Komur sreča želi dobro, mu ljudje želijo hudo. Nemški pregovor C 15 Številka 16 Letnik 51 Cena 15,- šil. 1,09 evra »150,-SIT petek, 23. aprila 1999 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 28868K49E Erscheinungsort Klagenfurt/ -Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Trijezični model otroškega vrtca je zelo zanimiva rešitev tudi z ozirom na skupno kandidaturo za zimske olimpijske igre 2006. JČRG HAIDER (v Slovenskih sporedih ORF) Olipvpismu Haiderju: Za demokratični dialog Stran 3 ^ Obračun 1998. Le s pomočjo 3 SJK je Bauernbund lahko odobril f finančni obračun za preteklo leto. V Zbornici se je predstavil tudi no-lči vi deželni svetnik za kmetijstvo. ;d! Stran 5 Gostovanje. Ropitzeva psalm-ska kantata „Žena - mati” je navdušila naše rojake na Goriškem. Prvič ji je prisluhnil tudi njen avtor-znani pisatelj prof. Rebula. Stran 13 Londonski maraton. 43.700 tekačev (rekordno število) se je udeležilo letošnjega londonskega maratona, med drugim tudi pet koroških Slovencev. Stran 19 - V rožeškem • Kulturnem društvu „Peter Markovič” je I konec februarja * začel delovati 'b°0 dvojezični la- otroški zbor, ki i6' ga vodita Nataša Oraže in Gerti Schuster. Preteklo nedeljo so se mladi pevci prvič predstavili javnosti - na Srečanju otroških in mladinskih zborov v rože-| ški ljudski šoli. Strani 10,11 =-} Slika: Gotthardt KULTURA KMETIJSTVO ŠPORT 2 Politika Politika 3 Janko Kulmesch__ Komentar Našega tednika Realno levičarstvo Znano je, da dr. Joško Tisch-ler ni bil samo oče Slovenske gimnazije, temveč da je po padcu Hitlerjevega režima nekaj mesecev bil tudi član koroške deželne vlade. Na njegovo pobudo so leta 1945 sklenili manj-šinskošolski zakon, s katerim so na dvojezičnem ozemlju uvedli obvezni dvojezični pouk. Na žalost je leta 1958 obvezno dvojezično šolstvo postalo žrtev KHD-jevskega pritiska in kapitulantske politike deželnega glavarja VVedeniga. K sreči pa ni uspelo eleminirati tistega določila manj-šinskošolskega zakona, ki je natančno definiralo naselitveno področje koroških Slovencev. Te sreče Slovenci v Italiji še vedno nimajo. Zato se že skoraj 30 let zavzemajo za ti. globalni zaščitni zakon. Ker tega še nimajo, slej ko prej nimajo tudi pravno veljavno določenega naselitvenega področja. Posledica tega je, milo rečeno, absurdna: italijanska država zagovarja stališče, da v Benečiji sploh ni Slovencev - pa čeprav živi njihov jezik v Cerkvi, imajo svoja kulturna društva, politične predstavnike in medije. Vsa leta se je - upravičeno - trdilo, da preprečuje zaščitni zakon vladajoča italijanska krščanska demokracija. Na to so še posebej opozarjali italijanski komunisti in njihovi slovenski „to-variši". Slovencem v Italiji so dopovedovali, da kot opozicija ne morejo uveljaviti zaščitnega zakona. Šele ko bodo z njihovo pomočjo na volitvah prišli na oblast, se bodo zanje začeli lepši časi. Medtem so demokristijani izginili s političnega površja, ker sta jih uničila korupcija in mafija. Nekdanji komunisti so se spreobrnili v socialdemokrate, kot takšni pa so postali zreli tudi za italijansko vlado. Še več: njihov šef D'Alema je njen trenutni predsednik. Dobroverni pripadniki slovenske narodne skupnosti so upali, da so s tem zanje zares napočili lepši časi. Zgodilo pa se je drugače. Pred nedavnim je italijanska Slovenska skupnost (SSk), sestrska stranka koroške EL, sprožila v Ljubljani pobudo, da Državni zbor Republike Slovenije sprejme deklaracijo v podporo globalnega zaščitnega zakona. Pri tej pobudi SSk so sodelovali Peterletovi SKD, Podobnikova SLS in Janševa SDSS. Manjšinski govornik Drnovškove LDS Terčon se je v zadevo takoj močno vključil in pobudo SSk odločno podprl. Pri tem ni zahteval samo, da mora globalni zaščitni zakon natančno definirati naselitveno področje Slovencev v Italiji. Zahteval je tudi zajamčeno manjšinsko zastopstvo v zakonodajnih telesih. Ko pa so o tem razpravljali v parlamentarni komisiji za zamejske Slovence, sta obema zahtevama nasprotovala zastopnika slovenskih levičarjev v Italiji. Čudno vlogo sta igrala tudi državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Franco Juri in državni poslanec italijanske manjšine v Šloveniji Batelli. Dajala sta vtis, da jima gre bolj za italijanske interese kakor za enakopravnost Slovencev. Državni zbor je pobudo SSk kljub temu podprl. Sklep DZ je predsednik Janez Podobnik pre-dočil svojemu italijanskemu kolegu Violanteju. Ta pa je samo menil: o tem se mora še večina vlade (torej tisti, ki jo vodijo prenovljeni komunisti) posvetovati z Berlusconijem - in s Finijevimi prenovljenimi neofašisti. To je realno levičarstvo, nekako pa spominja tudi na Koroško. Geneza deklaracije Državnega zbora RS v podporo Slovencem v Italiji. EU: Slovenska tupnost skupno s Prodijem in SVP Povezava SSk s SVP je za nas zelo pomembna. DR. DRAGO ŠTOKA ■ V Italiji sodeluje sestrska stranka EL Slovenska skupnost (SSk) v volilnem združenju s stranko Romana Prodija, prihodnjega šefa evropske vlade. ■ Slovenska skupnost kandidira skupno z južnotirolsko stranko Sudtiroler Volkspar-tei (SVP). Predstavnik SSk kandidira na listi SVP na 2. mestu. Volitve evropskega parlamenta bodo 13. junija. SSk je uspelo, da kandidira v okviru nadvse prominentnega volilnega združenja: poleg SSk sodelujejo v volilnem združenju tudi Ladinci, francoska manjšina v dolini Aoste, južnotirolska SVP in Demokratični center bivšega predsednika italijanske ter prihodnjega predsednika evropske vlade oz. Komisije EU Romana Prodija. Prodi sam sicer ne more kandidirati, vendar uživa njegova stranka v Italiji velik ugled in je temu primerno tudi uspešna. Pojavila se je na političnem prizorišču, potem ko so bivši italijanski vladarji, Andreottijev! krščanski demokrati in Craxijevi socialisti, propadli -zlasti zaradi korupcije in sodelovanja z mafijo. Sodelovanje SSk v volilnem združenju pa je pomembno tudi zato, ker izraža okrepljeno sodelovanje s SVP, najreprezentativnejšo stranko južnih Tirolcev. Na volitvah evropskega parlamenta bodo predstavniki SSk kandidirali na listi SVP. Na prvem mestu SVP kandidira sedanji zastopnik Južnih Tirolcev v Evropskem parlamentu dr. Michl Ebner, ki je po materini strani slovenskega rodu. Že na 2. mestu kandidira zastopnik SSk. Kdo bo to, še ni odločeno, pojavljata pa se predvsem dve imeni: Jože Piri-vec in predsednik SSk Bernard Špacapan. Izgledi za izvolitev zastopnika SSk sicer niso dani, ker je potrebnih okoli 50.000 glasov. Zanesljivo pa bo izvoljen dr. Michl Ebner. Dolgoletni poslanec SSk v tržaškem deželnem parlamentu in veliki prijatelj koroških Slovencev dr. Drago Štoka (udeleženci lanskoletnega deželnega zborovanja EL v Bilčovsu ga imajo v najlepšem spominu) v pogovoru z NAŠIM Pismo predsednika NSKS Nantija Olipa novemu deželnemu glavarju Jorgu Haiderju. »Pripravljeni za sodelovanje pri reševanju odprtih vprašanj” Deželni glavar Haider je v Deželni vladi pristojen tudi za manjšinska vprašanja. Cela vrsta teh vprašanj čaka tudi na rešitev. Na ta ga je predsednik NSKS Olip pisno opozoril in navedel med drugim naslednje konkretne zadeve: • člen 7 Avstrijske državne pogodbe še vedno ni docela izpolnjen. Predvsem velja to za področje topografije in uradnega jezika; • odprto je vprašanje otroških vrtcev v smislu deželnega zakona oz. enakopravnega financiranja privatnih dvo- in večjezičnih vrtcev; • slovenska Glasbena šola mora bita deležna s strani Dežele enake finančne podpore kakor Landesmusikschulvverk; • južnokoroški gospodarski prostor je treba okrepiti s posebnimi pospeševalnimi ukrepi Dežele - ob popolnem izkoriščanju vseh podpornih programov EU za obmejne regije oz. čezmejne projekte; • potreben je delovni program Dežele Koroške za izkoriščanje podpornih sredstev v okviru Agende 2000, pri čemer naj bi bil težišče južnokoroški obmejni prostor oz. alpe-ja-dranska regija; • nujno je treba rešiti tudi vprašanje manjšinskega mandata v Koroškem deželnem zboru; • prav tako je nerešeno financiranje manjšinskih časopisov. Trenutno so odvisni od finančnih podpor Republike Slovenije. Odprto je tudi vprašanje financiranja radijskih družb Korotan/Agora; • trenutna oblika dialoga med manjšino in večino v deželi ne odgovarja niti zahtevam niti potrebam narodne skupnosti; • Sosvet za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja nikoli ni bil in v obstoječi obliki nikoli ne more biti zastopstvo narodne skup- Predsednik NSKS Nanti Olip nosti. Po zadnjih dogodkih je NSKS svoje sodelovanje v sosvetu prekinil in zaradi njegovega nekorektnega sestava vložil pritožbo pri Ustavnem sodišču; • NSKS zelo želi institucionalizirani dialog med večino in manjšino v deželi. Dvotirnost obeh osrednjih organizacij, ki ima svoje ideološke korenine v povojnih razmerah, ni več umestna in ne odgovarja sodobnim izzivom. Nadomestiti jo mora demokratično izvoljeno interesno zastopstvo narodne skupnosti. Na koncu svojega pisma Haiderju Olip poudarja: „Na stalnem, institucionaliziranem dialogu smo zelo zainteresirani. Pripravljeni smo za konstruktivno sodelovanje v korist razumevanja med obema narodnima skupnostima v deželi." Janko Kulmesch TEDNIKOM: »Čeprav nimamo izgledov, da pride naš kandidat v Evropski parlament, sta povezava s SVP in kandidatura za nas zelo važna. Ebner je že v prejšnji zakonodajni periodi dokazal, da je bil dober zagovor- ,ek dn?ihinb'r=rčnobX1 KULTURNI TEDEN KOROŠKIH SLOVENCEV V VVOLFSBERGU tudi v naslednji periodi. Prejšnji petek je Prodi na tiskovni konferenci v Rimu predstavil kandidaturo svoje stranke skupno s predstavniki Sinonim za koroško kulturno izmenjavo Deželni glavar Haider v stališču za NAS TEDNIK: „Na žalost ga ne morem ot-manjšinskih strank (v imenu Voriti, ker sem službeno v Londonu." SSk je sodeloval Štoka). Prodi je poudaril, da gre pri tem za VII. Kulturni teden koroških prikaz, kako se vprašanja manj- Slovencev, ki je postal že sino-šin rešujejo na oparativer nim za koroško kulturno izmenja-način. Stiki z manjšinami pred- vo, bo potekal od prihodnjega postavljajo zanj obogatitev, kakor nedeljka, 26. aprila, do torka, 5. predstavlja tudi prisotnost juž- maja. Namen te prireditve je, da notirolskega poslanca Ebnerja imajo Korošci, ki živijo izven dvo-v Bruslju obogatitev za parla- jezičnega ozemlja, priložnost mentarno zastopstvo italijanske spoznati kulturo in kulturno u stel ržave. varjanje koroških Slovencev. Janko Kulmesch Hkrati so vabljeni tudi kulturni ustvarjalci gostujočega kraja, da nastopijo skupno s koroško slovenskimi umetniki in skupinami. Biro za slovensko narodno skupnost pri Uradu koroške deželne vlade se je skupno s so-prireditelji (kulturna oddelka deželne vlade in mesta VVolfs-berg, K KZ, SPZ) potrudil za aktualen in pester spored. Prvič so prireditelji uresničili tudi zamisel, da oblikuje vabilo na prireditev razstavljajoči umetnik (bratje Čer-tov). Na zaključnem koncertu pa bodo nastopili tudi slovenski in labotski pevci, ki že dalj časa tesno sodelujejo: Oktet Suha z MGV St. Gertraud, MePZ Radiše s Sing-gemeinschaft St. Gertraud. (Celoten spored objavljamo na prireditveni strani.) -Kuj- Srečanje z mlečnimi proizvajalci iz Tolmina 1. Izmenjava izkušenj Za uvod pogovora bodo spregovorili: Dl Gerda Pleschiutschnig (svetovalka za živinorejo -Kmetijska zbornica): Mlečne pasme na Koroškem Miha Zablatnik (predsednik KIS): Mlečni proizvod na osnovi JERSEV-pasme inž. Bogdan Črv (KSŠ Tolmin): Živinoreja in proizvajanje mleka na Tolminskem 2. Ogled hleva Hlev za krave-molznice, urejen na tlačeni gnoj, mol-zišče, tekališče, krmilnik na prostem (kmetija Zablatnik, pd. pri Kumru v Bilnjovsu) Kdaj: v petek, 23. aprila 1999, od 14.00 do 16.00 ure Kje: Gostilna Koren, Kajza-ze pri Bilčovsu DOBRLA VAS__________ Deželno zborovanje EL Predsedstvo EL je pretekli ponedeljek sklenilo, da bo redno deželno zborovanje EL v nedeljo, 20. junija, v Dobrli vasi. Še prej bodo izvedli sestanke vseh občinskih odbornikov in njihovih namestnikov v Šentjakobu v Rožu in v Pliberku. Predsednik EL Andrej VVakounig je v stališču za NAŠ TEDNIK poudaril, da bo težišče njenega prihodnjega delovanja izobraževanje občinskih odbornikov in novih kadrov. Posebno pozornost hoče EL posvetiti krepitvi njenih občinskih struktur in specifičnim regionalnim političnim vsebinam. 4 Politika ob robu... Vražja miselnost? Mimo nekega slovenskega tednika, ki objavlja „Seš-tevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu" - karkoli naj to že je - gre največja evropska tragedija v 2. polovici 20. stoletja brez vsakršnih globokih sledi. ..Albanci na Kosovu so pošteni ljudje. Imajo pač svoje iluzije o samostojnosti." Pika! Nobenih brutalnih posilstev, nobenih izgonov, nobenih streljanj civilistov, nobenih min ob meji, nobenih požigov celih kosovskih vasi. Bognedaj, da bi nosil Miloševič, denimo Pinochetovo ime, da bi bili Albanci Čilenci. Leva duša, kosovsko slepa, bi zatulila od humanitarnih bolečin. Ker se pa nacifašistična hit-lerija ponavlja na Kosovem polju, neodtujljivem delu še kar socialistične Jugoslavije ..podaljšani nogi Rusije", je očitno potrebno omalože-vanje teh strašanskih zločinov. Koroškemu Slovencu J. R. - ju, ki ve iz lastnih družinskih spominov za tegobe izgnanstva v času nacizma, bi moral biti posluh za etnocid bolj izostren. Mar so Kosovarji res ..begunci", kakor trikrat ob robu omenja Jože Rovšek v svojem poročilu o obisku v Beogradu na vabilo uradne Jugoslavije? Mar smo tudi koroški izseljenci aprila 1942 bili begunci? Časnik, ki ima po lastni definiciji ..narodnopolitične interese" - upam, ne samo lastnih, ampak tudi interese drugih manjšin v smislu mednarodne solidarnosti - bi moral bolj občutljivo ravnati s tragedijo kosovskih Albancev. To kajpada ne ovira nikogar, tudi Spectatorja ne, da pravtako globoko obžaluje žrtve, ki jih ima v teh težkih dneh srbski narod. Spectator V Evropski uniji je dobila slovenščina večjo težo Slovenija je vključena v izobraževalne in znanstvene programe EU. Prejšnji teden je Evropski parlament (EP) imel svoje predzadnje skupčinsko zasedanje v Strasbourgu pred volitvami 13. junija. V njem je mdr. glasoval o treh ..poročilih", ki imajo opravka s Slovenijo. Prvo je bila letna ocena napredovanj pri pristopnih prizadevanjih Slovenije. V njem sicer v bistvu sledi predlogu Evrospke komisije, vendar npr. pozitivno oceni, da Slovenija pravkar uvaja davek na dodano vrednost (ddv). Poleg tega je Evropski parlament še soglasno sprejel dve stališči o vključevanju Slovenije v skupnostne izobraževalne programe Leonardo da Vinci, Sokrates in Mladina ter v znanstvene programe zveze, ki so lahko posebej zanimive za naši osrednji prosvetni organizaciji. V svojem stališču o izobraževalnih programih zlasti zahteva, da se naj tudi pospešuje znanje tujih jezikov: vendar ne le uradnih jezikov današnje Evropske petnajsterice, kot to predvideva Evropska komisija v svojem zakonodajnem predlogu, temveč tudi jezike vzhodno-evropskih držav. Tu pa omeni Slovence na Koroškem, na Štajerskem in v Italiji, kjer ima slovenščina deloma že danes tudi status uradnega jezika. S tem je sledil svoji dosedanji liniji. Pred dvemi leti je Evropski parlament namreč enako glasoval ob vključevanju Češke, Madžarske in Romunije v skupnostne kulturne programe. Med še dodatnimi jeziki, katere se lahko pospešuje, pa omeni „druge kakor npr. romščino". V originalu piše takole, podčrtani pa so dodatki Evropskega parlamenta: ..Ukrepi za pospeševanje znanja tujih jezikov se nanašajo na uradne jezike Skupnosti ter v smislu širšega pristopa k evrospki integraciji v EU - tudi uradne jezike DSVE držav srednje in vzhodne Evrope (prihodnje države članice EU) še zlasti zato, ker imajo deloma tudi status uradnega jezika, znotraj EU (kot npr. slovenščina na Koroškem, na Štajerskem in v Italiji). Tudi druge jezike (kot npr. romščino) se lahko v izjemnih primerih vključi, kadar je to po- trebno za izvajanje programov ter za pospeševanje pomena manj razširjenih jezikov za evropsko kulturno mnogolikost." Dodatno pa Evropski parlament tu predvideva možnost rabe deželnega jezika (slovenščine) zlasti pri neformalnih pogajanjih. Lepo je, da je Evropski parlament ob dolgoletnih pristopnih pripravah Slovenije k EU vključno in še zlasti pri izobraževalnih programih sprejel spremembni predlog, kjer upošteva zamejske Slovence in to verjetno prvič. S tem pa je diskusijo tudi malo uravnovesil, saj npr. zlasti v Avstriji potrebujemo mnogo več znanja vzhodnoevropskih jezikov, vključno slovenščino. In verjetno je tudi za deželo Koroško po zadnjih volitvah edina možnost, da dobi Olimpijske igre 2006, ta, da znatno in vidno vključi svojo manjšino v „corporate identity", to pomeni promocijsko linijo za igre. Bojan-llija Šturm-Šnabl, asistent v Evropskem parlamentu Kulturni dom: nič razumevanja za Sturma na sestanku v Pliberku Predsednik sosveta dr. Marjan Sturm je pliberškim društveni-kom skušal razložiti vzroke, zakaj je denar kulturnega doma šel k ZSO - razumevanja za ta korak pa ni našel. Pliberk. Pretekli teden je predsednik sosveta dr. Marjan Sturm prišel na razgovor s Pliberškimi političnimi in društvenimi predstavniki. Na pogovor so prišli tudi predstavniki slovenskih društev iz sosednjih obči, ter osrednjih organizacij. Dr. Sturm je zbranim društvenikom razlagal, da se je moral odločiti za spemembo prvotno usklajenega proračuna sosveta, ki je predvideval za leto 1999 2,7 mio. šilingov za Kulturni dom Pliberk. Denar (2 mio.) je šel, kakar znano, s pomočjo SPO in FPO na konto ZSO. Kot vzrok za ta sklep je dr. Sturm navedel eksistenčno ogroženost ZSO, ki da nima od republike Slovenije no- benega zagotovila, koliko denarja bo za 1999 namenila Zvezi slovenskih organizacij. Sturm: „ZSO je bila v eksistenčni nevarnosti in smo morali tako postopati, sicer bi morali organizacijo razpustiti". Sturm je predlagal, da si naj dobi Kulturni dom Pliberk izostali denar iz proračuna za manjšine republike Slovenije, /ZSO se bi svojemu delu (ki si ga je vzela že v sovetu na Dunaju) odpovedala. Predlog so pliberški društve-niki kategorično odklonili, ker je po njihovem mnenju Slovenija svoj del h gradnji doma že prispevala, zdaj naj svojo dolžnost izpolni tudi republika Avstrija. Pod tem izhodiščem si je moral dr. Marjan Sturm Sturm pustiti očitati, da izsiljuje republiko Slovenijo na hrbtu Kulturnega doma Pliberk. Nadalje so društveniki Sturmu očitali, da se niti podpisanih dogovorov ne drži in da je s tem zaupanje v njegovo osebo zelo padlo. Sturm pa je po svojem spet apeliral na solidarnost Pliberčanov z ZSO, ki da je denar enostavno potrebovala za preživetje. Kulturni dom naj dobi denar iz Slovenije, ali pa v prihodnjih letih iz proračuna narodnostnega sosveta na Dunaju. Silvo Kumer Kmetijstvo/občine n Pred sejo Zbornice je novi kmetijski svetnik Georg VVurmitzer pozdraviI posamezne kmečke zastopnike. Z r leve: Dl Štefan Domej, Georg VVurmitzer, ek.svetnik Hans Novak (F) in Janko Zwitter. Foto: Fera - : Zbornica je lahko sklenila i obračun le s pomočjo SJK o Ker FPO v Kmetijski zbornici nadaljuje svojo opozicijsko politiko, je 11 Bauernbund lahko sklenil finančni obračun za 1998 le s pomočjo SJK. Preteklo sredo je Kmetijska I, zbornica na gradu Hrastovica pri n Celovcu prvič zasedala. Na občni u zbor sta prišla tudi novi deželni glavar Jorg Haider in novi deželni svetnik za kmetijstvo Georg VVurmitzer. Program. Deželni glavar Haider je ponudil Kmetijski zbornici svoje sodelovanje in je obenem začrtal tudi smernice, ki naj bi po njegovem bile tudi za zbornico Pomembne smernice za bodočo koroško kmetijsko politiko. Haider je menil, da bi naj na Koroškem uresničili bavarski model ..delovno mesto kmetija", kjer javnost pomaga ohranjevati male kmečke strukture. S tem naj bi ustavili odseljevanje s kmetij, tako Haider. Haider je poudaril tudi socialno vprašanje in je menil, da bo njegov ti. otroški ček bistveno izboljšal položaj kmetic. Stabilizacija. Novi kmetijski svetnik Georg VVurmitzer (ČVP) je v pozdravnem govoru dejal, da bo treba ustaviti odseljevanje kmetov. V domači občini svetnika v Sirnitzu (kjer je bil VVurmitzer 26 let župan) se je delež kmetov v zadnjih letih zvišal od 2,5 % na Z5%. v koroškem merilu pa naj bi zdaj vsaj uspelo stabilizirati trenutno število kmetov. Že za Prihodnje leto hoče VVurmitzer do-j datnih 290 mio. šilingov avstrijke podpore, s tem bi dobila dežela Koroška vključno s podporami EU skoraj 1 mrd.šilingov več za kmetijstvo, tako VVurmitzer. Dvojezične čestitike. Novemu svetniku je nato v obeh deželnih jezikih k izvolitvi čestital Dl Štefan Domej (SJK), kar je pri F - kmetih spet izvalo posmeh in vmesne klice kot ..Prosimo za prevod, nič ne razumemo ..." VVurmitzer sam pa je čestitke z zahvalo vzel na znanje. Obračun 1998. Ker je deželni glavar Haider ponudil zborničnim svetnikom konstruktivno sodelovanje, so mnogi pričakovali, da se bodo po tej poti priključili tudi F-kmetje. Toda temu ni bilo tako. Pri sklepanju o finančnem obračunu za leto 1998 je F ponovno glasovala proti in kot argument navede-la, da zbornica v obračunu ne bi smela imeti finančnih rezerv. Tudi SPO-kmetje so se priključili argumentaciji. Georg VVutte je v imenu svoje frakcije dejal, da naj Zborni da 1/2 rezerv kmetom, kar pa je predsednik Zbornice VValfried VVutscher odklonil. VVutscher: ..Rezerve so potrebne, ker bomo morali že kmalu mnogo investirati v sanacijo poslopja Kmetijske zbornice v Celovcu. Ker sta bili F in SPČ proti odobritvi obračuna za 1998, je Bauernbund spet potreboval pomoč SJK, v imenu katere je Dl Štefan Domej utemeljil privoljenje. Domej: „Raje sklepam o rezervah, ki pridejo v korist kmetom, kot o dol-gah, ki bi jih mogoče morali plačati kmetje. Obračun Zbornice za 1998 znaša pri dohodkih 199,8 mio. šil. in 191,4 mio.šil, pri izdatkih. Presežek v višini 6,5 bo šel v rezervni sklad Zbornice. Silvo Kumer NA KRATKO ZA DOBER NAMEN______ Šmihelčani darovali sejnino za begunce Bistrica. Občinski svet na Bistrici nad Pliberkom je po soglasnem sklepu sejnino zadnje občinske seje (18.000 šil.) namenil za pomoč beguncem v Kosovu. SOCIALNA POMOČ Tudi v času, ko je kmet na okrevanju Doslej si kmetice in kmetje skorajda niso mogli privoščiti večtedenskih okrevanj v zdraviliščih, pa čeprav bi to potrebovali. S 1. 1. 1999 veljajo tudi v teh primerih kriteriji socialne sosedske pomoči, se pravi, da Kmetijska zavarovalnica v času okrevanja plača pomočnika ali pomočnico. Zavarovalnica (SVB) plača dnevno 350,- šil. (pri bonus krožkih 450,- šil.) + 10 % prometnega davka, največ pa 80 % nastalih stroškov. Zavarovalnica prošnjo avtomatično posreduje tudi Zbornici, kjer je možno dobiti še dodatno podporo. Pismo bralca Nobeno igrišče izven mestnega obzidja? V Pliberku trenutno kroji občinsko politiko lobi pliberških mestnih „burgerjev“, ki jo sestavlja predvsem ČVP in ki ima očitno težave pogledati čez lastno mestno obzidje. Drugače si ne morem razložiti, da so na minuli občinski seji glasovali proti namembi igrišča. Bivši občinski svet, ki je bil podobno sestavljen kot danes, je pred nekaj leti sklenil namembo ti. Metnitzevih zemljišč v Nonči vasi iz gozdne površine v gradbeno zemljišče. Medtem ko so mandatarji s to namembo za vedno uničili del narave, je uničil zadnji sklep občinskega sveta na drugi ravni precej več. Po mojem je zadnji čas, da si ti politiki resno premislijo, kam njihova politika vodi. Mišljenje bo treba spremeniti!! Občinski odbornik Erich Rudolf Iz naših občin petek, 23. aprila 1999 Iz naših občin/Deželna politika 7 „NE“ k igrišču je sprožil val ogorčenosti v občini Ogorčenost, ki trenutno vlada zaradi diskriminacije slovenske mladine v občini Pliberk, je zelo velika. Športno društvo Pliberk bo vložilo ugovor. Kakor smo v Našem tedniku poročali, je občinski svet v ponedeljek, 12. aprila z 12:11 glasovi spremenil športno igrišče SD Pliberk (fomalno) spet v njivo. Na pritisk SVG Bleiburg je večina mandatarjev sprejela ta sklep, s katerim naj bi preprečili, da bi občini Pliberk kdajkoli igral Slovenski atletski klub. Predvsem center naraščja SAK v Vidri vasi je SVG-ju trn v peti. Kot izraz protesta je EL zapustila sejo, z njo tudi poročevalec k vsem točkam Dl Stefan Domej - s tem je bila seja končana. Ponovni eksodus. V petek, 16. aprila, so sejo hoteli nadaljevati. EL je pred sejo vložila predlog, naj župan preveri pravno pravilnost sklepa, saj bi po mnenju EL mandatarji Hainz in Jernej (OVP) ter Petek (SPO) ne smeli sodelovati pri glasovanju, ker so odborniki SVG-ja. Vrhu tega je bil sklep po mnenju EL protizakonit, ker nasprotuje zahtevi po stvarnosti (Sachiich-keitsgebot), kar je potrdil tudi strokovnjak za upravno in ustavno pravo prof. Brunner. Župan Grilc se s pravnimi pomisleki EL ni hotel ukvarjati in je hotel sejo nadaljevati. Zato je EL ponovno zapustila občinsko sejo, ki je OVP, SPO in FPO ponovno niso mogle nadaljevati, ker za ostale točke dnevnega reda ni bilo več poročevalca - Štefan Domej je s frakcijo zapustil sejo. Pogovori. Po seji so se pričeli intenzivni „izvenobčinski pogovori" med politiki in športnimi klubi. Ker kaže, da bo prišlo do možnega kompromisa, so sejo z EL nadaljevali in zaključili pretekli četrtek, 22. aprila. Zdaj ima Športno društvo Pliberk štiri tedne možnost vložiti ugovor, o katerem bo Tudi župan mag. Raimund Grilc se ne strinja z odklonitvijo prenamem-be igrišča in bo skušal posredovati. spet moral sklepati občinski svet. Če ne bo prišlo do kompromisa, je Športno društvo najavilo pred sejo demonstracijo z mladino in starši. Prav tako hočejo slovenski Pliberški športniki o diskriminaciji obvestiti avstrijsko in mednarodno javnost. Ek. sv. Fric Kumer odstopil Šef pliberške EL ek. sv. Fric Kumer je pretekli teden pismeno oddal funkcijo mestnega svetnika in občinskega odbornika mestne občine Pliberk. Fric Kumer, ki je bil nad 20 let neprtrgano mestni svetnik v občini, je v pismu kot vzrok odstopa navedel zdravstvene vzroke. Županu in javnosti pa je povedal, da je k temu svoje prispevala tudi nedemokratična od-Ičitev o prenamembi športnega igrišča, s katero večina diskriminira slovenske mladino v občini. Fric Kumer je zaradi tega odpovedal tudi praznovaje ,,20-letnice v občinskem svetu", ki ga je hotel praznovati skupno z županom Grilcem. c iz Iz občinske sobe PO KONTROLI__________ Turistični referat ima pomanjklivosti Bekštanj. Kontrolni odbor občine Bekštanj je na minuli občinski seji, v četrtek, 15. aprila, poročal o pregledu računskega zaključka za leto 1998 ter ugotovil, da je občina v preteklem letu zadovoljivo gospodarila, saj je bil presežek nad 3,5 mio. šilingov, ki se prenese v tekoče leto. V celoti nadzorni odbor ni ugotovil večjih pomanjkljivosti, nekatere manjše pa je občinski svet na čelu z županom VValterjem Harni-schem bolj ali manj pozitivno in uvidevno vzel na znanje. Bolj kritičen je bil nadzorni odbor v zadevi turističnega referata, katerega vodi podžupan in frakcijski vodja FPO Sitter. Toda do razprave oz. razčiščenja pomanjkljivosti ni prišlo, kajti nadzorni odbor ni želel razpravljati o temah, ki zadevajo referat osebe, ki ni prisotna - Sitter namreč ni bil na občinski seji. Bekštanjski občinski svet je v tem letu tudi prvič dopolnil proračun ter ga od 155 mio. šilingov povišal na blizu 160 mio. šilingov. Po seji so mandatarji EL razložili novinarjem, da se absolutno ne strinjajo z diskriminacijo slovenske mladine in so zaradi tega drugič zapustili sejo. Z leve: I. Miiller, J. Valeško, J. Mandl, B. Kordesch in Št. Domej. Foto: Fera SAMOINICIATIVA Čirkovčani so si olepšali svojo vas Čirkovče. Samostojno so si vaščani v Čirkovčah pri Pliberku uredili centralni prostor na vasi. Predloge je zbral ti. „ORE odbor", kateremu predseduje Matevž Nachbar. Preteklo soboto so Čirkovčani zgrabili za „kramp in lopato" in so si v središču vasi uredili lep prostor, na katerem so vsadili nekaj dreves in posejali travo. Čim bo pognala trava in ko bo vreme primerno, hočejo Čirkovčani organizirati prvi vaški praznik. Posebno ponosni pa so, da so si prostor sami uredili, kar je v popolnem nasprotju s Pliberškimi „burgerji“, ki jim mora podobne projekte izvesti vedno občina. Deželna vlada je pričela z delom. Skupnega programa sicer nima, vsi referenti pa so predstavili svoj osebni program. Z leve: Reichhold, Pfeifenberger, Haider, Schaunig-Kanduth, VVurmitzer, Schiller in Unterrrieder. Foto: Fritz Novi občinski referent hoče podpirati vaške iniciative V preteklih letih je Dieter Haller odločal o dotacijah za posamezne občine, zdaj je referat v rokah šefa koroške OVP Georga VVurmitzerja. Celovec. Pretekli torek se je prvič sestala nova Koroška deželna vlada, po volitvah v novem številčnem sestavu (3 F, 2 SPO, 1 OVP). Kdor je pričakoval, da bo Deželna vlada predstavila pod vodstvom deželnega glavarja Jor-ga Haiderja predstavila skupni vladni program za naslednjih pet let, je bil razočaran. Pri pogajanju F, SPO in OVP niso našli skupne niti, zato pa so posamezni referenti predstavili svoj osebni program, ki velja za referat, katerega vsak posamezni upravlja. Ker bo moral vsak referent za svoj program in za vse posamezne točke iskati večino tudi v deželnem zboru je gotovo, da bo prišlo še do vročih diskusij na sejah v Deželnem zboru. Menjajoče koalicije bodo verjetno najpogostoje odločale pri posameznih točkah. Manjšina. Manjšinske agende bodo v rokah deželnega glavarja Jorga Haiderja, ki bo upravljal tudi važni kulturni referat, ki prav tako zelo sega v manjšinska vprašanja. Manjšinska politika deželnega glavarja bo nedvomno ena izmed točk, katero bo avstrijska in mednarodna javnost z veliko pozornostjo zasledovala. Občine in kmetijstvo. Zelo važno delovno področje je prevzel novi šef OVP Georg VVurmitzer, ki bo v naslednjih petih letih bistveno soodločal v občinski poli- tiki. Pri razdeljevanju finančnih dotacij občinam hoče VVurmitzer postaviti nove mejnike. Predvsem naj bi šel denar v projekte, ki jih razvijajo občani na lastno iniciativo. VVurmitzer: „Največ denarja bodo dobili tisti, ki so sami pripravljeni prispevati največ k izvedbi nalog in projektov." VVurmitzer hoče pospeševati vaške iniciative, s pomočjo katerih naj bi vasi začele potem v pravem smislu besede ..cveteti". Kar se tiče občinskih financ, se bo v prihodnjih petih letih vse vrtelo okoli občinskega referenta Georga VVurmitzerja (OVP). Razdelitev referatov na novi deželni vladi Deželni glavar Jorg Haider (F): personal (razen deželnih bolnic), ustavna služba, knjigovodstvo, kultura, šolstvo, visoka tehnologija, EU-koor-dinacija 1. namestnik dež. glav. Ma-thias Reichhold (F): otroški vrtci, mladina, šport, gradnja cest, mostov in stanovanj 2. namestnik dež. glav. Herbert Schiller (SPO): varstvo okolja, vodno gospodarstvo, vodno in energetsko pravo Deželni svetnik Karl Pfeifenberger (F): finance, gospodarstvo, turizem, obrtništvo Deželna svetnica Gabriele Schaunig-Kanduth (F): socialna vprašanja, družine in ženske Deželni svetnik Adam Un-terrieder (SPO): deželne bolnice (vključno personal), zdravstvo, Georg VVurmitzer (OVP): občine, kmetijstvo, gasilstvo, prostorsko urejanje, veterinarstvo, gozdarstvo, 8 Rož - Podjuna - Žila ČESTITAMO Prav danes, 23. aprila, obhaja rojstni dan Zofija Lesjak, po domače Šainca iz Šmarjete v Rožu. Slavljenki od srca čestitamo in kličemo na mnoga srečna in veselja polna leta. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebni praznik tajniku Dl) Pliberk Stanku Vavtiju iz Šmihela nad Pliberkom. Vsi ostali člani društva upokojencev od srca čestitajo in želijo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Naslednje voščilo je namenjeno priljubljeni gostilničarki Lenči VVieser z Bajtiš, ki je slavila rojstni dan in god. Slavljenki za dvojni praznik od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. V Čepičah pri Globasnici je praznovala rojstni dan Marija Sadovnik, po domače Štimče-va mama. Čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Meseca aprila obhajajo osebna slavja kar trije člani kvarteta Rož: Simona, Danica in Karli. Prijatelji in dobri znanci slavljencem ob tej priložnosti od srca čestitajo in se že veselijo naslednjega nastopa. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Pred nedavnim je slavila 85-obletnico življenja Roza Papala, ki je nad 30 let gospodinjila v farovžu Marija na Zilji. Bivši farani se slavljenki, ki sedaj živi v domu za ostarele v Beljaku, zahvaljujejo za ves njen dolgoletni trud in ji želijo še mnogo zdravih in srečnih let. Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Goričah je slavil 65-letnico življenja in god Rudolf Urban Slavljencu ob dvojnem prazniku od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in veselja polna leta. Minuli torek, 20. aprila, je v Svatnah obhajala 69-letnico življenja Marija Kokaly. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo sorodniki od blizu in daleč. 55-letnico življenja je obhajala Marica Draže, 25-letnico pa Silvija Draže. Obema slavljenkama od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Slovensko društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebna praznika Hanziju Kajžniku iz Švaten in Kati Paintner s Suhe pri Podgorjah. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencema od srca čestitajo in želijo zdravja ter osebne sreče, pa da bi ostala taka, kakršna sta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Robežu pri Apačah je obhajala rojstni dan Elzi Kanzian. Od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Na Bistrici pri Poltniku je praznovala okroglo obletnico življenja Elisabet Kraut. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. V nedeljo, 25. aprila, obhaja rojstni dan Melanija Zerzer iz Sveč. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo prijatelji, znanci in SPD Kočna. Naslednje voščilo je namenjeno župniku Tomažu Hol-marju z Obirskega, ki je v sredo, 14. aprila, obhajal 94-oblet-nico življenja. Slavljencu za ta visoki osebni praznik od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo člani obirskega župnijskega sveta, cerkveni pevci in vsi drugi farani. Prav danes obhaja okroglo obletnico življenja Mihaela Fugger iz Podrožce. Simpatični in vedno prijazni nastavljenki KKZ od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo kolegice in kolegi tretjega nadstropja Mohorjeve hiše ter člani Kluba 26 in „Oltweiberc”. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Rozi Stefitz iz Lovank, Ani Hašej iz Kokja, Zofiji Sad-jak iz Podjune pri Globasnici in Mariji Polzer iz Vesel pri Šent-primožu. Vsi ostali člani društva upokojencev od srca čestitajo in želijo slavljencem vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in tihega osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Prihodnjo nedeljo, 25. aprila, slavi rojstni dan Marko Hafner z Bistrice v Rožu. Slavljencu od srca čestitamo in kličemo na mnoga srečna in veselja polna leta. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo znanci, prijatelji in SPD Kočna. V nedeljo, 25. aprila, bo obhajal rojstni dan mag. Filip Wa-rasch. Občinskemu odborniku EL Djekše iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. V Kortah je pred kratkim obhajala rojstni dan in god Marija Smrtnik. Čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in tihega osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. Večno zvestobo si bosta v Apačah obljubila Markuš Kelih in njegova izvoljenka Nicole Graflinger. Zakoncema ob tem posebnem skupnem dogodku iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro na skupni življenjski poti. Minulo nedeljo, 18. aprila, je slavila 45-letnico življenja Rozi Suher z Golšovega pri Žihpol-jah. Čestitamo in vse najboljše. Rojstni dan, 35-letnico življenja, je obhajal Franci Kru-schitz iz Velinje vasi. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje. Naslednje voščilo je namenjeno Justi Possegger iz Vo-grč, ki je obhajala 66-letnico življenja. Slavljenki iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta. Prav danes, 23. aprila, slavi 85-letnico življenja Ana VVolte iz Dolnje vasi pri Šmarjeti. Slavljenki ob tem visokem osebnem jubileju iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva. V Selah pri Cerkvi je obhajal osebni praznik Jurij Male, na Kotu pa Zofija Male, po domače Jakopova. Slavljencema iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova tudi v prihodnje. Milka Dubrovnik iz Male vasi pri Globasnici je praznovala rojstni dan, za kar od srca čestitamo in kličemo na mnoga srečna in vesela leta. 40. pomlad je na Radišah slavil Rudi VVrulich. Slavljencu ob osebnem jubileju iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. Abrahama je srečal Valentin Leutschacher, po domače Ma-sovnjak v Trabesinjah pri Kot-mari vasi. Iskreno čestitamo tudi njegovi mami Erni za 72-let-nico. Obema slavljencema želimo vse najboljše in kličemo še na mnoga leta. V soboto, 17. aprila, se je Pliberškemu sodniku mag. Francu Boschitzu in njegovi ženi Ini rodil sin Tirno. Srečnima staršema od srca čestitamo, novemu zemljanu pa želimo obilo sreče in uspeha na življenjski pori. ČESTITKA TEDNA Osebni jubilej Veronike Grilc-Rutar Poznamojo kot uspešno notranjo arhitektko. Širši javnosti morda manj znano, zato pa toliko dragocenejša je bila tudi njena pomoč pri Mohorjevi ljudski šoli oz. njenemu Združenju staršev. Preteklo nedeljo pa je dosegla lep osebni uspeh: sodelovala je pri maratonskem teku v Londonu in vztrajala do konca. Pred nedavnim je Veronika Grilc-Rutar praznovala svoj 40. življenjski jubilej. Želimo ji obilo osebnega zadovoljstva, družinskega veselja in poklicnega veselja. Bog Te živi! -Kuj- Rož - Podjuna - Žila 9 SKOČI JAN/CELOVEC Slovo matere z močno življenjsko voljo Štefanija Smolle je v četrtek, 15. aprila, umrla v 96. letu starosti. odila se je na Sveti večer r-< leta 1903 pri Žnidarju v IŠmarjeti v Rožu. Poleg sester Margarete in Marije je imela še brata - poznejšega legendarnega škocijanskega župnika Jožefa Kogleka. Po ljudski šoli v Smarjeti je v Borovljah obiskovala glavno in nato še trgovsko šolo. Odločila se je za poklic knji-govodkinje in ga do konca druge svetovne vojne opravljala pri več celovških podjetjih. V Celovcu je sklenila tudi zakonsko zvezo z VValterjem Smollejem; njegov rojstni kraj je bil v Krški dolini, njegovo službeno mesto pri celovškem magistratu. Rodila mu je otroke Liese-lotte, Giselo in Karla, poznejšega slovenskega državnega poslanca. Mož je vojno v glavnem preživel na fronti, s katere se ni več vrnil v domovino. Na poti domov je bil ranjen, v pomožnem laca-retu v Grčiji pa je februarja 1945 -Po napadu domačih partizanov -izgubil življenje. Za vdovo Štefanijo je bil to posebno hud udarec. Ostala je sama s svojimi tremi otroki. Sin Ka- rel še ni bil star niti eno leto. Hvala Bogu je še pred koncem vojne, ko so bombardirali Celovec, lahko dala svoje otroke na svoj rojstni dom pri Žnidarju. Tam so preživeli še nekatera povojna leta in se nato pridružili mami, ki se je po koncu vojne preselila v škocjansko župnišče k svojemu bratu. Škocjanskemu župniku Jožetu Kogleku je služila do njegove smrti. Svojim otrokom je bila dobra in skrbna mati, svojemu bratu pa v veliko oporo kot gospodinja. Poleg tega ga je razbremenila domala vseh pisarniških del in mu tako omogočila, da je lažje uresničil pomembne projekte, mdr. farni dom, sedanji „Kultur-haus Kassl". Preden so sezidali farni dom, sta bila središče organizirane slovenske kulture farovž in Jagrova družina. Pri tem so veliko pomagali slovenski duhovniki-be-gunci. Mnogi se še spominjajo nekdanjih škocjanskih kaplanov Lavriha, Rovana, Nemca in Valjavca. Škocjanski farovž je bil tudi vedno odprt za slovenske dijake Štefanija Smolle t in študente. Za Karla Smolleja so bili to zlati časi otroške mladosti; s pomočjo mame, strica in kaplanov je storil svoje prve korake v bogati svet domače kulture in politike. Cerkev in vera sta bili rajni Štefaniji Smolle še posebej pri srcu. Predvsem pa je bila tudi ženska, ki se je vse svoje življenje izobraževala in je z veliko pozornostjo spremljala dogajanja doma in po svetu. Njena šola so bile knjige, bila je samouk v pravem smislu besede. Še v starejših letih se je naučila italijanščine in angleščine. Sploh pa je bilo njeno življenjsko geslo: Delo spreminja svet in ne samo besede. Do svoje smrti je ostala aktivna in fleksibilna - to je bil tudi resnični vzrok njene visoke starosti. Vsemogočni je Štefaniji Smolle podaril milost, da je skoraj celo stoletje doživela pri krepkem telesnem zdravju in v globokem umskem ter duševnem bogastvu. Sedaj uživa pri Njemu večno veselje. Pogrebna svečanost bo na današnji petek (ob 13. uri) na pokopališču v Trnji vasi, kjer bo skupno s sestro Margareto čakala na dan Vstajenja. Zvečer ob 19. uri bo sv. maša zadušnica v Škocijanu, v nedeljo, 25. aprila, pa ob 9.30 uri v Mohorjevi kapeli v Celovcu. Sinu Karlu in hčerkama Liselot-te ter Giseli velja naše iskreno sožalje. Janko Kulmesch Umrla je naša ljubljena mama, babi in prababi Stefania Smolle roj. Koglek dolgoletna gospodinja v župnišču v Škocijanu rojena 24.12.1903 v Smarjeti v Rožu Pogreb bo v petek, dne 23. aprila 1999, ob 13. uri, na pokopališču v Trnji vasi/Annabichl pri Celovcu. Celovec, dne 15. aprila 1999 V globoki žalosti: hvaležni otroci Lieselotte, Gisela in Karel z družinami Namesto vencev prosimo za podporo Domu SODALI-TAS v Tinjah: Posojilnica-Bank Podjuna, BLZ: 39104, konto-številka: 4.311.973 ali Koroški CARITAS: Karnt-ner Sparkasse, BLZ: 20706, konto-številka: 5587 Otroci vrtca „Naš otrok“ so sooblikovali sveto mašo. Celovški angelci v Pastoralnem centru „Hočemo biti tista ovčka, ki je Jezusu najbližja. Jezus vzame me na rame in odnese me v nebo." Tako so zapeli otroci vrtca „Naš otrok" preteklo nedeljo, ko so sooblikovali sv. mašo v slovenskem Pastoralnem centru v celovški Mohorjevi. Skupno s tetami Ireno, Ingrid in Angeliko so pripravili celotni program za nedeljo Dobrega pastirja. Iz otroških grl je zvenelo tako prisrčno, da so jih verjetno celo angelci slišali. Patru Romanu bi radi izrekli zahvalo za angažiranost in veselje, s katerim vključuje manjše in večje v bogoslužje. IKA 10 Reportaža Reportaža 11 „Sosed v stiski”-peli in igraso za vojne žrtve na Kosovem Otroški zbor Kulturnega društva Škocijan, ki ga vodi Miram Sadnikar, je prav razgrel srca poslušalcev. ŠKOCIJAN/VIGREDNI KONCERT 18.810.- za „Sosed v stiski” Škocijančani so na vigrednem koncertu KD Škocijan in SRD Vinko Poljanec spontano darovali za vojne žrtve na Kosovem. Tradicionalno na drugo soboto po velik[ noči vabita Kulturno društvo Škocijan in SRD „Vinko Poljanec” na vigredni koncert v dvorano Kassl, da s pesmijo oz. s pevskim koncertom spomnita na prebujajoči se letni čas - na vigred. Zaradi strašnih grozot, trpljenja, krivičnosti in revščine, ki se v teh dneh in tednih dogajajo komaj par sto kilometrov južno od naših krajev, so se organizatorji in nastopajoči koncerta krat-komalo odločili, da ves izkupiček prireditve namenijo zbiralni akciji za vojne žrtve na Kosovem ,.Sosed v stiski”. Duša Kulturnega društva Škocijan Helka Mlinar je po preštevanju prostovoljnih prispevkov s ponosom in z zadoščenjem ugotovila, da se je nabrala presenetljivo visoka vsota, namreč 18.810- šilingov. Kulturni spored vi grednega koncerta so oblikovale naslednje pevske skupine: Otroški zbor iz Škocijana pod vodstvom Miriam Sadnikar, Pevska skupina NOMOS pod taktirko Berteja Logarja, Kvartet A capella iz Dobrle vasi, MoPZ Vinko Poljanec pod vodstvom Franca Starca in Ansambel Korenika iz Šmihela. Prireditev se je končala pozno ponoči ob domači malici in pijači. F. S. Moški pevski zbor Vinko Poljanec (dirigent Franc Starz) je svoj nastop oblikoval z narodnimi pesmimi. Srce in duša škocijanskega kulturnega društva Helka Mlinarje pozdravila množično publiko (majhna slika). Edini še obstoječi ansambel koroških Slovencev: Ansambel Korenika (zgoraj). ROŽEK i Otroci imladinci oblikovdep popoldan V rožeški ljudski s nastopilo okoli 150 otrok in mladincev - v glavnem tinskih krajev. Otroška in mladinska skupina Šentilj (vodi Katrin Hafner) siike: Gotthardt „Včasih so hodili v Rožek na sodišče ali v zapor, danes pa so se j srečali otroci in mladina, da bi razveselili ljubitelje petja. Morda tudi to lepo ponazoruje, kako so se časi spremenili na lepše." S temi besedami je dipl. inž. Franc Kattnig, predsednik rožeškega Kulturnega društva „Peter Markovič", pozdravil številne obiskovalce tradicionalnega Srečanja otroških in mladinskih zborov v rožeški ljudski šoli. Sodelovalo je okoli 150 otrok in mladincev, večinoma pa so prišli iz rožanskih krajev. Zelo prisrčno jih je sprejel tudi rožeški župan Karl Mitsche, ki je vsakemu nastopajočemu podaril knjigo. Največje presenečenje pa je gotovo bil nastop Dvojezične pevske skupine KD „Peter Markovič". Ustanovili so jo konec letošnjega februarja, vodita jo Nataša Oraže in Gerti Schuster, trenutno šteje 11 članov, preteklo nedeljo pa je imela krstno predstavo. Gerti Schuster v pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM: „Želja otrok je, da ne bi ostalo samo pri prvem srečanju. Izgledi, da bi se skupina povečala, so zelo dobri. Zanjo se zanimajo tudi tisti starši, ki svojih otrok še niso prijavili k našemu zboru." Škozi spored je na zelo simpatični način vodil Niko Kupper. Izkupiček koncerta (nad 6000,- šil.) sta prireditelja KKZ in KD „Peter Markovič" namenila vojnim žrtvam na Kosovem. -Kuj- „Če pomislim na trenutno politiko, se mi ti mali otroci zasmilijo, ker ne bodo več imeli narodnostnega cilja.” Udeleženec koncerta FRANC VVUTTI star. Pevsko godbena skupina Pneuma iz Šentilja (vodi M. Sprachovvitz) Otroški in mladinski zbor Amabilis iz Galicije (vodi Mira Blažej) Mladinski pevski zbor iz Sel (vodi Štefan Krampač) Župan Mitsche je vsakemu nastopajočemu podarit knjigo. Otroški vrtec Ringa raja iz Ledine (vodita Valerija Takač-Zinrajh in Anica Lesjak-Ressmann) Otroško-mladinski pevski zbor fare Bilčovs (vodi mag. Ana Filipič) Družina Blažej iz Galicije (vodi Mira Blažej) Družina Kupper iz Celovca (vodi Niko Kupper) petek, 23. marca 1999 KOTMARA VAS_____________ Zbori so zapeli Na povabilo SPD Gorjanci so v nedeljo, 18. aprila 1999, nastopili v ljudski šoli v Kot-mari vasi pevski zbori iz občin Bilčovs, Borovlje, Hodiše in Kotmara vas. Prišli so MePZ Bilka iz Bilčovsa (vodi Irena Kosmač), Komorni zbor Borovlje (Roman Verdel), iz hodiške občine Oktet Hodiše (Pepo Čimžar) in Doppel-quartett Rauschelesee (Johann Schottl), pa domača zbora Sangerrunde Hollen-burg (Erich VVider) in MePZ Gorjanci (Joško Pack). Zbori so se odlikovali z dobro kakovostjo in ubranostjo. Spet se je dokazal stari pregovor, da pesem povezuje, da ustvarja prijateljstva, da prispeva k boljšemu razumevanju in spoznavanju. Seveda ni pesmi brez besed, tako je tudi vsaka pesem izpoved ljubezni do besede. Med številnimi gosti je predsednik Joži Pack pozdravil domačega župana Thomasa Goritschniga in podžupana Franza Ebnerja, občinske odbornike in predstavnike društev, župnika Maksa Michorja in hodiškega župana Ger-harda Oleschka. Prav dejstvo, da so nastopili zbori iz štirih občin, dokazuje pomen takih srečanj za tesnejše sodelovanje med sosedi. Posamezne točke sporeda je povezala Sonja Moritsch. Za dobro voljo in smeh je poskrbel s šalami in dovtipi Bilčovščan Tomi Gasser. Po koncertu je sledilo družabno srečanje v gostilni pri Plajar-ju. Tam sta Manfred in Anita Goritschnig s svojim citrov-skim ansamblom poskrbela za prijetno glasbeno spremljavo. MUSILOVA HIŠA___________ Lipuševa zapuščina Koroški slovenski pisatelj Florjan Lipuš je svojo celotno zapuščino za življenje prepustil Inštitutu Robert Musil/ Koroškemu literarnemu arhivu. Poleg rokopisov pripovednih del obsega gradivo tudi osnutke, pisma in življen-jepisne zanimivosti, Lipuš velja, odkar sta Peter Handke in Helga Mračnikar prevedla njegove Zmote dijaka Tjaža, tudi zunaj slovenskega kulturnega prostora v mednarodnem merilu za „ek-semplaričnega epika" (Handke) koroških Slovencev. Lojzka Boštjančič (stoje) iz Bilčovsa je pripovedovala o reakcijah domačinov na pregon. V SPOMIN NA PREGON PRED 57 LETI Pred 57 leti so izvedli nacistični oblastniki na Koroškem etnično čiščenje. Od tega je bilo prizadeto nad 200 zavednih slovenskih družin iz mešanega ozemlja na južnem Koroškem. V spomin na ta žalostni dogodek naše polpretekle zgodovine je Zveza slovenskih izseljencev (ZSI) organizirala v K & k centru v Šentjanžu večer s preživetimi pričami. Pripovedovali so: Ana Gasser, Franc Rehsman, predsednik ZSI Jože Partl, Matevž Wie-ser, Franci Černut, Hanzi VVeiss in Andrej Kokot. Priče časa so številnim poslušalcem predočili pretresljive in gorke doživljaje, ko so morali v nekaj urah zapustiti svoje domačije in oditi v neznano in mrzlo tujino, v razna nemška taborišča. Za vse prizadete je bilo to velika tragedija, ker so bili prav domači nacisti najbolj krivi za preseljevanje zavednih in poštenih slovenskih družin. Trnjeva pot je trajala več kot tri leta, marsikdo od izseljencev je umrl v taboriščih. Nekateri pa so bili vpoklicani v nemško vojsko. Večina izgnancev se je po zlomu nacifašizma polno poguma in zanosa spet vrnila na svoje domove, ki so bili deloma opustošeni in vrhu tega še v posesti naseljenih Kanalča-nov. Šentjakob. V četrtek, 11. marca 1999, je Zveza slovenskih izseljencev vabila na večer, na katerem so priče časa pripovedovale iz dobe izse- MNENJI Olga Zablatnik (dijakinjah ..Pornemb-no je, da ima mladina priliko prisluhniti pričam časa, ki so doživeli pregon in naredili bogate izkušnje. Izkušnje preživetih izgnancev naj nam bodo v zgled, kako so se borili za materinščino v času, ko jim je grozila smrtna kazen. Sporočilo večera zame je, ko bom enkrat mama, da bom otrokom pripovedovala o grozotah med leti 1938 in 1945." Dr. Mirko Boročnik ■MUHI /državni tožilec): F ..Današnja prireditev B * jjBj v Šentjanžu - Sporni-ni na čas pregona *■; | koroških Slovencev - ' dobiva aktualen pomen v okviru sedanjega dogajanja nekaj sto kilometrov od nas oddaljenega Kosova. Spominja nas na to, da so koroški Slovenci preživljali hude čase pred 57 leti. Spomin na to dogajanje ni samo spomin zaradi spomina, temveč je obenem tudi opomin za našo generacijo in pa za generacije, ki bodo še prišle za nami. Naj se čuvajo vsakega ekstremizma, vsake nestrpnosti. In če je to sporočilo sobotne prireditve, je to že veliko." Ijeništva in s tem poslušalcem prikazale krutost takratnega prisilnega izgona od domače grude. Govorili so predsednik Zveze slovenskih izseljencev, gospod Jože Partl, Franci Černut in Franci Rehsmann. Gonilna sila, da je prišlo do 5 tega večera je bil gospod Fran- r ci Rehsmann. Ogromno truda ' je vložil v ta večer - pripravil je 2 dokumentacijo s slikami in pomembnimi dokumenti, tako da so navzoči dobili še jasnejšo sliko o dagajanju v času izselje-ništva in o posledicah. Veliko število ljudi se je zbralo in z zanimanjem prisluhnilo pripovedim prič tistega časa. Marsikatero oko se je orosilo, ko je gospod Franci Rehsmann z občutki in prepričljivo pripovedoval o dobi izseljenstva. Do srca segajoča so bila tudi pisma, ki so jih takrat pisali iz taborišč domov. Pisma so prebrali družinski člani oz. potomci velike družine Tratnik - Rehsmann. Želeti bi bilo, da bi se taki večeri še nadaljevali po vsej Koroški in predvsem tudi na Zilji. Najbolj pomembno pa bi bilo, da bi pritegnili mladino -da bi se bolj zavedala korenin in gorja, ki so ga morali preživeti izseljenci, katerih največja napaka je bila, da so bili ..Slovenci". M. Š./MI. ŠTANDREŽ PRI GORICI „Žena - mati” navdušila Primorce Ropitzevi psalmski kantati „Žena - mati" je prvič prisluhnil tudi njen avtor Alojz Rebula. Gallusovi in selskipevci so v Štandrežu solidno izvedli Ropitzevo kantato „Žena - mati". Foto: Branž Praizvedba Ropitze-ve kantate - besedilo je napisal znani tržaški pisatelj Alojz Rebula - je bila na letošnjem osrednjem koncertu^ KKZ Koroška poje. Številno občinstvo jo je sprejelo 2 velikim navdušenjem. Priznanje navdušenih Poslušalcev ni veljalo samo skladatelju in avtorju besedila, temveč tudi izvajalcem kantate ■ mešanima zboroma pD Sele in Jakob Petelin Gallus, koroškim instrumentalistom, kvartetu trobil Slovenskih fil-harmonikov iz Ljublja-I ne, solistom Bernardi l Fink-lnzko, Brunu Pe-trischku in Mariu Po-drečniku ter recitatorje-i rna Moniki Novak in Si- • giju Kolterju. Pri tem je Rebula • 2elo posrečeno vpletel v svoje - delo psalmske pesnitve Lovra - Kašlja, Toneta Kuntnerja, Mihae-t la Opeke in N. Hribovška. Preteklo soboto, 17. aprila, so ) s kantato gostovali pri goriških ■ rojakih. Nastop v župnijski cerkvi i v Štandrežu sta organizirali Zve-i 2a slovenske katoliške prosvete v Gorici in Revija cerkvenih zborov. Vabilu se je odzvalo okoli 500 obiskovalcev, svoje zadovoljstvo pa so podkrepili z dolgim bučnim aplavzom. Sicer je znano, da so Korošci pri Slovencih v Italiji vsakič zelo srčno sprejeti. Tokrat pa je bilo čutiti, da so ob nastopu koroških gostov - in še posebej solistke Bernarde Fink- Inzko - v štandreški cerkvi resnično uživali in izrazili svoje veliko zadovoljstvo, da je prišlo do gostovanja koroških pevcev in glasbenikov. Posebno je užival tudi pisatelj Alojz Rebula. Psalmsko kantato „Žena - mati" je slišal prvič, dala pa mu je, tako v pogo- voru z NAŠIM TEDNIKOM, „vtis zanosne velikopoteznosti". Nadalje je menil: „Delo skladatelja prof. Ro-pitza sijajno spremlja moje besedilo. Poleg tega je skladba lepo dojela narodne momente." Za mnenje smo vprašali tudi skladatelja Štefana Maurija, ki velja na Primorskem, tako predsednik goričke Zveze katoliške prosvete Damjan Paulin, kot ena največjih kapacitet na skladelj-skem področju. Štefan Mauri NAŠEMU TEDNIKU: »Skladba je dovolj zanimiva. Človeka pomiri. Dobiš občutek, da je celo delo postavljeno v koralnem timbru. Glede instrumentacije pa pogrešam več bazičnih instrumentov. Manjka večja opora basom, v ritmičnem delu tudi večja razgibanost. Ne glede na to je delo pohvalno, zbor solidno naštudiran, sopranistka Bernarda Fink-lnzko pa odlična." -Kuj- Štandrež, ali: realnost zamejske fare tandrež je vas ob sloven-^^sko-italijanski meji. Ima svojo faro, ki šteje okoli 1800 duš. Občinsko-upravno spada pod Gorico na italijanski strani meje. Nekoč je bil Štandrež v glavnem slovenski, da-1 nes pa je polovica njegovega prebivalstva italijanska. Uradni 5 krajevni napis je dvojezičen. Šola je samo slovenska; kdor noče vpisati svojega otroka v domačo . šolo, ga pošlje v mesto Gorica ali v sosednjo faro na Rojcah. Rojce so^ bile pred letom ;i 1950 še del Štandreža in brez j stanovanskih naselij. V začetku a petdesetih let pa so na goriško ii področje začeli prihajati begunci s slovenske in hrvaške Istre. Ta i je namreč z Londonskim sporazumom, ki so ga leta 1954 pod-a pisale zavezniške sile, Italija in li Jugoslavija, postala del tedanje Jugoslavije. Italijanske oblasti so za te begunce zgradile na Rojcah stanovanjska naselja -med drugim z namenom, da bi nekoč popolnoma slovenski Štandrež italijanizirali. Rojce so dobile tudi svojo faro in šolo; v obeh ustanovah se upošteva samo italijanščina. V Štandrežu samem so maše načeloma slovenske. Za praznike so maše dvojezične, ob nedeljah pa je ena maša tudi italijanska. Dvojezičen je prav tako verouk. Sicer pa »versko življenje stagnira", tako Božo Tabaj v pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM. Božo Tabaj je eden od obeh slovenskih odbornikov, ki zastopata Štandrež v goriškem občinskem svetu. Pripada stranki Slovenska skupnost (SSk), ki nagovarja okoli tretjine štandreških volilcev, še posebej pa tiste, ki so tesno povezani z župnijskim življenjem. Zelo tesno je z župnijskim življenjem povezano tudi štandreško Katoliško prosvetno društvo. Polegv njega obstaja še društvo Oton Župančič; včlanjeno je v Zvezo slovenskih kulturnih društev (SSKD), ki je pri Slovencih v Italiji dobila enako funkcijo kakor na Koroškem SPZ. Načelno pa je Tabaj mnenja, da se »zadeva tudi v kulturi ideološko pomiruje" in da »mlajša generacija ne čuti več nasprotij, ki so nastala po II. svetovni vojni". In kakšen je narodnostni razvoj v Štandrežu? Župnik Karel Bolčina je v pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM odgovoril na to vprašanje kratko in jedrnato: „V propadu!" In dodal: „90% pogrebov je slovenskih, vse ostalo pa je 90% mešano ali samo italijansko." Poleg tega rojake v Štandrežu boli tudi mačehovski odnos sosednje Slovenije. Občinski odbornik Tabaj: »Sosednja Nova Gorica za naše probleme ne kaže posluha. Neštetokrat smo urgirali tesnejše sodelovanje vsaj na lokalni ravni - vendar brez odmeva." Janko Kulmesch GLASBENA ŠOLA V znamenju še večje okreptive Glasbena šola je sklicala izredni občni zbor. Sklenili so spremembo pravil, ki naj omogoči boljše sodelovanje z Deželo Koroško in učinkovitejše notranje delovanje. Predsednik Glasbene šole Božo Hartman n je z zadovoljstvom pozdravil delegate večine včlanjenih društev in zastopnike Slovenije. Ti so končno lahko videli ustanovo, kjer pod skupno streho sodelujejo vsi ideološki tabori znotraj naše narodne skupnosti. Dr. Pavle Apovnik je pripravil potrebne spremembe pravil in jih obširno obrazložil. Tako je spet učinkovito podprl kulturno ustanovo, ki mnogo prispeva k plodnemu razvoju koroških Slovencev. Kaj bi brez dr. Apovnika?! Tako društva kakor osrednje organizacije znajo ceniti njegovo strokovno in nesebično pomoč. Slovenska Glasbena šola od nekdaj upravičeno brani svojo avtonomijo in sorazmerno neodvisnost od Urada deželne vlade - čeprav je seveda odvisna od njene finančne podpore. Na tem plesu na dveh ohcetih je napravila s tem izrednim občnim zborom velik korak naprej. Odobrila je - in to je bistveni del spremembe pravilnika -, da zastopnik Dežele kontrolira delovanje Glasbene šole, spremlja izpite in nadzoruje izobraževanje šolskega kadra. S pogodbo sta obe strani zagotovili izmenjavo učencev, skupni nastavitveni sistem in tudi finančno podporo. Bistveni napredek v organizaciji šole je ustanovitev ravnateljstva. Roman Verdel uspešno opravlja to službo že od jeseni. Brez njega oz. brez enotnega vodstva tako velika ustanova ne bi mogla delovati. Ravnatelj vodi šolo strokovno in pedagoško, razvršča glasbene učitelje, zastopa šolo navzven in pred uradnimi organi ter sodeluje s strokovnjaki drugih glasbenih šol. Nadaljnja vidna novost je uvedba učiteljskih konferenc. Glasbena šola prispeva s svojimi javnimi nastopi k ugledu slovenske narodne skupnosti. Vodstvu je z modrim ravnanjem uspelo izboljšati odnose z Deželo Koroško - pogodba je viden dokaz medsebojnega sporazumevanja in spoštovanja. Glasbena šola je na neopazen način podrla veliko nevidnih pregrad med večinskim in manjšinjskim delom Koroške. Alojz Angerer Pogumni mladi glasbeniki Jubilejni koncert Glasbenih šol iz Gorenjske, Kanalske doline in Koroške. Nina Popotnig je odlično zastopala slovensko Glasbeno šolo. V četrtek, 15. aprila, je bil v celovškem ORF-centru dogodek, ki bi zaslužil večjo pozornost. Glasbene šole iz Gorenjske, Kanalske doline in Koroške so se že dvajsetič srečale, spored njihovega koncerta pa lahko primerjamo s celovečernim mladinskim koncertom kjerkoli. Glavni junaki večera mladi glasbeniki so pogumno nastopili, nekateri prvič, in so pokazali, kaj znajo. Za Koroško so častno opravili svojo nalogo Nina Marija Popotnig (violina), Trio trobent-Štefan Pečnik, Marko Roblek z učiteljem Francijem Ogrisom, Katrin Hafner (klavir) in solope-vec Marjan Smrtnik. Tudi zastopniki italijanskega Primorja se niso bali publike in dobro izvedli svoj nastop. Kakovostna raven je seveda rasla, ko so najboljši iz Glasbenih šol Jesenice, Kranj, Radovljica, Tržič in Škofja Loka pripravili glasbeni užitek posebne vrste. Opaziti je bilo, da imajo drugačno zaledje - vsaka šola lahko izbere obetajoče talente med več sto učenci - in dolgo tradicijo. Seveda se mlajšim pozna, da imajo tremo (pri težkih mestih se ritem spremenija), krčevito gle- dajo na note kakor v molitvenik ali poskušajo znova, ker jim prvič ne uspe premagati živčnosti. Toda z veseljem lahko tudi ugotovimo, da se mladi med seboj odlično ujamejo, odločno nastopajo in deloma sproščeno, zadovoljno in srečno uživajo ob glasbi. Ko na primer desetletni fantek vodi skupino, daje znak za začetek in določi ritem. Ali ko Baročni trio igra staro glasbo na klasičnih instrumentih - očitno ne pod pritiskom ali na ukaz. Da omenimo res samo najboljše gorenjske glasbenike: Mlada Marjetka Hribernik iz Kranja, saksofonist Blaž Kemperle iz Tržiča in čelist Jošt Kosmač iz Škofje Loke so talenti, ki veliko obetajo. Ravnateljstvom nastopajočih Glasbenih šol se moramo zahvaliti, da tako vzorno skrbijo za glasbeno kulturo, razveseljujejo učence, sebe in nas vse. Alojz Angerer Dom v Tinjah spet vabi na dopustniške dneve Tinje. Dom v Tinajh vabi od ponedeljka, 3. maja, do ponedeljka, 24. maja, na tradicionalne dopustniške dneve za starejše ljudi, za kmetice in kmete, za upokojenke in upokojence in za vse, ki želijo preživeti za nekaj dni dopust v prijetnem domačem krogu. Dnevi potekajo pod geslom „. Krečno in zadovoljno", vodi pa jih gospa Majdi Bluml. Cena za celotni dopust znaša 6.600 šilingov. Kmetijska zavarovalnica in KGK pa nudita podpore, za katere pa morate imeti potrdilo hišnega zdravnika. Vso birokracijo z zavarovalnicami po prijavi uredi Dom v Tinjah. Pokličite na tel. 04239/ 26 42. Kot običajno je pripravljen spet obširni kulturni in žaba- V Tinjah se upokojenke in upokojenci odlično odpočijejo. Med drugim je vni program, mdr. bodo tudi dovolj časa, da pokramljajo o spominih na pretekle čase in na mladost, dnevne šmarnice. ter se skupno poveselijo in tudi zapojejo. Zoran Predin na Dunaju Po uspešnem koncertu Toneta Janše je Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju v poletnem semestru že drugič poskrbel, da so stene hrvaškega kluba študentov ponovno zavibrirale. Tokrat so člani kluba pod vodstvom Bojana VVakouniga, ki ima gotovo največjo zaslugo, da je klub po krajšem tihem obdobju ponovno zaživel kot študentsko središče za športne, kulturne in druge dejavnosti, na Dunaj povabil eno izmed trenutno najkvalitetnejših glasbenih združb slovenske popularne glasbene scene - frontmana nekdanje legendarne mariborske zasedbe „Lačni Franz" - Zorana Predina ter "Mar Django Ouartet". Na skoraj dve uri trajajočem koncertu so nam glasbeniki predstavili rezultat plodnega sodelovanja v preteklem letu -skladbe z najnovejše plošče ..Ljubimec iz omare". Zoran Predin, ki ga vsi poznamo po njegovem močnem šansonjerskem glasu a la Paolo Conte ter po kakovostnih besedilih svojih pesmi, je na tem večeru pokazal, da se njegov glasbeni razvoj ni tako kot pri večini drugih slovenskih popularnih glasbenikov varno ustalil v preizkušenih vodah, marveč da si kot zrel glasbenik dovoljuje (uspešna) potovanja po raznolikih glasbenih pokrajinah. V svojem zrelem obdobju se je tako odločil preizkusiti se v nekoliko melanholičnem, vendar nagajivem ciganskem svvingu. Novonastale skladbe ter predelave njegovih starejših pesmi s poudarkom na ciganskem melosu je kljub zahtevnosti pred številnim občinstvom izpeljal neverjetno natančno in inter-pretacijsko dodelano. Pri tem so ga tako vokalno kot instrumentalno uspešno spremljali člani skupine „Mar Django Ouartet", sicer že stari mački ciganske glasbe. Posebej sta pri tem izstopala oba ustanovitelja kvar- Mariborčan Zoran Predin je s svojim markantnim glasom navduši! dunajske študente. teta Vitalij Osmačko na ritem-ki-tari in Saša Olenjuk na solokita-rj, ki sta z virtuoznimi instrumentalnimi soli ter vokalnimi vložki pridala skladbam še zadnji, odločilni sijaj. Nenazadnje sta se izkazala tudi oba sveža člana razširjene skupine Duo Mar Django, ki sta se v Sloveniji uveljavila že kot glasbenika jazzovske skupine Igor Bezget trio. Bobnar Gašper Bertoncelj ter Nikola Matošič na kontrabasu, trenutno še študenta na konservatoriju v Linzu, sta kljub mla- dim letom pokazala, da zagotovo sodita med najbolj obetavne glasbenike slovenske popularne glasbene scene. Glasbeniki in seveda Klub slovenskih študentk in študentov so tako znova z združenimi močmi poskrbeli, da je na Dunaju, mestu, ki je bilo v preteklosti in še danes dom številnih največjih slovenskih umetnikov besede, zazveznel slovenski jezik na najlepši način - združen z govorico glasbe. Ana Jakil ! NOVO NA KNJIŽNEM TRGU TRAN/SPORT - knjiga o športni dejavnosti koroških Slovencev > Včeraj je Slovenska športna zveza predstavila knjigo o športu, ki jo je napisal vodja Slovenskih sporedov pri ORF Mirko Bogataj. Geslo „Zdrav duh v zdravem telesu" veje skozi vso knjigo, saj Pisec opozarja, da ..sodobni koroški človek potrebuje aktivist duha prav tako kot aktivist telesa". Poleg prikaza delovanja slovenskih športnih društev in odlič-n'h športnikov se je avtor lotil 2ačetkov športa pri Slovencih (planinstvo, sokolsko in orlovsko 9ibanje) in hotel prikazati povednost telesne kulture in narod-i zavesti. Posvetil se je različnim športom društvom, kot so to npr. športna društva v Šentjanžu (alp-sko smučanje, nogomet), Bilčov-Su (namizni tenis), Selah (nogomet, smučanje), Zahomcu (skakalnica), Dobu (odbojka), Globasnici (nogomet), Železni Kapli šah). Precejšen del knjige pa je posvečen nogometnemu klubu SAK, njegovi zgodovini in športnim dosežkom. Tudi razni izvrstni športniki so v knjigi predstavljeni, med njimi vrhunski atlet Robert Kropiunik, obetavni kolesar in prvi poklicni športnik Peter VVrolich, reprezentančni smučar Daniel Užnik, državni prvak v boksu Franci VVieser, karate-šampion Milan Hribernik, odlična šahistka Dunja Lukan, rekorderka v lahki atletiki Ani Muller ali svetovni prvak v smučarskih skokih Franci VViege-le. Mirko Bogataj pa seveda ni pozabil omeniti velikih spodbujevalcev in iniciatorjev slovenskega športa, kot sta to profesor- ja Milan Kupper in Anton Malle, Zahomčan Franci VViegele, veleposlanik Zdravko Inzko, da omenimo samo nekaj zaslužnih oseb. S tankočutnostjo se je avtor lotil opisovanja planinstva na Koroškem in športnih začetkov na Slovenski gimnaziji. Bogataj je veliko pozornosti posvetil razglabljanju o športni dejavnosti povprečnega človeka. Trezno opisuje stanje telesne zmogljivosti mladine, ki nazaduje. Na koncu avtor, ki je bil sam v mladosti odlični športnik (v lahki atletiki in nogometu), vzpodbuja bralca, da se bolj posveti aktivni rekreaciji telesa, četudi samo za sprostitev. Knjiga je napisana v lepem je- ziku. Poleg vestno rešerširanih podatkov je v knjigi nekaj odlomkov, ki ob branju razveselijo (npr. da je bil Robert Kropiunik na športnem mitingu v Sieni 1968 na štartu v copatih in ne v tekmovalnih sprinterkah in so to predvajali po televiziji ali kratka razprava o ocenjevanju sodnikov s strani gledalcev na nogometnih igriščih). Knjigo Tran/sport je izdala Slovenska športna zveza, kupite pa jo lahko v obeh slovenskih knjigarnah in pri SŠZ. G. F. T A T E D E N V O F 5)©B@ia BAKln NEDELJA, 25. aprila 99,13.30 PONEDELJEK, 26. aprila 1999 ORF2, ob 3.05_________ TV SLOVENIJA 1, ob 16.30 Predvidoma z naslednjimi prispevki: S Stiska rodi sadove: V šentpri-možu se veselijo 20-letnica obstoja dvojezičnega vrtca. • Kulturni teden koroških Sloven- PETEK, 23. aprila 18.10-19.00 Utrip kulture SOBOTA, 24. aprila 18.00-18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca NEDELJA, 25. aprila 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-gen, Karnten. 6.20 Duhovna misel (dr. Jože Marketz). 18.00-18.30 Studio ob 18.00 PONED., 26. aprila 18.10-19.00 Kratek stik TOREK, 27. aprila 18.10-19.00 Otroška oddaja. SREDA, 28. aprila 18.10 -19.00 Glasbena mavrica 21.04 Večerna oddaja - Srednjeevropski magazin ČETRTEK, 29. aprila 18.10-19.00 Rož-Podjuna - Žila RADIO/TV, PRIREDITVE Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do 02. ure na frekvencah 105,5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in 100,9 (Železna Kapla). Dnevno: 12.00 & 18.45 Poročila slovenskega oddelka BBC Od ponedeljka do petka: 10.00 Kalejdoskop 11.15 Infoteka 12.10 Divan (glasba) 13.00 Magazin: Alpe-Adria (ponedeljek), V pogovoru (torek), Po Koroškem (sreda), Kultura (petek), Die Welt im Dorf (sob.) 18.00 Glasba (ob torkih: šport) 19.00 Otroški kotiček 19.15 Stay tuned (14-dnev-no) 20.00 Glasba: Jazz (poned.) Noche Latina (torek), ob 23.00 Nachtfalter, Ruff Radio (sre.), ob 22.00 Mad Force, Mu- RADIO AGORA Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec, tel. 0463/418 666, fax 0463/418 666 99 cis tor the masses (čet), Soundcheck (pet.), Jugorock (sob.), ob 22.00 Klub Karate, Sunday loops (ned.), ob 22.00 Forthose about to rock Sobota: 10.00 Forum 11.30 Campus radio (14-dnevno), Nedelja: 10.00 Evropa v enem tednu (BBC), 11.00 Literarna kavarna (ponovitev ob torkih 22.00) RADIO j KO RO 2 Pokličite nas - poslušamo vas! Tel: 0463 - 59 53 53 Fax: 0463 59 53 53 99 e-mail: radio@korotan. at Zbujanje po domače 6.00 - 8.30 Dobro jutro sonce! Korotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi poročili, domačim vremenom in napotki za dan! Vsak dan z drugim budilcem, voditeljem oddaje Od pon, do peteka: od 8.00 - 8.30 Domače viže in zborovska glasba 8.30 - 10.00 Živa 14.00 - 16.00 V taberni 16.00 - 18.00 Od štirih do šestih Novo: od 14. 00 do 15.30 Domača glasba Zajtrk s profilom: ob nedeljah od 8.00 do 10.00 (ponovitev v sredo ob 14. uri) - tokrat: dr. VVolfgang Petritsch Petek, 23. aprila CELOVEC Dobrodelni koncert „Sosed v stiski" Sodelujejo: oba gimnazijska zbora in ansambel, Vaščani pojo, MePZ Danica, MePZ Bilka, MoPZ Bilčovs Čas: ob 20.uri Kraj: v avli Slovenske gimnazije Vabi: Šolska skupnost Slovenske gimnazije Sobota, 24. aprila ŠMIHEL „Biološko vrtnarjenje skozi vso leto" 3. seminar Čas: ob 14. uri Kraj: v Farni dvorani Vabi: Kmečko izobraževalna skupnost in KPD Šmihel ŠENTJANŽ Diapredavanje: „Eno leto v Gani “ Čas: ob 20. uri Predava: Natalija Pinter Kraj: v k & k centru Vabi: SRD Šentjanž Nedelja, 25. aprila ŠMIHEL Srečanje mladinskih zborov Nastopajo zbori iz Podjune, Roža in Celovca Čas: ob 14.30 Kraj: v farni dvorani Vabijo: KPD Šmihel, MePZ Gorotan, K KZ ŠENTJANŽ Jooj, kako sem prišel na svet (humorna gledališka predstava o spočetju človeka - za odrasle in otroke od 10 let naprej) Čas: ob 10.30 Kraj: v k & k centru Igra: Gašper Tič Vabi: SPD Šentjanž SELE Plesni tečaj za napredne (nadaljevanje 1. tečaja) Čas: ob 20. uri Prijave do 23. 4. - Mirjam Kelih, tel. 7215 Kraj: v farnem domu Vabi: KPD Planina Sele Torek, 27. aprila Sobota, 1. maja ŠENTJANŽ „Heraus zum 1. Mai (pohod z Žihpolj do Šentjanža Čas: ob 11. uri Ob 19. uri: branje (Unikum-VVander-Reise-Lesebuch, in glasba : Stefan Gfrerer, Emil Krištof in Primus Sitter) Kraj: v k & k centru Vabi: SPD Šentjanž ŠENTPRIMOŽ Prireditev ob 20-letnici otroškega vrtca SŠD Kraj: v Kulturnem domu Vabi: SŠD SLOVENJI PLAJBERK Dva filma celovške univerze: “Orodje s koroških podstrešij in O saneh ... Uber Schlitten..." Čas: ob 19.30 Kraj: v gostišču Folta Vabi: Univerza Celovec Nedelja, 2. maja ŠENTPRIMOŽ Gledališka predstava: Matiček se ženi Nastopa: Gledališče ob Dravi Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 20. uri Vabi: SPD Danica DJEKŠE Vigredni koncert Nastopajo: Vokalna skupina LIPA, otroška skupina Lipov cvet, oktet Hodiše Kraj: v ljudski šoli Čas: ob 10.30 (po sv. maši) Vabi: PD Lipa Velikovec Ponedeljek, 3. maja TINJE Začetek dopustniških dnevov (za starejše ljudi, za kmetice in kmete, upokojenke in upokojence) Vodi: Majdi Bluml Kraj: v Domu Prosvete v Tinjah Prijave: tel. 04239/ 26 42 BOROVLJE Koncert komornega zbora Borovlje Kraj: pri Cingelcu na Trati Vabi: SPD Borovlje cev v VVolfsbergu: Vabilo narodu sosedu, da podrobneje spozna ustvarjalnost slovenskih sodeželanov. • Otroške in mladinske skupine iz Podjune, Roža in Celovca so v Rožeku zapele za akcijo „So-sed v stiski". • Končnica odbojkarskega prvenstva: Ženska in moška ekipa SK Aich/Dob pred dosego sezonskega cilja. Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://www.kaernten.orf.at ŠENTJAKOB/ŠENTPETER Delavnica: Novi elektronski mediji - možnosti in izzivi za društveno delovanje Čas: od 9. do 18. ure Vodijo: Hanzi in Franci Tomažič, Franc Opetnik Kraj: v Višji šoli Vabijo: Dom v Tinjah, K KZ in SPZ ŽELEZNA KAPLA Lovski ples Čas: ob 20.30 Kraj: v hotelu Obir Igra: trio Pavlič Vabi: Lovski zbor Železna Kapla ŠENTJANŽ Heimat finden Čas: ob 20. uri Predava: univ. prof. dr. Klin- ger Kraj: v k & k centru Vabi: SPD Šentjanž Sreda, 28. aprila BILČOVS Dva filma celovške univerze: “Orodje s koroških podstrešij in O saneh ... liber Schlitten..." Čas: ob 20. uri Kraj: v gostišču Miklavž Vabi: SPD Bilka in Univerza [, Petek, 9 23. aprila 1999 PRIREDITVE, OGLASI RAZSTAVE BEGUNJE Razstava slik in preorisb Vena Dolenca Kraj: v galeriji Avsenik ŠENTJANŽ Razstava risb in objektov Milana Eriča Kraj: v k & k centru BOROVLJE Šmarješki umetniki v Posojilnici - Bank Razstavljajo: Sophie Jaklitsch, Denise Korenjak, Maria Mlečnik-Olinovvetz, Čebelarsko društvo Šmarjeta, družina VVinfried Dareb, Max VVernig, Ljudska šola Šmarjeta Razstava je odprta med poslovnim časom v kletni dvorani Posojilnice - Bank Borovlje. BILČOVS Elisabeth Kos-Krava-gna in Joži Metschi-na: „Veselje z ustvarjanjem" Kraj: v Posojilnici -Bank. Razstava je na ogled med poslovnim časom Posojilnice Bank. TINJE Drevo življenja. Razstavlja: Tony Nvvachuk-wu iz Nigerije Kraj: v Tinjskem domu - razstava je odprta vsak dan. ŠENTJANŽ Andrea Handler „Auszeit“ (Zakaj si mož in žena neizogibno žreta živce?) Čas: ob 20. uri Kraj: v k & k centru Vabi: SRD Šentjanž BSHSU ŠKOFIČE Klavirski koncert Tonija Kernjaka Kraj: v ljudski šoli Cas: ob 20. uri Vabi: SRD Edinost BOROVLJE Selški dnevi Kraj: v Posojilnici - Bank Cas: ob 18. uri Ljubljana Kantata: Žena-mati (Ro-Pitz/Rebula) Kraj: v Ljubljanski stolnici Vabijo: KKZ, Ljubljanska stolnica, Klub koroških Slovencev v Ljubljani Šentjakob Kantata: Žena-mati (Ro- pitz/Rebula) Kraj: v farni cerkvi _ Vabijo: KKZ, fara Šentjakob, SRD Rož Nedelja, 16. maja ŠMIHEL Kantata: žena-mati (Ro-pitz/Rebula) Kraj: v farni cerkvi Vabijo: KKZ, KPD Šmihel, MePZ Gorotan Petek, 30. maja HODIŠE Literarni večer z Jankom Messnerjem in predstavitev njegove najnovejše pesniške zbirke „Basne -pesmi - poems“ Čas: ob 18. uri Kraj: v Hodiškem gradu Sodeluje: Das Nachbar-Duo P. Raab in Rolf Hollub Vabi: občina Hodiše, založba Norea in SPD Zvezda Hodiše ŠENTJANŽ „Von Otzi bis Big Bruno (Helena Verdel in Andreas Pittler na satirični način prikazujeta avstr, zgodovino) Čas: ob 20. uri Kraj: v k & k centru Vabi: SPD Šentjanž Potovanje z ladjo od St. Peterburga do Moskve Čas: od 18. do 28. julija 1999 Sena: 20.000 šil + viza + taksa na letališču Storitve: polet iz Celovca do St. Peterburga, polni Penzion na ladji, dvoposteljne kabine na glavnem krovu, izleti in ogledi, polet od Moskve do Celovca; Prijave: prof. Anton Malle, tel. 04228/2664 Opozorilo! Naša društva naprošamo, da nam termine za prireditve posredujejo vsak teden najkasneje do torka do 13. ure. Telefon: 0463/51 2528*24 Fax: 0463/51 2528*22 Tel: 0463/54867 Sobota. 24, aprila 1999 Ekskurzija na Ptuj: Dobrote slovenskih kmetij Razstava nagrajenih kmečkih specialitet na Ptuju. Odhod: 6.00 Šentjakob, 8.00 Dobrla vas, 8. 15 Pliberk; prispevek: 250,-na osebo (za člane KIS: 150,-) Sobota. 24. aprila 1999 Bio-kmetovanje skozi vso leto 3.dei Od 8. do 12. ure v Reg. centru v Šentjakobu in od 14. do 18, ure v Šmihelu. Prodam enodru-žinsko hišo blizu Celovca. Interesenti se naj javijo po tel. 04232 / 30 67 Kulturni dnevi koroških Slovencev v VVolfsbergu Mestna hiša - Slavnostna dvorana Ponedeljek, 26.4.1999, ob 19.30 uri- Prireditveni center OTVORITEV Kulturnega tedna koroških Slovencev Zastopnik dežele Koroške Glasbeni okvir: Glasbena šola Celovec, Mu-sikschule VVolfsberg OTVORITEV razstave del bratov ČERTOV Hanzi ČERTOV - skulpture iz lesa Valentin ČERTOV - slike Ferdinand ČERTOV - skulpture Predstavitev: Gustav JANUŠ Glasba: Kvartet bratov SMRTNIK Torek, 27.4.1999, ob 19.30 uri-Mestna knjižnica Literarni večer bereta Fabjan HAFNER & VVilhelm KUEHS Sreda, 28.4.1999, ob 19.30 uri - Koncert klasične glasbe - Sodelujejo: Andreja VVUZELLA - MOČILNIK (klavir), Margit GASTRA-GER (klavir), Kristijan FILIPIČ (prečna flavta), Gabriel Ll-PUŠ (bariton) Ponedeljek, 3.5.1999, ob 19.30 uri - Grad Silberberg Orig. Nachbarn Duo Peter RAAB (simfoneta) in Rolf HOLUB (tenorski rog) „Das Dreiviertelprogramm" Torek, 4.5.1999, ob 19.30 uri - Mestna hiša - Slavnostna dvorana Zborovski koncert - Sodelujejo: Oktet Suha, zbor AGV Frant-schach, zbor Singkreis VVolfsberg, Mešani pevski zbor Ra-diše Razstava del bratov Čertov je odprta do 14.5.1999! w rajAca 04239/26 42 od petka, 23. aprila, od 17. do 21. ure, do sobote, 24. aprila, od 9. do 18. ure Tečaj za starše: Nosečnost Voditeljica: Elisabeth Osinger od petka, 23. aprila, od 18. ure do nedelje, 25. aprila, do 16.30 Uravnovešen - dinamičen - aktiven Razvijmo svoje možnosti za zav-zetno in boljšo telesno počutje Voditelj: prof. dr. Valentin Wulz v soboto, 24. aprila, od 14. do 17. ure Cepljejnje sadnih dreves Voditelj: Roman Cuendler v torek, 27. aprila, od 18. 30 do 21. 30 Tečaj za računalnik (Windows 98) Voditelj: mag. Gernot Ogris; kraj: v Trgovski akademiji v Velikovcu v četrtek, 29. aprila, ob 9. uri Dopoldansko izobraževanje: Vzgoja otroke med 0-4 letom Predava: mag. Helga Lagger v četrtek, 29. aprila, od 14. do 17. ure Tečaj za spretne roke: Vrtnice iz jute Vodi: Erika Malle v četrtek, 29. aprila, ob 19.30 Verski pogovor: Kaj pomenijo zakramenti za naše krščansko življenje? Predava: rektor Jože Kopeinig v petek, 30. aprila, od 14. do 18. ure do nedelje, 2. maja do 13. ure Meditativni dnevi za žene in može: Zavestno življenje iz globine Voditelj: prof. dr. Antony Kolen-cherry Potovanja in romanja od četrtka, 13. maja, do nedelje, 16. maja 1999 Romanje v Medjugorje Spremljevalec: p. Nacej Domej NAS TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo .Narodni ^et koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, \ 9020 Celovec, 10.-Oktober-Stral3e 25/IV. Narodni svet zastopa _) Politične, gospodarske in kulturne pravice in interese Slovencev oa Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega in pravnega reto. zlasti društvenega prava, ustavnih in drugih norm, za zaščito oarodnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in meddržavnih Pogodb, konvencij, načel in priporočil o varstvu človekovih pravic ^ ln pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z — | UH |H' dne 15. 5. 1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroški deželni vladi in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer, Franc Sadjak (urednika), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, 10. Oktober-StraBe 25/IV. Tel. 0463/51 25 2810 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56 Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-Stra6e 25/IV, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 3500,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.: zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,- šil.; Slovenija: 150,-SIT. 18 Šport PODUGA VZHOD : Bilčovs - ASV 0:0 Bilčovščani so tokrat vse podvzeli, da bi končno le slavili zaželeno prvo zmago vigredi. Tako so bili celo tekmo v terenski premoči in blesteli tudi z lepimi potezami, toda pomanjkljivost v napadu je bila zopet očividna. Škoda, kajti po poteku igre bi Bilčovščani morali dobiti dvoboj s celovškim ASV. BILČOVS: Schawarz 3, Kuess 3, Lippusch 0 (11. Glantschnig 3), Fister 3, Rajnovič 2, Schaunig 3, Tributsch 2, Durnik 3, Ouantschnig 3, Partl 3, Strugger 3; Bilčovs: 200 g led.; sodnik: Babic (dober); Žrelec - Globasnica 3:0 (0:0) V prvem polčasu je bil nastop Globašanov bolj ali manj dober, toda lepo izigrane priložnosti niso znali izkoristiti (mdr. M. Sadjak). Po odmoru pa so domačini bolj ali manj srečno prišli do zadetkov. GLOBASNICA: Smrečnik 2, Dlopst 3, Zanki 2, G. Sadjak 3, Kert 2, Buchvvald 2 (70. Silan 0), Hribar 2, M. Sadjak 2, Pasterk 3, Pustoslemšek 3, Szabo 2; Žrelec: 250 gled.; sodnik: Eberhard (povprečen); BHHHE' 1 ■ RAZRED D Metlova - Rikarja vas 3:0 (2:0) Rezultat ne izpove kaj o dejanskem poteku igre, kajti tekma je bila izenačena, deloma so imeli celo Rikarjani več od igre ter mdr. 3-krat zadeli vratnice. Nasprotno domačini, ki so zlahka prišli do golov. RIKARJA VAS: Brezovnik 4, Streicher 4, Urch 4, Gomernik 3, Picej 3, Kordesch 4, Truschner 4, Sturm 3, Sienčnik 4, Basic 3 (46. Figoutz 4), Blažej 4; Metlova: 150 gled.; sodnik: Glanz (dober); Železna Kapla - Klopinj 1:2 (1:1) To je bil najboljši nastop Kapelčanov vigredi, kljub temu so ostali brez točk. Razlog pa je bolj ali manj bila nesreča pred nasprotnim golom. ŽELEZNA KAPLA: Ojster 3, Kock 4, G. Grubelnik 4, Partej 4, Romanov 4, Šteharnik 4, H. Grubelnik 3, Sporn 4, Ošina 4, Kogelnik 4, VVicher 4; Železna Kapla: 200 gled.; sodnik: H. Schellander (dober); strelec: Kogelnik Šmihel - Vovbre 2:0 (2:0) Zaslužena in povsem pomembna zmaga Šmihel-čanov. Pred odmorom je bil upor gostov še zelo močan, kljub temu niso mogli preprečitivvodstva domačinov. Po odmoru pa je igral le še Šmihel, toda številnih lepih priložnosti niso izkoristili. ŠMIHEL: Suschnig 4, Janet 4, Al. Gros 5, H. Motschil-nik 5, Hribernig 4, E. Sadjak 4, An. Gros 4 (80. Rodler 0), Kotnik 4, M. Nachbar 4, W. Motschilnik 4, Ch. Gros 4; Šmihel: 150 gled.; sodnik: Wulz (dober); strelca: H. Motschilnik (20.), W. Motschilnik (40.) 2. RAZRED C Sele - Šentjakob odpovedano Ker je v Selah snežilo, je bila tekma odpovedana-ter preložena na 13. maj. SAK II - Kriva Vrba odpovedano Ker igrišče v Grabštanju ni bilo primerno pripravljeno (nikjer ni bilo apna, zaradi česar se niso mogli markirati črt), je sodnik VVeber kratkomalo, a upravičeno, odpovedal tekmo. .JJdll 2. RAZRED E 9HHI Žvabek - Tinje 3:3 (2:2) Vse gole za domačine je dal njihov trener Mlinar in prav tako vse tri iz lepih prostih strelov. ŽVABEK: Jakob 3, Mlinar 4, VVriessnig 4, Budja 3, Ra-musch 3 (70. A. Berchtold 0), V. Berchtold 3, E. Berchtold 3, Čebul 4, Homer 3 (75. Pistotnik 0), Juvan 2, Grobelnik 2 (61. Kapp 2); Žvabek: 100 gled.; sodnik: Feichler (dober); strelec: Mlinar (29., 41., 72.) Važenberk - Dobrla vas 0:1 (0:0) Ekipa trenerja Velika je kar ob začetku prevzela pobudo in jo do konca več ni oddala. Zaslužen zmagoviti gol pa je hladnokrvno zadel Petek (53.). DOBRLA VAS: Pečnik 4, Golautschnig 3, Kampi 4, Jorg 3, Roger 3, Petek 4, Hudi 4 (83. Kulterer 0), Zunder 3, Malh 3 (88. VVernitznig 0), M. Lesjak 4, Dollinger 3 (75. Ch. Lesjak 0); Važenberk: 70 gled.; sodnik: Weltz (dober); strelec: Petek (53.) NIŽJI RAZREDI - PRIHODNJI KROG PODLIGA VZHOD: Liebenfels - Bilčovs (v soboto ob 17. uri) -Bilčovščani sedaj že pet tekem niso zadeli gola, kar trenerja Strug-gerja zelo skrbi. ..Trenutno ne vem, ali je sploh kdo od ekipe še v stanju premagati nasprotnega vratarja,” pravi Strugger. Vsekakor Bilčovščani puške ne bodo predčasno vrgli v koruzo ter tudi na tej tekmi dali vse od sebe, čeprav so domačini jasen favorit. Mostič - Globasnica (v soboto ob 17. uri) - Globašani kažejo premalo angažmaja, zaradi česar izostajajo dobri rezultati. Če posamezni igralci ne bodo kmalu spoznali resnega položaja, potem se bodo dejansko zopet znašli v 1. razredu. Že na naslednji tekmi se bodo morali predstaviti pokončni, sicer jim grozi visok poraz. . 1. RAZRED D: Rikarja vas - Ruda (v nedeljo ob 16. uri) - Vodeča ekipa iz Rude je nedvomno jasen favorit tekme, nenazadnje že zaradi tega, ker bodo Rikarjani nastopili oslabljeni. Manjkala bosta namreč bolni Pečnik in poškodovani Basic. Trener Fera: “Toda če se bo smola obrnila v srečo, je možno vse." Klopinj - Šmihel (v nedeljo ob 16.30) - V Šmihelu sta po zmagi proti Vovbram zopet zavladala opti- mizem in samozavest. Jasno, da ekipa trenerja Kreutza tudi s Klo-pinja noče praznih rok. Kreutz: ..Igrali bomo na tri točke.” St. Stefan - Železna Kapla (v soboto ob 17. uri) - St. Stefan sodi na domačem igrišču med najboljše ekipe v tem razredu, zato so pričakovanja Kapelčanov bolj ali manj skromna. S točko bi bili namreč že zadovoljni. 2. RAZRED C: Tholica - Sele (v nedeljo ob 16.30) - Vprašljiv je nastop Ivana Keliha, sicer pa bodo trenerju VVieserju vsi igralci na voljo. „S točko bil bil popolnoma zadovoljen,” pravi VVieser. Treffen - SAK II (v soboto ob 17. uri) - Trener VVoschitz je obupan, saj ne ve, če mu bo sploh dovolj igralcev na razpolago. Štirje morajo namreč s člansko ekipo v VVels. 2. RAZRED E: Žvabek - Frant-schach (v nedeljo ob 16.30) - Žva-bečani so na tekmi proti Tinjam pridobili toliko samozavesti, da na tekmi proti Frantschachu pričakujejo celo zmago. Dobrla vas - Preitenegg (v nedeljo ob 17. uri) - Ker želi ekipo opazovati in voditi od zunaj, trener in igralec Velik tudi tokrat ne bo igral. Sicer pa bodo Dobrolčani nastopili v popolni postavi. KOLESARJENJE_____________ Raco VVrolich odličen na Nizozemskem Minuli teden je profesionalec Peter VVrolich na Nizozemskem presenetil z odličnimi uvrstitvami na vseh etapah. Na zadnji etapi pa so VVroli-chu žal manjkali le milimetri za tretje mesto oz. za vzpon na stopničko v skupnem seštevku. Vsekakor je bil nastop na Nizozemskem doslej VVrolichov najuspešnejši v njegovi še tako mladi karieri pri profesionalcih. Na pravi poti: Peter „Paco" VVrolich PODLIGA VZHOD 1. Mostič 18 13 3 2 41:14 42 2. Velikovec 18 9 4 5 29:19 31 3. Liebenfels 18 7 7 4 29:17 28 4. Vetrinj 18 8 3 7 26:22 27 5. VVelzenegg 18 6 7 5 31:27 25 6. ATUS Borovlje 18 7 4 7 29:25 25 7. Pokrče 18 7 4 7 28:26 25 8. Šentpavel 18 7 4 7 21:30 25 9. ASV 18 5 6 7 23:30 21 10. Podkrnos 18 4 8 6 23:27 20 11. Globasnica 18 6 210 24:33 20 12. Žrelec 18 5 4 9 20:26 19 13. Bilčovs 18 4 7 7 20:38 19 14. DSG Borovlje 18 4 5 9 18:28 17 ■ Prihodnji krog (24./2S. april): Liebenfels * Bilčovs, Šentpavel - Žrelec, ASV - Vetrinj, Pod-krnos - ATUS Borovlje, DSG Borovlje - VVelze-negg, Mostič - Globasnica, Velikovec - Pokrče. 1. RAZRED D 1. Ruda 19 13 5 V 38:7 44 l 2. Metlova 19 9 8 2 30:18 35 3. Žitara vas 19 11 1 7 41:30 34 r 4. Klopinj 19 9 6 4. 40:25 33 5. Šentlenart 19 710 2 23:19 31 6. Grebinj 19 6 7 6 26:28 25 7. St. Stefan 19 6 6 7 33:34 24 8. Rikarja vas 19 6 4 9 30:34 22 P 9. Eitvveg 19 5 7 7 23:30 22 10. Labot 19 6 310 20:30 21 Z 11. Vovbre 19 4 8 7 20:26 20 r 12. Šmihel 19 5 410 21:28 19 13. Železna Kapla 19 3 7 9 17:32 16 V 14. Maria Rojach 19 1 810 20:41 11 k ■ Prihodnji krog (24./2S. april): Vovbre - Žitara vas, Labot - Metlova, Rikarja vas - Ruda, Grebinj • 1 Maria Rojach, Eitvveg - Šentlenart, St. Stefan - Že- n lezna Kapla, Klopinj - Šmihel. ^ 1. Šentjakob 2. RAZRED C 17 13 3 1 45:13 42 n k 2. Tholica 18 13 2 3 44:17 41 3. Rožek 18 10 6 2 38:18 36 ti 4. Treffen 18 8 6 4 33:16 30 5. Sele 17 7 8 2 33:12 29 6. Ledince 18 6 6 6 32:24 24 b 7. SAK II 17 6 5 6 24:27 23 ti 8. Hodiše 18 6 4 8 19:24 22 9. Škofiče 18 5 6 7 29:25 21 10. Donau 18 5 4 9 26:41 19 E 11. Kriva Vrba 17 4 6 7 18:25 18 12. HSV 18 4 410 21:36 16 ri 13. Osoje 18 2 313 14:65 9 8 d 14. Poreče 18 1 512 13:46 ■ Prihodnji krog (24725. april): Treffen - SAK II, RO' Z žek - Ledince, Hodiše - Škofiče, HSV - Poreče, D o- g nau - Osoje, Tholica - Sele, Šentjakob - Kriva Vrba. 2. RAZRED E 1. Reichenfels 18 12 3 3 37:18 39 2. St. Margarethen 18 10 5 3 40:17 35 . 3. Frantschach 18 10 4 4 26:18 34 4. Sinča vas 18 10 3 5 38:16 33 5. Tinje 18 9 5 4 43:26 32 6. Dobrla vas 18 8 4 6 33:29 28 7. Galicija 18 7 5 6 30:23 26 8. Šentpeter 18 7 110 29:35 22 9. Djekše 18 5 6 7 31:47 21 10. Žvabek 18 5 4 9 26:38 19 11. Mauterndorf 18 5 211 19:42 17 12. Važenberk 18 4 410 15:28 16 13. Pliberk II 18 4 410 17:33 16 14. Preitenegg 18 2 610 17:31 12 ■ Prihodnji krog (24725. april): Žvabek - Frani' schach, Tinje - Djekše, St. Margarethen - Galicija. Pliberk II - Mauterndorf, Šentpeter - Važenberk, Dobrla vas - Preitenegg, Sinča vas - Reichenfels. BOKS Franc VVieser zopet v državni reprezentanci V Welsu je Franc VVieser zopet prepričal trenerja državne reprezentance. Trener državne boksarske reprezentance je pred nedavnim vpoklical najmočnejše avstrijske borce na primerjalno tekmovanje v VVels. Med njimi tudi Franca VVieserja, ki je v svojem boju proti državnemu viceprvaku v težki kategoriji Fekesu po točkah sicer tesno (2:1), a je boj kljub temu prepričljivo dobil. S tem bo na mednarodnih tekmovanjih zopet zastopal avstrijske barve, mdr. sredi junija v Puli na tamkajšnjem mednarodnem turnirju. Že 16. maja pa bo boksal v Kamniku v Sloveniji. Po točkah sicer tesno (2:1), toda VVieser je prepričljivo in brel težav dobi! boj z državnim viceprvakom Fekesom. Šport LONDONSKI MARATON Tone Boschitz med prvimi petimi odstotki 43.700 tekačev iz vseh krajev sveta se je udeležilo letošnjega londonskega maratona, med njimi tudi pet koroških Slovencev. Vedno več športnikov je tudi med koroškimi Slovenci, ki si je za konjiček izbralo tek na maratonsko distanco. Eden od prvih pa je bil učitelj verouka in likovne vzgoje ter znan glasbenik Tone Boschitz. S časom mu je postal tek nekaj vsakdanjega, saj ne mine dneva, ko ne bi pretekel svojih 10 do 15 km. Med pripravami za maraton pogosto seveda še mnogo več in to ob vsakem vremenu -bodisi v dežju ali pri zimskih temperaturah. Konec minulega tedna se je Boschitz skupno s skupino koroških maratonistov udeležil londonskega maratona ter bil priča zgodovinskega dogodka. Na startu je bilo namreč 43.700 te- kačev, kar je pomenilo rekordno število tekačev kdajkoli na kakšnem maratonu. Svojega rekordnega časa (3.07.50) sicer ni izboljšal, kljub temu se je uvrstil med prve pet odstotke vseh udeležencev. Zabeležil je 2310. mesto v času 3.11.19 in to v 44. letu starosti. Poleg Boschitza so se londonskega maratona udeležili še Stanko in Lojze Gregorič ter Roland Grilc in njegova žena Veronika (zanjo je bil to prvi maraton). F. S. Tone Boschitz 3.11.19 (2380. mesto) Stanko Gregorič 3.28.15 (4380. mesto) Roland Grilc 3.29.43 (4614. mesto) Lojz Gregorič 4.30.04 (15953. mesto) Veronika Grilc-Rutar 4.54.30 Mož neustavljivih korakov - T. Boschitz. 39 35 34 33 32 28 26 22 21 19 17 16 16 12 int- :ija, ?rk, s. SAK Naraščaj SAK premagal Austrio V jakostni skupini je SAK U 14 v zelo napeti tekmi doma premagal celovško Austrio, ki jo trenira znani bivši profesionalec Bole Bošnjak. Izven forme je ekipa SAK U 16/1, ki je v jakostni skupini zgubila že tretjič. SAK - CENTFR Pl IRFRK tiJS: A. VVolfsberg - SAK 6:2 (J. Galo 2) U-J4: SAK - Austria 3:2 (Kreutz 2,Partl) U-lžl Rikarja vas - SAK 0:6 (K. Dlopst 2, Enzi, Komar, D. Dlopst, S. Grilc) LL10: Ruda - SAK 2:3 (Enzi 3) SAK - centfr Št. Primož U 12: WAC - SAK 4:1 (Triplat) U-6l Mali Šentprimožani so v Tinjah osvojili 1. mesto. SAK - CENTER Osi ovfc U-16: SAK - VVietersdorf 7:1 (Oraže) LL12: SAK - Grabštanj 4:3 (VValdhauser 2, N- Grilc, Napetschnig); VVelzenegg - SAK 402 (VValdhauser 7, Napetschnig 4, Kien- reich) U-10: DSG Borovlje - SAK 0:8 (Kropiunik 4. Wabnig 1, Maier) tiTL Mali celovški SAK-ovci so na prvem tur-niju postali peti. Tekme ta krog: SentSLEiberk U 16: SAK - ASK (ned.17.00) u ,4: Velikovec - SAK (pet. 17.30) U 12: SAK -Haimburg (ned. 14.15) U 10: SAK - Grebinj (pet. 17.00), U 8: Turnima Metlovi (ned. 13.00) psasL£a!2YS£; U 16: WAC - SAK (ned. 14.00), U 12: Velikovec- SAK (ned. 15.30) U 8: Turnir v Borovljah (ned. 14.00) ^SOtSLŠt. Primož: U 12: SAK - Globasnica (ned. 15.30 U 8 Turnir v Sinči vasi (ned, 14.00) ODBOJKA/DOB____________ 3:0 - sedaj so vrata v zvezno ligo široko odprta Tam, kjer v nizu tekmovanj za povzdig v zvezno ligo še nobeni ekipi ni uspelo dobiti niza, so Dobljani presenetili z izrednim nastopom in prepričljivo dobili tekmo s 3:0. Celotna ekipa je bila odlično razpoložena, posebej pa je tokrat blestel legionar Tomaž Pisnik, ki je odigral najboljšo tekmo v majici Dobljanov. S to zmago so se ekipi kapetana Micheua nedvomno na široko odprla vrata v zvezno ligo. Na sporedu so še tri tekme, od teh imajo Dobljani dve doma in le eno na tujem. Že iz tega vidika imajo Dobljani odlične karte v rokah. ATV Steyr - Dob 0:3 (23/17/19) PRIHODNJI KROG Dob - Dobling v soboto, 24. aprila 99, ob 19. uri v športni dvorani KD Pliberk 1. Furstenfeld 7 6 1 19:7 12 2. Aich/Dob 7 5 2 17:8 10 3. ATV Steyr 7 4 3 12:11 8 4. Dobling 7 3 4 14:17 6 5. Gleisdorf/VVeiz 7 2 5 10:15 4 6. SL Linz 7 1 6 5:19 2 REG. LIGA/PRIHODNJI KROG Wels - SAK (v soboto ob 15.30) - Pri SAK bodo manjkali kar štirje standardni igralci: Eberhard, A. Sadjak (oba 4. rumeni karton), Šmid (rdeči karton) in Pajantschitsch (nategnjena mišica). Namesto njih bodo prišli v ekipo Lessnigg, R. Oraže, Hajnžič in verjetno tudi K. VVoschitz. Trener Vrabac:,.Mladi so dobro trenirali, sedaj pa imajo priložnost, da na tekmi pokažejo, kaj vse znajo." Prvič v vlogi kapetana članske ekipe SAK_pa bo tokrat libero Simon Sadjak. Čeprav bo SAK nastopil zelo oslabljen, vlada pri trenerju Vrabcu rahel optimizem. „Mo-goče nam prav v tem težavnem položaju uspe presenečenje. S točko pa bi vsekakor bili vsi zadovoljni, pravi Vrabac. Voitsberg - Pliberk (v nedeljo ob 16. uri) - Tudi tokrat Pliberčani ne bodo mogli nastopiti v popolni postavi, kajti še vedno so nekateri igralci poškodovani (Slamanig, Mosser in Huber). Kljub temu je trener Polanz optimističen, kajti Voitsberg ima v defenzivi ogromne težave, ki jih Pliberčani hočejo izkoristiti za pozitiven rezultat. SAK live na radiu Korotan 105,5 Mhz Radio Korotan v živo prenaša vse tekme SAK REGIONALNA LIGA Prva zmaga SAK v vigrednem delu Na peti tekmi v vigrednem delu prvenstva je SAK končno uspela prva zmaga, ki jo je že v 32. minuti po lepi akciji zagotovil Pajantschitsch. Gostje, ki so od 26. minute naprej igrali le še z desetimi igralci (izključen je bil branilec Prattes), so bili celo tekmo v rahli terenski premoči, toda prav nevarni so bili šele proti koncu tekme. V zadnji minuti pa je imel SAK srečo, kajti gostje so zapravili najlepšo priložnost in s tem morebitno izenačenje. SAK so se nudile priložnosti predvsem v protinapadih, ki pa so jih igralci deloma klavrno zapravljali. SAK - Leibnitz 1:0 (1:0) SAK: Mallegg 4, S. Sadjak 4, Zanki 4, A. Sadjak 3, Uremovid 2, Roy 3, Šmid 3, Vrabac 4, Dreier 3, Pajantschitsch 3 (62. Lessnigg 0), Eberhard 3; Igrišče ASV: 100 gled.; sodnik: Zauner (dober); strelec: Pajantschitsch (32.); rumeno-rdeči karton: Prattes (26.); rdeči karton: Šmid (78.) Pravični remi ekipe trenerja Polanza Zopet so morali Pliberčani nastopiti zelo oslabljeni (manjkali so štirje standardni igralci), kljub temu so se predstavili zelo zreli, predvsem na taktičnem področju. V prvem polčasu sta si bili ekipi bolj ali manj enakovredni, po odmoru pa so gostje prevzeli pobudo ter imeli tudi nekaj priložnosti, ki pa jih niso izkoristili. Pliberk - Gratkorn 0:0 PLIBERK: Matschek 5, Lutnik 5, Krewalder 4, F. VVriessnig 3, Hribar 3, Bajrovič 4, D. Wries-snig 3, Urnik 4, Škof 3, Lisic 3, Miklau 3; Pliberk: 400 gled.; sodnik: Bruckenberger (malenkosten); REGIONALNA LIGA 1, Hartberg 17 13 3 1 36:7 42 2. Pasching 18 9 6 3 24:11 33 3. Gratkorn 18 9 5 4 34:20 32 4. VVels 18 6 9 3 20:15 27 5. FC Šentvid 18 510 3 19:18 25 6. WAC 18 6 5 7 28:25 23 7. Lienz 17 6 5 6 17:21 23 8. SAK 18 5 7 6 22:27 22 9. Voitsberg 18 5 6 7 20:23 21 10. Leibnitz 18 4 9 5 14:17 21 11. Pliberk 18 4 7 7 20:26 19 12. St. Florian 18 4 7 7 25:33 19 13. LUV/Sturm 18 4 410 20:38 16 14. Grieskirchen 18 2 313 19:40 9 ■ Strelci SAK: 5 Eberhard 3 Lessnigg, Lojze Sadjak 2 Roy, Vrabac, Pajantschitsch 1 Hajdini, Roman Oraže, Simon Sadjak, Šmid, Uremovič ■ Strelci Pliberk: 6 Miklau 4 Huber 2 Lisic, Umik 1 Bajrovič, Dobnik, Hribar, Krevvalder M Rezultati 17. kroga: WAC - FC Šentvid 1:1 (0:0), St. Florian - Wels 0:2 (0:0), Grieskir-chen - Pasching 0:3 (0:2), Pliberk - Gratkom 0:0, LUV/Sturm - Voitsberg 0:0, SAK - Leibnitz 1:0 (1:0)- odpovedano: Lienz - Hartberg. M Prihodnji krog (23./24./25. april): Šentvid - Lienz, Voitsberg - Pliberk, VVels - SAK, Leibnitz - WAC, Pasching - LUV/Sturm, Hartberg - Grieskirchen, Gratkom - St. Florian. ZANIMIVO Lovstvo. V Borovljah vabijo k naslednji lovski razstavi. Od petka, 23. aprila do nedelje, 25. aprila, bodo v mestu razstavljala mednarodna podjetja pod naslovom „Lovstvo, rokodelstvo, umetnost". Razstavo pojmujejo Borovljani kot nasledstvo deželne razstave iz leta 1998. Danes v petek, 23. aprila bo v mestni hiši v Borovljah tudi posebni koncert, na katerem bodo zbori peli izključno lovske pesmi. Med drugim bodo nastopili: Stadtchor Ferlach, Doppelguintett Singer-berg, MGV Alpenrose, Komorni zbor SRD Borovlje ter rogisti HT-BLA Borovlje in iz Tišina. Pričetek bo ob 20. uri. Lovstvo in umetnost bosta ta konec tedna spet na ogled v Borovljah. Selani v Borovlje. 110-letnico Posojilnice -Bank Borovlje bodo Selani koristili, da se bliže predstavijo Rožanom. Selški dnevi v Borovljah trajajo od 12. do 28. maja. POMO Celovec. Danes, v petek, ob 20. uri vabi šolska skupnost na Slovenski gimnaziji na dobrodelni koncert za begunce v Kosovu. Mdr. bodo nastopili tudi »Vaščane pojo". & TAM Pripravil Silvo Kumer ZAJTRK Dr. Wolfgang Petritsch, domačin z Glinj pri Borovljah in posrednik EU na Balkanu bo prihodnjo nedeljo v radiu Korotan gost v oddaji »Zajtrk s profilom" (od 8.00 do 10.00.) Z njimi bo »zajtrkovala" Sonja VVakounig - Kert. & DOG OSEBE ENO LETO V GANI Natalija Pinter, doma v Svetni vasi v Rožu je bila po maturi eno leto v Gani, kjer je spoznala popolnoma novo kulturo in življenje. V soboto, 24. aprila, bo k & k centru v Šentjanžu v dia-preda-vanju poročala o vseh dogodkih in doživljajih in jih je posnela na dia-pozi-tive in jih bo tudi pokazala. Predavanje so bo pričelo ob 20. uri. Natalija Pinter je bita teto dni v Gani, kjer je doživeta veliko novega in tudi nenavadnega. O tem bo predavala to soboto. GLAS IZ LJUDSTVA FRLOZEV LUKA FPO-jevski častni senat je oprostil poslanca Meischbergerja, ki ima tako spet pravico, da gre znova v državni zbor in tam obsedi še tistih 42 dni, da bi lahko dobival penzijo za svoje politično delo. Čudna pravila že veljajo v stranki pridnih, vestnih, prizadevnih, nesebičnih poštenjakov. Neki strankin zbor se postavlja čez državno sodišče. Mene že grabi strah, kaj bi bilo, ko bi ta stranka zavzela najvišja krmila v državi. i i Top 1 O I MOHORJEVE Hit - lestvica najbolj kupljenih knjig Mohorjeve knjigarne v Celovcu meseca aprila. 1. Ušli so smrti (Kočevskirog) 2. Temna stran meseca (D. Jančar) Ikratko zgodovina lolalilarizma v Sloveniji/ 3.100 okusnih odkritij (Peter Lexe) 4. Gedichte - pesmi (France Prešeren) 5. Kohlmeier - antične pripovedi 6. Profile der neueren slow. Literatur in Kdrnten (Strutz) 7. Die Fremde in mir (Niederle) 8. Pogovori s koroškimi Slovenci (Simona Zavratnik Zimic) 9. Verstva, sekte in novdobska gi-ganja (Škafar) 10. Zvenenje v glavi (Drago Jančar) Društva se naj še v večji meri poslužujejo elektronskih medijev je geslo »trojice" z Mohorjeve hiše v Celovcu. Hanzi in Franci Tomažič ter Franc Opet-nik so se že pred leti popolnoma zapisali računalnikom in zdaj posredujejo svoje izkušnje društvom. Tečaj to soboto v Šentpetru je do zadnjega sedeža že »razprodan". Zato je Njihovi tečaji za društva so vedno razprodani. Z leve: brata v programu že Franci in Hanzi Tomažič ter Franc Opetnik. Foto: Fera nov tečaj. 3J m :