ uredil svoje vrste in je bil nekaj časa tudi v premoči, toda izredno dobri Boško v ni do-
Maribor, 21. okt. Okoli 300 gledalcev je v kina Udarnik -prisostvovalo zanimivemu iboiksarskemu srečanju me-d Branikom in Slogo iz Vukova ra. Domačini so bili boljši v težkih kategorijah in so premagali gos-te z 11:9,
ROKOMETNI POKAL FLRJ Zenske
Rudar i ESS (Koper) 12:0 (5:0) (Part) Črnomelj : Svoboda 6:3 (3:2) Moški
(Part) Črnomelj : Svoboda 17:14 (6:4)
POKAL ZA ROKOMETAŠE RUDARJA Trbovlje, 21. okt. Sindikalna podružnica v Trbovljah je poklonila pokal za zmagovalca turnirja v malem rokometu v Trbovljah. Rezultati: Rudar II. : Proletarec (.Zagorje) 12:3, Rudar I. : Rudar II 10:7, Rudar I : Proletarec 13:8, pokal si je osvojilo prvo moštvo Rudarja.
V	Ontaciju. (ZDA) je ameriški atlet Lea-
mon King z rezultatom 10. t izenačil svetovni rikord v teku na 100 m. Ostali odlični rezultati — daljina: Bell 8.08, krogla: 0‘Brien 18.71, kladivo; Connolly 65.12,	4 X 440 y:
3:08.8.
V	atletskem dvoboju med reprezentanca-
ma CSR in Zah. Nemčije v Pragi so zmagali Nemci s 110:105 točkami. Najboljši rezultati —	400 m:	Haas (Nem) 46.6, Trousil
(CSR) 46.6, mo m: Jungvvirt (CSR) 3:42.4. Dohrow (Nem) 3:42.8, steeple: Brlica 8:48.8,
pustil, da bi Mostarci zmanjšali rezultat. Veselinovič je preigral vse obrambne igralce iu tudi vratarja Barbariča in s tem dosegel 4. gol za svoje moštvo. V 84. min. je bil grobo zrušen Rajkov, sodnik je dosodil 11-metrovko, katero je realiziral Veselinovič. Končni rezultat je postavil minuto kasneje Krstič I 6:0. V moštvu Vojvodine sta bila najboljša Boškov in Krstič I, pri Veležu pa Mujič in Dilbcrovič.
Lokomotiva : Vardar 5:0 (3:0)
Zagreb, 21. okt. Strelci golov v 14. in 38. min. Drozina, v 44. in 82. Hmeljina in v 90. Mezak. Gledalcev 5000; sodnik Lemcšič je sodil dobro. Zmaga Lokomotive je zaslužena, saj je bila vso igro boljše moštvo.
Lokomotiva je imela danes izreden dan, to velja za obrambo, v kateri je bil najboljši Sinček, kakor tudi za napad, kjer sta se odlikovala Odžak in Hmeljina. Lokomotiva si je že v prvem polčasu zagotovila zmago i tremi goli prednosti, zato je tempo igre v drugem polčasu nekoliko popustil. V moštvu Vardarja je bil poškodovan Georgijev-skl, ki je zapustil igrišče. Napadu Lokomotive je še dvakrat. uspelo v drugem polčasu zatresti mrežo in s tein doseči končni rezultat 5:0. Vardar je igral izredno slabo, najslabši pa je bil vratar Cvetkovski.
Spar tak : Bud ličnost 3:1 (1:0)
Subotica, 21. okt. Tekmi je prisostvovalo 8000 gledalcev, za Spartaka so bili uspešni Čovič v 20. min., Jenovai 55. in Leškov v 79. min. za Budučnost pa Radonjič v 81. minuti. Subotiški gledalci so danes videli hitro, ostro in enostavno. igro obeh moštev. Domači so imeli nekaj več od igre in tudi več priložnosti za dosego gola. Napad domačih je igral povezano, toda prod vrati preveč zamotano. Igralci Budučnosti so bili požrtvovalni in ostri v obrambi, najboljši igralec je bil vratar Bjelojevič.
BSK : Hajduk 2:0 (0:0)
Beograd, 21. oktobra. Včerajšnji prvenstveni tekmi' je prisostvovalo okrog 12.000 gledalcev. BSK je z boljšo in učinkovitejšo igro v drugem polčasu zasluženo premagal Hajduk. V začetku je vse kazalo, da bo>do Beograjčani poraženi zapustili igrišče, ker je Hajduk začel silovito napadati. Gostje so imeli nekaj izrednih priložnosti, da prisilijo vratarja Radenkoviča k predaji, toda domači vratar je bil vedno na mestu, ati pa so grešili napadalci Hajduka. Počasi so se Beo-
Laufer (Nem) 8:48.8, krogla: Skobla (ČSR) 17.46, VVcgmann (Nom) 17.12, kopje:	Wiil
(Nem) 76.45.
Finski atlet Aniti Viskari je dosegel ? teku na 50 km v Helsinkih nov svetovni rekord s časom 1:55:03.6. Dosedanji rekord je pripadal Zatopku z 1:55.08.
Po prvem dnevu atletskega dvoboja med Madžarsko in Finsko v Budimpešti vodijo Madžari z 123:104 točkami. Najboljši rezultati — 800 m: Szentgali (Madž) 1:49.8, 5000 m: Iharos (Madž) 11:01.8, steeple:	Rosznoi
(Madž) 8:42.2, daljina: Valkama (Fin) 7.57, disk:	Klics (Madž) 55.23, i X 100 m:	Ma-
džarska 40.5.
tekme za vstop v zvezno košarkarsko ligo
Zvezna moška odbojkarska liga
Zmaga Beograjčanov v Mariboru
BRANtKOVIH BOKSARJEV ZMAGA
Zopet 10.1 na 100 m
slobode Mor izpadel
Nova člana Sloboda in Žeijezničar iz Karlovca
Maribor, 21. okt. — Od petka do danes se je na stadionu na Tržaški cesti odvijalo tekmovanje najboljših košarkarjev Hrvatske, BiH in Slovenije za vstop v zvezno ligo. Zanimanje za te tekme je bilo precejšnje in je dnevno prisostvovalo na igrišču nad 800 gledalcev. Prva tekma v petek je bila med dosedanjim članom zvezne lige, sedmim na lestvici, Slobodo iz Tuzle in Mariborom.
Sloboda : Maribor 67:48 (Ž8r30)
Prvi polčas so bili požrtvovalni domačini nevaren nasprotnik rutiniranim gostom. V drugem delu pa so močno popustili in zasluženo izgubili borbo.
Železničar : Mlada Bosna 85:65 (47:36)
Tudi ta igra je bila zelo živahna. Prvaki Hrvatske so pokazali več tehničnega znanja kot njihovi borbeni nasprotniki. V soboto so bila na program ti sledeča srečanja: Sloboda : Mlada Bosna 76:54 (39:29)
Rutinirani ligaši so se morali pošteno potruditi, da so nudili energični odpor izredno požrtvovalnih Sarajevčanov.
Maribor : Železničar 70:58 (36:28)
Domačini so tokrat odlično zaigrali. Medsebojno razumevanje igralcev je rodilo več lepih tehnič-
no pripravljenih košev. Karloveani so bili prisiljeni posvetiti več pozornosti na obrambo in s tein je seveda trpela njihova neučinkovitost. Zmago domačinov je občinstvo pozdravilo z velikim veseljem, saj so po predvedeni igri Mariborčani bili boljši in imeli vse predpogoje za uvrstitev v državno ligo, toda nedelja je prinesla drugačen rezultat.
Železničar : Sloboda 53:42 (35:29)
Karloveani so se izredno trudili, vendar bi v normalnih okoliščinah prav gotovo ne mogli zmagati. Večina igralcev Slobode je namreč očitno igrala za nasprotnika, predvsem njihovi, sicer najuspešnejši Strelci, Matkovič. Edini, ki je v tem moštvu igral za zmago, je bil Miladinovič, ki je dosegel 15 košev. Po končani tekmi je dal izjavo, da se sramuje svojih soigralcev, ker so nešportno in nemarno prepustili zmago Karlovčanom. V vrstah zmagovalcev je bil zelo dober Jenčič, ki je sam dosegel 23 košev. Tako je bilo že pred zadnjo tekmo med Mariborom in Mlado Bosno jasno, da sta v kvalifikacijah dosegla prvi mesti in s tem pravico, sodelovanja v zvezni , ligi Sloboda iz Tuzle in Karlovac.
Maribor : Mlada Bosna 64:67 (31:32)
Domačini so grali očitno pod vtisom nešportne borbe Slobode in Železničarja iz Karlovca. Mladi Bo-
sanci so bili borbeni in požrtvovalni ter s tem dosegli tudi zmago.
Po zaključku igre je okrog 800 gledalcev precej burno izražalo svoje nezadovoljstvo nad nešportno potezo Slobode, ker je le na ta način Maribor izpadel iz konkurence najboljših moštev v državi. Tekme so vodili sodniki Bernetič in Mau-kovljič iz Zagreba ter Pecinič in Brumen iz Ljubljane. Medtem ko sta Ljubljančana opravila svoje delo zadovoljivo, sta Zagrebčana mnogo grešila.
Po tekmovanju je zvezni kapetan Aca Nikolič izrazil mnenje, da je organizacija tekmovanja bila dobra in da so ga prikazane igre zadovoljile. Bile so borbene, vendar manjka moštvom še primerna izkušnja in tehnično znanje. Razočaralo ga je sicer najboljše moštvo turnirja Sloboda v zadnji tekmi proti Karlovcu. Na vprašanje, če je imel vtis, da je moštvo namerno iP rep uiti to zmago nasprotniku, ni hotel odgovoriti.	Bergant
Republiško prvenstvo v malem rokometu
ODRED : SLOVAN 6:2 (4:1) Ljubljana, 21. oktobra. Odredove igralke so v današnji prvenstveni tekmi zaigrale požrtvovalno in tehnično zelo lepo. Tudi igralke Slovana so bile borbene, le njihovo streljanje na gol je bilo netočno.
Namiznoteniško prvenstvo Gorenjske
Kranj, 21. oktobra. V telovadnici »Partizana« Stražišče je bilo danes namiznoteniško prvenstvo Gorenjske za posameznike in dvojice. Na tekmovanju so poleg številnih domačih tekmovalcev nastopili še igralci iz Jesenic, Tržiča, Škofje Loke, Golnika, Dupelj in Pod brezi j. Skupno je nastopilo nad 80 tekmovalcev. To nam dokazuje, da je med mladino na Gorenjskem vedno večje zanimanje za to športno panogo. Med moškimi se je najbolj odlikoval Stana iz Jesenic, pni ženskah pa Plutova iz Kranja.
Rezultati — posamezno: moški A:
Petrovič : Valen to r 2:0, Stana : Teran 2:1, Stana : Petrovič 2:0, moški B: Svoljšaik : Tone 2:0, ženske: Pl:ut : Tera,n 2:0, mladinci: Teran : Žeztina 2:0, mladinke: Plut i Jernejčič 2:0. pionirji; Todorovič : Jenškovec 2:0.
Dvojice: moški: Teran-Žezlina T Plul-Česen 2:1, ženske: Teran-Flut : Dolenc-Lampret 2:0, mladinci: Ko-vač-Dolenc : Tonc-Todorovič 2:0.
ŽŠD Celje : Svoboda (T) 2:0 (0:0) Kladivar B : Rudar (Hrast.) 5:0 (2:0)
Mladina — Mladost B : Prešeren 6:1
Mlad.-Kladivar : Maribor 1:2 (1:0)
Mladinci - Branik : Kovinar' (Tezno) 2:1 (1:1) Branik-B : Tchnogradnja (Vuz.) 10:2 . (2:0>
Rudar : Svoboda (Trb) 9:1 (5:1) Rudar-B : Svoboda (Kisovec) 5:1	(3:1)
Svoboda : Duplica : Mengeš 1:2 (1:2) Kamnik : Domžale (B) 7:3 (4:1) Kamnik (B) : Svoboda (D) 1:1 Mladina — N. Gorica : Branik 3:1
grajčani otresli pritiska in začeli smotrno napadati. Obramba Hajduka je v drugem polčasu znatno popustila, tako da je imel vratar Vulič dela čez glavo. Najprej je potresel Hajdukovo mrežo Todorovič, nekaj minut kasneje' pa Josič. Kljub dvetn prejetim golom, Splitčani niso zaigrali boljše, nasprotno njihova igra fe bila vse bolj ležerna, tako da je zmaiga BSK povsem zaslužena. Najboljše moči so imeli Beograjčani v krilcih, pri Hajduku pa je. zadovoljil edino Radovič.	1
Sarajevo : Radnički 2:2 (1:1)
Sarajevo, 21, oktobra. V Sarajevu sta oba nasprotnika podelila točki. Lahko rečemo, da so domačini srečno izvojevali dragoceno- točko, saj so bili gostje boljši in igrali mnogo lepše, mirneje in požrtvovalneje. Ce hi imel Radnički nekoliko več sreče pri streljan iu na gol, bi verjetno domačini odšli visoko poraženi z igr" \ Sarajevo je igralo zelo slabo. t je, da so se igralci precej trn , ker so se očitno zavedali, da današnja tekma odloča o njihovem obstanku v ligi. Gole so dosegli za Radnički Markovič in Ognjanovič H. ter Fe rita to vic in Jusuf-begovič za Sarajevo. Pred 8.900 gledalci je sodil Marek iz Zagreba.
Zagreb : Partizan 0:0
Crv. zvezda	12	10	1	1	31:7	21
Vojvodina	12	9	0	3	38:17	18
Hajduk	12	7	3	2	21:11	17
Dinamo	12	7	1	4	31:25	15
Spartak	12	5	2	5	27:19	12
Vardar	12	5	2	5	15:24	12
Partizan	12	4	2	6	25:22	10
Lokomotiva	12	5	0	7	22:25	10
Zagreb	12	4	2	6	15:19	10
BSK	12	4	2	6	16:25	10
Velež	12	3	3	6	16:22	9
Budučnost	12	5	3	6	14:22	9
Radnički	12	4	1	7	16:28	9
Sarajevo	12	2	2	8	15:28	6
REZULTATI	MED TEDNOM			(XI. kolo):		
BSK : Sarajevo 2:2 (1:0) Partizan : Spar tak 3:1 (1:0) Budučnost : Crv. zvezda 2:2 (1:1) Hajduk : Vojvodina 1:0 (0:0) Dinamo : Lokomotiva 5:1 (4:0) Vardar : Radnički 2:1 (2:0) Zagreb : Velež 1:0 (1:0)
Svetovni potnik
1 'Ameriškemu skakalcu ob palici Bobu Guttovvskemu bi povsem upravičeno lahko rekli — svetovni potnik. Kot vemo, je najprej skupaj s svojim rojakom Sheltonom nastopil v Bukarešti, navdušil gledalce z odličnim rezultatom, po-tern sta odletela v Teheran, nastopila v soboto v pravi poletni vročini v glavnem mestu Irana (mimogrede naj omenimo, da je'Guttowski skočil 4.50), v ponedeljek sta z letalom že prispela na Dunaj, v torej sta pot nadaljevala z avtomobilom v Graz, kjer sta se znašla naenkrat v pravi zimi. Kljub temu je mladi skakalec oib palici zanesljivo preskočil 4.40m. V sredo je sledil nastop na Dunaju, potem pa sta takoj odletela nazaj v ZDA in teden d n i_ za nastopom v Teheranu sta oba že nastopala n-a preglednem tekmovanju ameriški h olimpijcev v Berke!eyu. Štiri tekmovanja, med njimi pot okoli polovice zemeljske krogle, to daje obema ameriškima atletoma pravico do naziva »atletska globetroterja atomske dobe«.
Mariborsko-celjska nogometna liga
Aluminij : Usnjar 0:2 (0:1)
Kidričevo, 21. okt. Aluminij je na svojem igrišču podlegel tehnično slabšemu, a borbenemu moštvu iz Šoštanja. Pri gostih se je zlasti izkazal mladi vratar Nartočnik, pri domačih pa Berlič. Sodil je Kološa iz Murske Sobote pred 300 gledalci.
Lipuš Vitko
Rudar : Brežice 3:1 (2:1)
Velenje, 21. okt. Velenjski Rudar je danes prvič v jesenskem delu tekmovanja nastopil v popolnem sestavu ter zasluženo premagal borbeno in tehnično dokaj dobro moštvo iz Brežic. Igra je bila ves čas v polju izenačena, domači napad .pa nekoliko odločnejši, kar je tudi moštvu prineslo zmago. Najboljša dela obeh moštev sta bili obrambi. Sodnik je v drugem polčasu upravičeno izključil Rudarjevega igralca Ivenčnika, ki je fizično obračunal z nasprotnim igralce.m. V domačem moštvu sta bila uspešna Fiš dvakrat in Hudarin, pri gostih pa desno krilo.
Kovinar (S) : Fužinar (R) 2:3 (0:0)