Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste za vsakokrat.
Glasilo koroških Slovencev
Velja:
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvo „Mira" v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Leto XXVI.
V Ljubljani, 20. julija 1907.
Štev. 31.
l^F“ Današnja številka obsega 4 strani.
Narodna šola v Št. Jakobu v Rožu.
Nepozabljiv dan je bila nedelja, dne 14. t. Pi-i za cejo slovensko Koroško, tembolj pa še za narodni St. Jakob v Rožu. Takega dneva dosedaj še ni doživel slovenski Rož, tako sijajno se še ni manifestirala slovenska misel na Koroškem, kakor ta dan. In kako tudi ne, saj se je ta dan položil temeljni kamen onemu zavodu, ki je porok za to, da bo naša slovenska zemlja ostala naša, da bo našemu rodu in jeziku zagotovljen obstoj ravno tamkaj, kjer so mu nastavili naši nasprotniki sekiro prav na korenine. Germaniziral naj bi se naš Rož, in cela gornja Koroška bi bila v kratkem času v rokah naših zagrizenih sovražnikov. To-i h™0 P*sa*' 0 pomenu narodne šole v Št. Jakobu v Rožu, da nam danes ni treba iznova poudarjati istega, saj je pomen te šole najboljše označila nedeljska slavnost, na kateri je slovensko ljudstvo pokazalo s svojo navdušenostjo, ka-ko mu><je ^ srcu prirastla bodoča narodna šola, kako živo že želi, da bi se kmalu odprli njeni prostori sjovenski ukaželjni mladini. To navdušenje, ta živa želja in ona brezprimerna požrtvovalnost, s katero je slovenski narod na Koroškem zbiral prispevke za ta zavod, nam je najboljši dokaz, kolikega pomena, kolike važnosti smatra narod sam narodno šolo, in kako živo čuti njeno
potrebo. Zato naj preidemo takoj k slavnosti sami.
Že v soboto so začeli prihajati prijatelji koroških Slovencev z one strani Karavank, da je bn St. Jakob že na predvečer slavnosti nenavadno obljuden. S stolpa župne cerkve sv. Jakoba je pozdravljala prišlece^ mogočna trobojnica, večina slovenskih hiš v Št. Jakobu je tudi že nadela slovesno lice. Stavbišče narodne šole v Št. "etru in hiše v bližini so bile okrašene s slovenskimi zastavami. Z griča onstran stavbišča pa ]e odmevalo pokanje topičev, naznanjajoč, da praznujejo koroški Slovenci prihodnji dan svoj narodni praznik.
i Stavbišče narodne šole leži ob cesti iz Št. Jakoba v Rožek kakih pet minut iz Št. Jakoba, rdo ob vasi Št. Peter, par metrov vzvišeno nad ht-3' x^eP^epi3 prostora bi se ne bilo moglo iz-rati. Na eni strani vrhovi Karavank, na drugi mični holmi onstran Drave, proti vzhodu pa celi Koz tja doli do Obirja. Šola bo obrnjena z licem cesto ter bo, kakor kaže načrt res pravi kras P, 3aravnih lepotah tako bogate šentjakobske o ice. Stavba bo dvonastropna ter urejena kot s inrazrednica z eno paralelko, kateri je priključen internat.	J h j
..V nedeljo zjutraj se je zgrnila velikani množica domačega slovenskega ljudstva v
ie~ KS ■
kom veliko število spodnjih Rožanov, delav društvi iz Podljubelja in Podsinjevasi Dev< društvo „Drava iz Glinj, ž njimi množica 1 rovskih, glinjskih in selskih rodoljubov ter u< ležniki iz Celovca in Podjunske doline. Belja vlak je pripeljal H Zilank v narodni noši in le število vrlih Zilanov. Po preteku ene ure je c spel jeseniški vlak, s katerim so se pripel Kranjci in Primorci, med njimi čitalniški pev zbor iz Kranja in pevci goriškega pevskega glasbenega društva. Posebno častno je bil sjopan Kranj, nad 100 udeležnikov, potem Lji ljana, Radoljica, Bled, sploh cela Gorenjs Goričanov je prispelo okrog 40. Blejci so priš narodni noši. Ravno pred prihodom jeseniške
vlaka je poskusila nemškutarija motiti slavnostno razpoloženje s svojim izzivanjem, obesivši na drevo onstran kolodvora frankfurtarico. Silna ogorčenost se je polastila slovenskega občinstva, ki se je polegla šele, ko se je na ukaz g. župana Kobentarja odstranila izzivajoča vsenemška cunja. Pozneje so jo pokopali tja, kamor spada, v gnojnico. Obenem skoraj z onimi, ki so prispeli z vlakom, je prišlo tudi kakih 30 planincev, ki so prenočili na Golici in so se potem priključili velikanskemu sprevodu, ki se je pomikal s kolodvora proti Št. Jakobu. Ob uhodu v vas se je sprevod uredil ter z zastavo na čelu odkorakal na stavbišče narodne šole. Bilo je že skoraj G.
Ob 10. se je začela v Št. Petru slovesna sv. maša, katero je daroval ob asistenci domače duhovščine mil. g. prošt, tinjski Gregor Einspieler. Po maši se je izvršilo blagoslovlje-nje temeljnega kamena. Z godbo na čelu je prikorakala na stavbišče slovenska požarna bramba šentjakobska, kateri je sledila v sprevodu duhovščina v slovesnih cerkvenih oblačilih in potem vsa množica ljudstva. Navzočih je bilo gotovo nad 3000 ljudi. Eno stran stavbišča so zavzeli udeležnice in udeležniki v narodnih nošah, ro-žanski, zilski in gorenjski, vsenaokorg pa drugo občinstvo. Pogled na to množico je bil res lep, in upamo, da bomo v kratkem dobili kako sliko tega prizora, saj se je fotografiralo od vseh strani.
V tem stopi na oder tisti, kateri si je postavil kot živijensko nalego, da vstane v St. Jakobu narodna šola, vrli domači župnik g. M a-t e j R a ž u n. Kdor ve, koliko truda, koliko težav, koliko sitnosti je moral prestati g. Ražun, predno je videl zagotovljen obstoj narodni šoli, se pač ne bo čudil, ako so solze srčne radosti zaigrale v očeh njegovih, ko je stopil pred množico, da jo pozdravi. In tisoče broječa množica je čutila isto z g. govornikom, kajti odobravanje, ki je sledilo njegovim besedam, je bilo pač dokaz, da množica pozdravlja v g. Ražunu dušo slovenskega življenja v Rožu, tistega moža, ki bi dal vse, vse, svojo srčno kri, da osreči svoj narod. Ta prizor je bil gotovo pravo zadoščenje za neumorno požrtvovalnost, s katero je g. Ražun delal dosedaj v blagor slovenskega naroda, kajti prepričani smo, da se še ni nikomur s tako odkritosrčnostjo klicalo živio, kakor njemu, ko je dogovoril, Bog ga živi!
Po pozdravu sta zapeli društvi „Rožica“ in „Drava“ «Molitev za slovenski rod“, nakar je g. prošt Gregor Einspieler v svojem cerkvenem govoru označil pomen šole v versko-vzgojevalnem pogledu. Dobra šola vzgaja dobro ljudstvo, slaba šola slabo. Bodoča narodna šola ima vse predpogoje za to, da bo vzgojevala slovensko ljudstvo v najboljšem duhu, verskona-rodnem, da bo ostalo verno in zvesto svoji materi Sloveniji. Bog, ki je dal, da je delo dosedaj tako lepo napredovalo, daj tudi svoj blagoslov, da doseže svoj popolni uspeh. Po govoru je g. prošt blagoslovil temeljni kamen, in značilne so besede, katere je izgovoril, ko se je položil ta temeljni kamen : «Bodi to v spomin, kako se je godilo Slovencem v 20. stoletju!" V kamen se je vložila listina s sledečim besedilom : „S prostovoljnimi darovi slovenskega ljudstva in s podporo družbe sv. Mohorja v Celovcu (predsednik mil. g. stolni kanonik in knezoškofijski kancelar Janez Vidovič) kakor tudi družbe sv- Cirila in Metoda v Ljubljani je bilo mogoče začeti zgradbo «Narodne šole" 1. 1907, ko je bil župnik v St. Jakobu Matej Ražun in župan Franc Koben-tar. Temeljni kamen je dne 14. julija 1907 slovesno blagoslovil inf. prošt, tinjski, mil. gospod Gregor Einspieler. Stroški stavbe so proračunjeni na okroglih 100000kron."—Moški zbor kranj-
ske čitalnice je nato zapel Jenkovo «Molitev", nakar je stopil na oder edini slovenski državni in deželni poslanec koroški g. Franc Grafenauer, burno, naravnost viharno pozdravljen. Govoril je o pomenu šole v narodnem oziru. Naši nasprotniki nas hočejo ubiti, zato so ustvarili poseben šolski sistem, po katerem naj bi slovenska mladina kar trumoma izginjala v žrelu vsenemškega «lintverna". Slovensko ljudstvo plačuje ogromen denar za šolo, a izobrazbe iz te šole ne dobiva nikakoršne, ker se mu daje na podlagi tujega jezika. Naši nasprotniki se gostijo ob bogato obloženih mizah, nam pa ne privoščijo niti drobtinic, dasiravno jim mi plačujemo njihove bogate gostije. Marsikaj bi bilo že lahko drugače, ali Slovenci smo premehak, prepohleven narod, ki je vedno le prosil, a dobil nič, kajti nobeden nasprotnik ni tak, da bi prostovoljno kaj dal svojemu nasprotniku. Ne prositi, zahtevati moramo svoje pravice, in dobili jih bomo. Spoštujmo sami sebe, zavedajmo se svojih narodnih pravic, in ne bomo več podlaga tujčevi peti. Odpravimo izmed sebe izdajniški plevel, bodimo trdni, značajni Slovenci. Da pa dosežemo ta namen, nam je treba sredstev in tako sredstvo je šola, izobrazba na podlagi materinega jezika, kajti vsaka drugačna je nemogoča, brezuspešna. Na podlagi slovenskega jezika vzgojena naša mladina nam je najboljše poroštvo za bodočnost. Burno odobravanje je sledilo besedam govornikov m in se je šele poleglo, ko je oduševljena množica zapela «Hej Slovan i“.
Nato je občinstvo z godbo ter društvi z zastavami na čelu v impozantnem sprevodu odkorakalo v Št. Jakob, kjer je bilo v Narodnem domu in drugih gostilnah pripravljen obed. Dasiravno je bilo število udeležnikov tako veliko, vendar je bilo vse zadovoljno s postrežbo povsod. Res je, da take točnosti, kakor v kakem modernem hotelu, ni bilo, ali ob taki udeležbi zahtevati velikomestne udobnosti, bi se reklo iskati svojo lastno blamažo. Po obedu so si gostje ogledali okolico.
Ob pol 4. popoldne je začel napovedani koncert, pri katerem je poleg v programu napovedanih društev kranjske čitalnice, «Drave" in «Rožice" sodeloval tudi moški zbor goriškega pevskega in glasbenega društva. Gornji prostori «Narodnega doma", kjer se- je vršil koncert, so bili nabito polni. Izmed pevskih točk so najbolj ugajale narodne pesmi, ki jih je pel zbor kranjske čitalnice pod vodstvom g. Rusa. Sploh moramo izreči kranjskim pevcem in njihovemu pevovodji vse svoje priznanje, kajti petje tega zbora, moškega ali mešanega, je bilo res vredno vse hvale. Goriško pevsko društvo je poslalo svoje najboljše pevce in je bilo petje tudi tako. Domača pevska zbora „Drava“ in „Rožica“ zaslužita vso pohvalo in to tembolj, ker so pevci tako^ daleč vsaksebi, da je težko imeti redne vaje. Čast pevcem in zborovodji g. Bernotu- Za koncert je bila vstopnina 1 K in je soditi po veliki udeležbi, dosegel tudi jako lep gmotni uspeh.
Že med koncertom, posebno pa po koncertu se je razvila na dvorišču «Narodnega doma" in po drugih slovenskih gostilnah nad vse vesela prosta zbava, h kateri je največ pripomogel izborni goriški pevski zbor, ki je neutrudljivo prepeval umetne in narodne pesmi. Vmes pa so nastopali razni govorniki, med njimi prvi dr. Miiller, odvetnik v Celovcu, ki je pozdravljal slovenske pevce. Potem je govoril g. Gombač iz Ljubljane, za njim pa domači župnik Ražun, katerega so pevci po dokončanem govoru dvignili na rame. Govoril je tudi goriški državni poslanec Štrukelj, potem jurist Ravnik in provizor Smodej. Vse govore je ljudstvo navdušeno odobravalo, posebno pa govor g. Ražuna, kateri se je vnanjim gostom
Naročajte edini koroški slovenski list „Mir“! 4gl
tako priljubil, da bi nam ga bili najrajši odnesli tja onstran Karavank. Obžalujemo le, da se ni nobeden izmed govornikov spomnil tudi zvestega sodelovalca Ražunovega na narodnem polju, vrlega župana šentjakobskega, g. Franceta Kobe n t a r j a, ki si je stekel največje zasluge za ustanovitev narodne šole. Ali nič ne de, saj delo samo hvali človeka, in mi vemo, da bi brez Ko-bentarjevega sodelovanja težko bila kedaj prilika polagati temeljni kamen narodni šoli v Št. Jakobu. Dekleta v narodni noši so prodajale srečke za šaljivo loterijo, katera je pod vodstvom narodnega dijaštva donesla lep dobiček narodni šoli. Občinstvo se je zabavalo kar najprijetnejše in splošno se je obžalovalo, da je tako kmalu napočil čas odhoda. Večina kranjskih in primorskih udeležencev je odrinila okrog pol osmih, dočim so Celovčani in drugi iz spodnjih krajev odšli z brzovlakom ali pa pozneje z osebnim ob 10. Posebno pri odhodu jeseniškega vlaka in celovškega je postaja Podrožčica, katero hočejo tuji privandranci tako radi imeti za „nemško“, kazala tako odločno slovensko lice, da so se oni maloštevilni nemčurski rogovileži, ki sicer tako radi kriče, poskrili kakor miši po luknjah. Drugega nisi slišal nego živio in nazdar klice, in iz odhajajočih vlakov navdušeno „Hej Slovani". Tako se je završita ta velepomembna slavnost.
Nemčurji niso delali nikakih sitnosti. Orož-ništvo je posredovalo le v enem slučaju, ki pa je bil brez pomena; odvedli so enega ali dva nemška razgrajača. Na poti proti kolodvoru je priletelo na slovenske goste parkrat po par ka-menov, toda poškodovan ni bil nihče. Videlo se je, da jih je bilo strah. Dopoldne po prihodu jeseniškega vlaka je par zanikarnih babnic pokušalo izzivati slovensko občinstvo, a ko se jim je jezik pošteno zavezal so molčale. „Masala“ se je celo — Schusterca, najbrž ker je mislila, da bodo slovenski gostje kar trumoma napolnili njene nemčurske prostore, ali zmotila se je, kajti slovensko občinstvo se je ogibalo njene gostilne kakor strupene kače, kajti znano mu je bilo, da je iz nje letelo še pred kratkim kamenje na Slovence. Le par takih, ki niso vedeli zato, se je vsedlo tjakaj, a ko se jim je pojasnilo, so takoj odšli. Za Mačkovo gostilno je bil to precejšen — maček, in prepričani smo, da je bila Schusterca jeze zelena, ko je videla, da bo ostal slovenski denar v slovenskem žepu. In tako je prav, čemu pa kriči vedno: „die bindišen mog i nit in majnem bircaus." Prav je tako!
G. župniku Ražunu so dospele sledeče brzoj avke-
Celje. Narodna trdnjava naj ostane nepremagljiva na veke. Slava Vam in požrtvovalnim graditeljem.
Ravnatelj Franjo Jošt.
Gradec. Novi trdnjavi, katere temelj se stavi danes v slovenskem Rožu, kliče : Krepko stoj !
Akademično tehnično društvo Triglav.
Kranjska gora. Bodi srčno pozdravljena nova narodna šola, ki naj donaša mnogo krepkih slovenskih sinov starodavnemu slovenskemu Korotanu. Slava slaviteljem!
Županstvo Kranjska gora.
Mozirje. Dan napočil je rešilni v blesku zmage. Slava tebi slovenski Korotan !	M a r i j a , A n a.
Mozirje. V duhu z Vami obhajamo narodni praznik, pozdravljamo sosedne brate.
Narodna čitalnica.
Pevec, predsednik.
Pliberk. Temelj nove narodne šole bodi temelj novemu narodnemu življenju v Rožu. Slava zborovalcem!
Pliberško slovensko omizje.
Podnart. Žal, da se ne moremo z Vami radovati, ker je bil naš izlet že prej projektiran. Čestitamo Vam! Bodite uverjeni, da smo v duhu z Vami !
S1 o v e n s k o t r g o v s k o društvo „Merkur\
Prevalje. Trdnjava slovenska brani naš rod, vzgajaj nam junake sovragu v pogin !
Delavsko društvo prevaljsko.
Šoštanj. Ob blagoslovljenju temelja zadoni naj: v blagor naroda procvitaj vekomaj!
Soštanjski narodnjaki.
Tolmin. Pozdrav novi trdnjavi za prosveto in narod !
Podpis nerazumljiv: (tirala Voice).
Tolmin. Naprej po začrtani poti, kliče
Bralno društvoTolmin.
Tolmin. Bodi nova šola pospešiteljica omike in napredka Korotanu.	Pevski zbor.
Tržič. Bodi v spodbudo in branik koroškega slovenstva !	Bralnodruštvo in Sokol.
Velikovec. Radujoči se začetka zidanja druge koroške narodne šole, želimo mnogo dobrotnikov in obilo sreče !
Župnik Treiber, šolske sestre.
Koroške novice.
Za velikovško .Narodno šolo‘ Ciril - Metodove družbe so darovali : Slavni župni urad v Črnečah nam je poslal naslednje darove Mohorjanov: Gašper Mešjak 1 K, Jožef Cehner 20 vinarjev, drugi Mohorjani vkup 1 K. — Mohorjani iz Otoka na Vrbskem jezeru 2 K. — Župnik Jož. Kukačka v Kazazah 5 K 50 vin. — Simon Greiner, župnik v Št. Jakobu ob cesti, na račun obljubljenega stotaka 20 K. — Andrej Oražem, valjčni mlinar v Guštanju, 4 K. — Na prijateljskem sestanku dne 7. svečana t. 1. v Velikovcu zbrani duhovni rodoljubi 17 K. — Janez Flašberger, kmet v Veliki vasi pri Šmohorju 1 K. — Hranilnica in posojilnica v dinjah od čistega dobička preteklega leta 30 K. — Hranilnica in posojilnica v St. Lenartu pri sedmih studencih vsled sklepa občnega zbora od čistega dobička preteklega leta 50 K. — Matija Prajnik v Dobrli vaši 5 K. — Duhovniki velikovške dekanije dne 11. t. m. zbrani na pastoralni konferenci v Velikovcu, 24 K. — Vkup 160 K 70 vin. — Lepa hvala! Živeli nasledniki !
»Deseti brat.“ V nedeljo, dne 4. avgusta, priredi celovško delavsko društvo veliko narodno igro v petih dejanjih s petjem »Deseti brat", katero je po enako imenovanem Jurčičevem romanu spisal Fran Govekar. Delavsko društvo je svoj čas priredilo »Divjega lovca", in vsi udeležniki so priznavali, da se je ta igra uprizorila kar najboljše. Pričakovati je torej, da uspe tudi »Deseti brat". Igra ima pet dejanj, med temi tretje z dvema izpremembama, ter nastopi v njej črez 30 oseb. Nadejamo se torej, da bo slovensko občinstvo iz mesta in dežele napolnilo prostore rokodelskega doma do zadnjega kotička, saj je prvikrat, da se uprizori »Deseti brat" na Koroškem. Natančnejše poročamo prihodnjič.
Zanimiva obravnava se je vršila prošli petek pred okrajnim sodiščem v Dobrlivasi. G. dr. Janko Brejc, odvetnik v Celovcu, je tožil radi žaljenja časti onega zloglasnega dr. Krass-n i g g a iz Železne Kaplje, ki je dne 5. majnika vodil v zvezi s Koroščevim Pepčkom nemčursko bando na zborovanjih v Železni Kaplji in Žitari-vasi. Dr. Krassnigg je žalil dr. Brejca z raznimi psovkami kakor „Feigling“ itd. Obenem je pa tožil tudi dr- Krassnigg dr. Brejca in še nekaj slovenskih kmetov; dr. Brejca, češ, da ga je smatral za »štrasenraubarja", ker mu je v silobranu nastavil revolver. Obravnava se je vlekla strašno dolgo, a konečno je dr. Krassnigg po posredovanju sodnika in dr. Brejčevega zastopnika dr. Miillerja, odvetnika v Celovcu, pristal poravnavo in sicer pod sledečimi pogoji : tožnika umakneta svoji tožbi, dr. Krassnigg prekliče pred navzočimi pričami žalitve ter obžaluje, da jih je storil, plača 100 kron za slovenski kulturni namen, katerega določi g. dr. Miiller in tudi vse stroške. Dr. Kras-nigg, katerega ves nastop kaže skrajno zagrizenost in značaj rabiatnega nemškega burša, je torej že vzlic poravnavi prav občutno prizadet. Zahvaliti se ima edino spravljivosti dr. Brejca, da ni šel za kak teden v luknjo, katero je s svojo surovostjo tudi pošteno zaslužil.
Izgredi v Železni Kaplji in Žitarivasi so bili predmet obravnavi, ki se je vršila prošli teden pri c. kr. sodišču v Dobrlivasi. Tožilo je c. kr. državno pravdništvo in obtožencev je poleg dr. Krassnigga in Košičevega Pepčka še 27, med njimi trije učitelji in oba Seifrizova sinova. Obravnava še ni končana in se je preložila, da se zaslišijo nove priče in obtoženci, kateri ta dan niso prišli k obravnavi. Za danes torej ne bomo poročali o obravnavi sami, pač pa hočemo povdariti nekaj, kar kaže našo j u s -tično upravo v najslabši luči, ako že naravnost ne rečemo v — škandalozni. Kot zastopnik državnega pravdništva funkcijonira pri tej obravnavi — dobrolski nadučitelj Dreo, ki je sam zagrizen nasprotnik Slovencev, pristaš nemškonacio-nalnestranke, pristaš onega S e i f r i z a, katerega sinova sta obtožena, zakaterega je sam agitiral z vsemi silami, ki je gotovo vseskozi odobraval počenjanje dr. Krassnigga in drugih na shodih v Železni Kaplji in Žitarivasi, Obtoženi so tudi trije njegovi kolegi učitelji. In tak človek, tak stran kar bodi javni tožitelj v tako izključno politični pravdi, kakor ravno talTo je škandal, kakor-šen je mogočsamonaKoroškem. Z vso odločnostjo zahtevamo, da pošlje c. kr. državno pravdništvo k nadaljnim obravnavam v tej zadevi kot svojega zastopnika c. k r. u r adii i k a , od katerega moremo pričakovati, da bo storil svojo dolžnost. Dreo je že pri zaslišanju obdolžencev pokazal vso svojo nemško nacionalno pristranost, kajti polagal jim je odgovore naravnost na jezik, ko jih je sodnik izpraševal, zakaj so šli na shode. „Kaj ne poslušat ste šli? tako je vsakemu rekel — zastopnik državnega pravdnika, ako obtoženec ni
znal hitro odgovoriti. Zahtevamo torej, da c. kr. državno pravdništvo stori svojo dolžnost v tej zadevi, sicer mu smemo z vso upravičenostjo očitati, da ne zna varovati nedotakljivost postave, da jo samo krši s svojo politično pristranostjo. Ako pošilja svoje uradnike k popolnoma privatnim obravnavam, naj pač stori to tudi takrat, kadar se gre za strogo politične stvari. Sicer pa priporočamo celo zadevo državnim poslancem.
Košičev Pepček v škripcih. Smili se nam že ta ubogi Košičev Pepček, kajti v take stiske je zabredel, da je res joj! V petek bi bil moral v Dobrlovas k sodnijski obravnavi zaradi lumparij v Železni Kaplji in Žitarivasi, pa je prosil, da naj se obravnava preloži, ker ima isti dan obravnavo v Celovcu vsled napada na Dravca. V Celovcu pa je prosil ravnotako za preložitev, češ da ima še drugje obravnavo isti dan. Ubogi Pepček je torej imel eden dan na treh krajih sodnijske obravnave. Kaj takega se ne zgodi kmalu navadnemu zemljanu, biti mora že kaj — boljšega, kar se tiče lumparij in falotstva. V Dobrlivasi zaradi razbijanja shodov, v Celovcu zaradi nameravanega poboja, kje drugje pa zopet še nekaj, to je že lep rekord. Mi pač ostanemo pri tem, kar smo že rekli: ko enkrat odsedi kazni, ki jih bo dobil, potem le na varno ž njim, da ne bo zopet ob prvi priliki pobil koga. Prisilna delavnica bi bila pač naj-pripravnejša zanj, in ljudstvo v Rožu, moški in ženske, bi se res oddahnilo, ko bi izvedelo, da je varno pred njim.
Frankfurtarice pri cesarjevem obisku v Celovcu. V sobotnih »Freie Stimmen" se nekdo priduša v dolgem članku, češ, da ni dal mestni magistrat ob priliki zborovanja železniških zastopnikov izvesiti frankfurtaric, temveč samo deželne in avstrijske zastave. Pošteno je zato magistrat okrtačil- Obenem pa poživlja pisec meščanstvo, da za časa cesarjevega obiska v Celovcu izvesi le frankfurtarice. Nas sicer nič ne briga, če iz-vesijo Celovčani magari cuiukafrske zastave, pač pa smo radovedni, kaj poreče vlada k frankfur-tarskim cunjam, in kak vtis bo naredilo mesto na cesarja, o katerem je znano, da ne trpi frankfurtaric.
Osebna vest. Odvetniški kandidat gosp. dr. Josip Oblak, tajnik in blagajnik koroške podružnice slovenskega planinskega društva, je vstopil v pisarno slovenskega odvetnika gosp. dr. Ferd. M ii 1 1 e r j a v Celovcu.
Za ljudske knjižnice na Koroškem so nadalje darovali: g. Josip Hafner, mag. oficijal v Ljubljani, 3 zvezke krasno vezanih »Poezij Sim. Gregorčiča" ; gg. R a m o v ž in Majaron, dijaka v Borovnici na Notranjskem, sledeče knjige: Jos. Kostanjevec „Iz knjige življenja", »E. Gangl — Slava Prešernu", »Prevodi iz svetovne književnosti" I. in II. zvezek, VIII. zvezek »Knezove knjižnice" in XVIII. zvezek »Zabavne knjižnice." Prisrčna hvala! Prispevki v denarju in knjigah, primernih za ljudske knjižnice, blagovolijo naj se poslati na naslov :	iur. Rafko
Petrič na Lešah, p. Prevalje, Koroško.
Za slov. akad. ferijalno društvo »Gorotan":
iur. R. Petrič, tč. predsednik.
Slovensko akademično ferijalno društvo „Gorotan“ priredi v nedelo, dne 21. julija, dopoldne ob 10. uri v K r a m a r j e v i gostilni v Šmarjetiv Rožu svoj letni občni z b o r z običajnim sporedom. Prijatelji akade-mične mladine dobrodošli. Popoldne ob treh pa se vrši že naznanjena veselica. K obilni udeležbi vabi uljudno	odbor.
Rožek. V torek, dne 23. t. m. se bode na Humu pri Rožeku gosp. dr. Ivan A r n e j c , c. kr- gimn. suplent v Ljubnem poročil z gospodično Irmico Prettenhoferjevoiz Gradca. Castitamo !^ Poročal bo menda g. župnik Valentin Limpl iz Čajnč.
Kamen. Tukaj pri nas se snuje požarna bramba, ki je potrebna in na mestu. Pa način, kako se ustanavlja in zakaj se pravzaprav snuje, je vsega obsojanja vreden. Da se izvežbajo domači fantje, so prišli gasilci iz Tinj komandirat. Pa kako znajo komandirat, hočem povedati samo en komando: »Auf mei komand, zad glih stopite!" Pa še ni dosti; da pozabijo to, kar so se naučili, gredo žejo gasit k freibiru, ki ga je dosti in prizanašajo mu tudi ne. Vse to bi še ne bilo kaj posebnega, pa drugo: Ustanavlja se požarna bramba, da najde pri njej sudmarkina podružnica svoje zavetišče, ker drugače bi tako zaspala. Da pa fantje, ki so na naši strani, niso zapazili tega ! Ali boste tudi vi pomagali same sebe zatreti s tem judeževim denarjem.
Dobrlavas. Ker je prezanimivo, kako se pri naši občini ravna, in kdo je prav za prav pri nas postava, vam hočem poročati. Bilo je takole: Dobrolski fantje so vpili po noči mimo Grassel-nove hiše, da g. doktor ni mogel spati. Ker so slučajno malo prej šli fantje iz druge vasi domov, je eden izmed tistih takoj te doktorju napovedal, da bi se mu prikupil, kot pač le ta zna. Ker tem fantom ne morejo dokazati, da so kalili nočni mir, je prišla druga postava v veljavo, namreč ona, da se slovenski fantje obsodijo, če dobrolj-ski mogočnež zahteva. Da je temu tako, ni treba navajati dejstva, ampak samo županove besede, ki je rekel, da mora kaznovati one fante, „ker je Grassi naznani l.“ Kaj ne, čudne stvari se uganjajo, in naš slavni župan kot naj-pohlevnejša ovca dobrolskih nemškutarjev v celi občini jim je zvesti^pomagač, kadar se gre zoper zavedne Slovence. Če cele komedije ne bo kmalu konec, vam seveda poročam celo zgodbo, da svet izve, kaj se pri nas godi.
Velikovec. Prekrasen je bil letos predvečer godu sv. Cirila in Metoda, radi tega so se jako številni kresi prav lepo videli. Posebno se je odlikovala Podjunska dolina, vsi gorski vršaci so imeli kresove, pa tudi naša Velikovška dolina je pokazala svojo narodno zavednost. Vrli Št. Ru-pertčanje so zakurili štiri kresove, največji je, kakor vsako leto plamtel v Mrzlivodi, ostali so goreli v Orličivasi, nad Kohlhofom in nad Ku-štrom na Vinogradih. V Mrzlivodi in v Orličivasi so tudi s topiči streljali v pozno noč. Zelo sijajno je pokazala naša severna meja narodno lice, zakaj na Šmartinsko-Trušenski gori je gorelo celo sedem kresov- Vse skupaj smo opazili naokrog trideset kresov. Bog živi naše vrle slovenske kmete ! Naša „Narodna šola" je god slovanskih apostolov še posebno slovesno obhajala. Nad predvečer je bilo dvorišče z lampijoni razsvetljeno in narodne pesmi so se razlegale po zraku. Na god se je služila z blagoslovom sveta maša v predmestni župnijski cerkvi sv. Ruperta, potern je sledila majhna slavnost v šolski telo-vadnici^ z deklamacijami in predstavo šaloigre ”Kovač". Konečno so se otroci pogostili s kruhom m medico,.
„	^ Štefan pri Velikovcu. Shod, katerega je
naša podružnica sv. Cirila in Metoda za Veliko-vec in okolico v nedeljo dne 30. rožnika t. 1. v tukajšnji Likebovi gostilni napravila, se je prav dobro obnesel. Udeležba jev bila sicer slabša kakor lansko leto, sosebno Št- Rupertčanov smo pogrešali, vendar je bilo gotovo nad sto udeležencev. Posebno nas je razveselil poset članov slovenskega izobraževalnega društva na Rudi, ki so se semkaj na z narodnimi zastavami okinča-nem vozu pripeljali. Slava jim ! G. Ebner govoril je prav zanimivo o razširjanju in o zopetnem odpravljanju luteranizma med Slovenci. Sosebno je povdarjal, da je Lutrova kriva vera med nami sicer veliko zmote napravila, vendar je imela to koristno posledico, da je vzbudila slovensko književnost. G. Dobrovc govori nato jako obširno o suzenstvu. Sužnji so bili prvotno kakor blago, brezpravni, kdor jih je umoril, ni zapadel nobeni kazni, posebno slabo je bilo stanje suž-pov pri starih Rimljanih, kteri so s trupli umorjenih sužnov celo krmili ribe. Polagoma so se vendar razmere za sužnje zboljšale. Cesarja Hadrijan^ in Antoniu sta dala postave, da ne smejo se sužnji umoriti, da smejo družine tvoriti. Posebno se je krščanstvo za sužnje potegovalo, v-.esar Konstantin Veliki je prepovedal, da se suž-n]i ne smejo obsoditi v smrt na križu. V 17. sto-ojju si je posebne zasluge stekel blaženi Peter Klaver, apostol zamorcev, ki je nad 300.000 zamorskih sužnjev oprostil. V pretečenem stoletju so se posebno Angleži in Amerikanci za odpravo suzenstva trudili, ki je bilo konečno 1. 1871 povsod odpravljeno. G. Poljanec je jako poljudno ?ivn'S;p ”3 nf.1<:rutih Turkov na Koroško. Jako
nd nas ’ifnn f u 0gr°mno škodo, ki so jo Turki pri nas napravili. Tega neizmernega gorja je bil kriv koroški izdajica Cvitar, ki je onim strašnim sovražnikom kazal pot v našo deželo G zuonS! Tre ber poroča konečno 5e o stanju ?Nar„‘Xe soie" m pozivlje zborovalce, naj družbo sv. Cirila m Metoda z vsemi močmi podpirajo, sosebno z narocevanjem vžigalic in kave. Dosedanji odbor se je vnovič potrdil, zastopnikom za glavno skupščino sta se izvolila gg. Treiber in Dobrovc, udnine se je nabralo 74 kron 60 beličev. Shod se je vršil večinoma mirno, le proti konci so nas motili došli moderni Cvitarji vovberski požarni brambovci, ki so v sosedni Mežnarjevi gostilni glasno prepevali nemške pesmi in hajlali. Od teh doslednih naših nasprotnikov ni bilo drugega pričakovati. Končno se moramo še hvaležno spo-mmjati tamburašev iz Dobrlevasi, ki so vesjčas neutrudljivo tamburali in tako bivstveno pripo-
mogli, da se je shod tako dobro obnesel. Bog jih živi !
Žitaravas. Daši je Žitaravas okoli in okoli obdana z gorami in z malimi in večjimi griči, tako da pri nas ni posebnega razgleda, našteli smo vendar na predvečer slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda okoli 20 kresov. Vmes pa so švigale rakete in pokali so topiči, da je bilo kaj veselo vse to gledati in opazovati. Katoliški Slovenec se je zbudil iz spanja tudi pri nas, on gre na dan, on hoče biti na svoji zemlji svoj gospodar in ne več podlaga tujčevi peti. Štajer-čijanci so se prestrašeni poskrili po svojih brlogih. Morda so jim veselo goreči kresovi zbudili vest, da je tudi njih vse zibala krščanska in slovenska mati, katero so tako sramotno zatajili.
Iz Podjunske doline. Veliko nemških besed smo v zadnjem času slišali, veliko navdušenih člankov čitali v „Miru“. Svojo zmago, tako se je čitalo, moramo izrabiti do zadnjega. Gorje zmagovalcu, ako se po zmagi vleže k počitku in prepusti sovražniku, da zopet zbere svoje moči in ponovno napade počivajočega, ko se ga ta najmanj nadeja. Ljudstvo potrebuje poleg vsakdanje telesne tudi vsakdanje dušne hrane. Zato pa ven med ljudstvo izobraženci, brez razlike stanu in poklica i. t. d. V vsaki številki poživlja „Mir“ : Naročajte edini koroški slovenski list „Mir“ ! »Medice, cura te Tipsum!" „Mir,“ poboljšaj se. Odpravi tistega polža, ki te zdaj razvaža po slovenski deželi in vpreži zopet iskrega vranca, ki je tebe razvažal pred volitvami. Pred volitvami dospel si redno v naše kraje v soboto, z veseljem je tebe čitalo v nedeljo ljudstvo, a zdaj po volitvah moramo pa biti veseli, če pri-lezeš v torek ali sredo. Med tednom kmet nima časa v senci sedeti in tebe prebirati in tako moraš neprebran romati v kot- Uči se od tvojega nasprotnika, kateri z mrzlično natančnostjo prihaja določeni dan. Ako hočeš dragi „Mir“, imeti veliko prijateljev, drži najprej sam prijateljsko zvestobo. To sem hotel povedati tebi. Pa brez zamere. — Pripomba uredništva: Od večih strani nam posebno v zadnjem času prihajajo enake pritožbe, da naš list prihaja jako neredno. Nekateri naročniki ga dobe v soboto, drugi šele v nedeljo, a vendar se odpošlje list ves skupaj iz Ljubljane. Potemtakem bi moral biti list na vseh poštah v soboto zjutraj. Prosimo vse naročnike, da list vselej, ako ga ne dobijo pravočasno, v odprtem, ne-frankiranem pismu reklamirajo. Vsekako mora biti kriva na teh neredih pošta, ki vsakokrat ali zavleče ali poizgubi več pošiljatev našega lista.
Uršulinsko žensko učiteljišče v Celovcu naj se omenja tudi v „Miru“ in opozorijo nanj slovenski starši, pa ne samo zato, ker so prebile letos vse tri Slovenke 4. letnika zrelostni izpit z odliko, (gospice Roza Apihova iz Nov. Jičina, Angela Piskernikova iz Železne Kaple in Ana Černičeva iz Logevasi), ampak še bolj zato, ker je baš ta šola najpripravnejša za tiste koroške slovenske deklice, katere žele postati učiteljice. V tej šoli se jim namreč ni bati, da bi jih kdo po strani gledal ali jim celo očital, da so „bin-diš“, marveč imajo celo priložnost, da se dobro naučijo materinega jezika, in to znanje jim daje po dovršeni šoli prednost pred drugimi, ko prosijo za učiteljsko mesto. V prihodnjem šolskem letu 1907/8 se bodo spet sprejemale deklice v pripravnico; dokazati morajo, da so dovršile z dobrim spričevalom ljudsko in meščansko šolo, da so telesno dovolj čvrste za učiteljski stan in da bodo v jeseni ali vsaj do 15. sušca 1908 1. izpolnile vsaj 14. leto. Oglasiti se jim je takoj ali do 14. septembra t. 1. v uršulinskem samostanu v Celovcu.
Lekarnarja A. Thierryja balzam in centi-folijsko mazilo. Posebno v vročem poletnem času in na potovanju izborno služita ti dve zanesljivi sredstvi. Ste v resnici prva pomoč v potrebi, ko se tako pogosto dogajajo slučaji oslabljenja, vročnice, omotice, posebno pri ob času sadja in kumar tako pogostih slučajih kolike, krčev, slabe prebave, prehlajenja, posledic slabe pitne vode itd. Mazilo je nenadomestljivo pri vseh poškodbah, otiskah, udarcih, ranah itd. in obe sredstvi naj bi se vedno jemali v zadostni množini seboj. Ne kupujte drugih nič vrednih zdravil in naslovite vse naročbe na naslov: lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu-Siatina.
Društveno gibanje.
Cirila in Metoda" vsaj do 3. avgusta družbenipisarni.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Šmihel in okolico napravi v nedeljo 29. julija t. 1. ob 3. uri popoldne v gostilni pri Sercarju svoj redni občni zbor po običajnem sporedu in domačo zabavo. K obilni udeležbi uljudno vabi
Odbor.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
naznanja, da nekatere podružnice svojih izkazov o doneskih za leto 1906 in poročilo o občnem zboru še do sedaj niso doposlale. Prosi se uljudno, da to nemudoma store, ker le na ta način bo mogoče družbini pisarni zglasnice za skupščino pravočasno odposlati.
Listnica uredništva.
... S. d. Vidiva se v sredo, dne 21. malega srpana v St. Janžu ob dveh popoldne. Pridi točno !
Gospod I. Z., T r s t : Za to številko nemogoče, pač pa za prihodnjo.
G o s p. 1. H., T r s t : List pošljemo. Za ono drugo pa mislim, da sva se pogovorila v St. Jakobu. Vsekako pa, da je gotovejše — d a ! Sicer ne bogve kako visoko, a vendar primerno.
Tiskarskega učenca,
ki bi imel veselje izučiti se za stavca, ali pa za tiskarja (strojevodjo), sina poštenih staršev, popolnoma zmožnega slovenskega in nemškega pismenega jezika, ki je z dobrim uspehom dovršil vsaj prvi razred latinske šole, realke ali dva razreda meščanske šole, sprejme pod običajnimi pogoji takoj, ali ob sklepu šolskega leta
tiskarna družbe sv. Mohorja
v Celovcu.
Naznanilo.
Hranilnica in posojilnica v Velikovcu je upeljala amortizacijo posojil. Z obrestmi vred plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5V2% izposojenega kapitala. Na ta način se izplača ves dolg v 47 in Va leta.
Proda se posestvo, segaobš
travniki, vrtom pri hiši in gozdom 22 oralov in leži tik glavne ceste iz Celovca proti Vetrinju. Več se izve pri posestniku hiš. štev. 9. v Kretnji vasi, pošta Vetrinj na Koroškem.
DRVA,
to je odpadke pri žaganju "J lesa, kupi, kolikor jih je dobiti. Ponudbe za kubični meter, postavljene v vagone dotičnega kolodvora državne železnice, sprejema PETER SKERBIC v Gorici (Primorsko), Via Dietro il Castello 8, II.
je dobiti
najceneje
pri
Ferdinandu khellander,
trgovcu z oljnatimi barvami, lakom in klejem v Celovcu, Šolske ulice št. 1.

Eolomaz Earbolinej Olje za stroje Mast za usnje Strešni klej Strešni lak
LoVsRe pušk^
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Družba sv. Cirila in Metoda opozarja tem potom vse narodne tvrdke po širni domovini, dablagovolijo poslati svoje inserate za „Koledar družbe sv.
Peter Wernig*,
c. kr. dvomi izdelovatelj orožja v Borovljah, Koroško.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Dobro ohranjena železna žaga
(Eisenvollgatter-Sage)
za razrezovanje celega hloda ob enem, se išče v nakup. Naslov kupca se izve pri upravništvu „Mira“ v Celovcu.
Podobarska in pozlatarska delavnica
ZA
CERKVENA DELA
Janeza Goleš-av Celovcu,
Paradeisergasse hiš. št. 20.
se uljudno priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v izdelovanje, prenov-Ijenje in pozlačenje oltarjev, prižnic, božjih grobov, okvirjev, svetih podob in taberna-keljev po predpisu. — Za fino in trajno delo prevzame se popolno jamstvo.
Kos vsaki konkurenci.
Priznano najcenejša slovenska tvrdka na Koroškem.
Postavno zavarovano! Vsako ponarejanje kaznivo!
Edino pristen je Thierry-jev balzam
z zeleno znamko .redovnica". Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika špecijalna steklenica s patent, zamaškom K S-—.
Thierry-jevo centifolijsko mazilo
proti vsem še tako starim ranam, vnetjem, ranitvam, abscesom in oteklinami vseh vrst. Cena: 2 lončka K 3*60 se pošlje le proti povzetju ali denar naprej.
Obe domači sredstvi sta povsod znani in slovita kot najboljši.
Naročila se naslavljajo na:
Lekarnar A. Thierry v Pregradi
pri Rogaški Slatini.
Brošura s tisoči originalnih pisem gratis in franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah -----------------——	in medicinalnih drogerijah.
jlCH PIENI
‘Jsar 1
Allein echferB?lsam
MS riar Schutzengtl-Apatheki
) dts
A. Thierry in Pregrada
M loUtsdi-Snierbrunn.
5teckenpferd-Lilijsko mlečno milo
izdelek
Bergmanna in dr., Draždane in Dečin ob L.,
je in ostane, kakor kažejo vsak dan prihajajoča priznanja, najboljše učinkujoče lečilno milo za pegavost ter pridobitev in ohranitev nežne, mehke kože in rožičaste polti. — Dobiva se komad po 80 vinarjev v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah, trgovinah z milom in brivnicah.
Vsem, ki se čutijo
opešane in oslabele,
so nervozni in brez energije, daje
Sanatogen —
nov življenski pogum in življensko moč. Več kot 5000 profesorjev ga sijajno priporoča. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Brošurice razpošilja zastonj in poštnine prosto Bauer & Cie, Berolin SW 48, in glavno zastopstvo^
G. Brady, Dunaj I.
Prva naj večja tvrdka te stroke
priporoča svoje modno in manufakturno blago po cenah brez konkurence na drobno in na debelo. irV*‘ Vsi uslužbenci znajo slovenski.
Anton Renko,
lastnik trgovine.
Celovec, Novi trg, vogel Kramarjeve ulice, pri „detelji ‘ (Kleeblattl.)

Kupujta -ms
PAPAMENTE
le pri tvrdki
JOS. NEŠKUDLA
protokoliranem velezavodu za izdelovanje cerkvene oprave
mr v olomucu.
Dobavlja paramente 20% cenejše od vsake avstrijske tvrdke. Dobavitelj Njene c. in kr. Visokosti nadvojvodinje Izabele na Dunaju m 16 stolnih kapiteljskih cerkev v Avstriji in na Ogrskem.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Dunajska cesta št. 19. (Medjatova hiša)
zavaruje
1.	proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in
pridelke;
2.	proti prelomom zvonove, in
3.	za življenje, oziroma doživetje, in proti nezgodam.
Edina domača slovenska zavarovalnica!
$voji k svojim!
Naslov za brzojavke: SPOROBANKA. Akcij, glavnica: K io.ooo.ooo-
Telefon štv : 19-95. Vlog okoli K 66,000.000-
G*.
Ustredni banka čeških sporitelen
(Osrednja banka čeških hranilnic)
ZEPočLruLžnica "v Trst ul
Piazza del Ponteroso 3
(Centrala v Pragi, podružnice v Brnu, na Dunaju in v Lvovu). — Blagajniški prostori in menjalnica v pritličju. — Bančni urad v I. nadstropju, je začela redno poslovati
1. julija 1907.
ter se peča v smislu svojih pravil z bančnim in denarnim trgovanjem vseh vrst.
Sprejema vloge na knjižice in blagajniške nakaznice po 474%—41/2%, na tekoči in žirovni račun glede na odpovedni rok po 474% in 472%. (Dohodninski davek iz vložnih knjižic in blagajniških nakaznic plačuje banka sama).
Menice eskontuie samo denarnim zavodom.
Kupuje in prodaja pod vgodnimi pogoji pri svoji blagajni in na tržaški, dunajski in pražki borzi vrednostne papirje (rente, prijoritete, obligacije, srečke, delnice itd.), izvršuje inkasa vseh vrst, sprejema vrednostne papirje v shranbo in upravo, daje posojila na vrednostne papirje, izvršuje brezplačno vinkulacije in devinkulacije vrednostnih papirjev, daje posojila (komunalna) deželam, okrajem, občinam, vodnim društvom ter sploh korporacijam, ki imajo pravico pobirati doklade; na podlagi teh posojil izdaja 4% pupilarno varne bančne obligacije, s katerimi se smejo zalagati sirotinske in fideikomisne glavnice, ustanove, trgovske, službene, vojaško-poročne in carinske kavcije itd.; preskrbuje in vlaga vadije in kavcije vseh vrst; izvršuje prenos valut pri konverzijah zemljeknjižnih dolgov; daje brezplačno informacije in nasvete glede bančnih tranzakcij, posebno glede nalaganja glavnic.
Na vsa vprašanja radevolje odgovarja
ravnateljstvo.

Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Akcijski kapital K 2,000.000
Denarne vloge obrestujemo po
41lo°
od dne vloge do dne vzdiga.
Kolodvorska cesta št. 27.
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
Eskompt in inkaso menic. — Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. Podružnica v Spljetu. Turške srečke. Šestžrebanj na leto. Glavni dobitek 300-000 frankov. Na mesečno vplačevanje po K 8'— za komad.
Tiske srečke s 4°/o-obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180-000. Na mesečno vplačevanje po K 10- za komad.
Prodaja vsih vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem karan.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik Peter Košak. — Tiskal Dragotin Hribar v Ljubljani.