ISSN 0350-55^1 9 ' tUJ^U J J UU I H ta moimc tedna Oblačno Z dežjem bo 51 let številka 18 četrtek. 6. maja 2004 Pozdrav Evropi! 3raj[ t\ 1. maja se bo Slovenilgnrng^ra veliki evr^skl mžini. di^avSúl^^Tcam Evropske skupnosti. Ob tem prelomnem zgetajo se Urme in še precej je primerov, ki krepijo iipanje. Naj postane upanje shipno, ne več raz-drt)hljeno. Dobri zgledi vlečejo, izginjata posmeh in zcn ist, kuhiki v genih (in gozdovih) izguMjajo odločilno mesto, in od kod premik v spodnjem delu doline? Tudi in predvsem z ožf\'it\'ijo središča na Oolteh. Kdor hoče, tudi zmore. Maturant, ki gïjl^^ ie izdal ■ drugi romon GORENJE : TERMO SKOPJA LOKA , Rdeča dvorana, nedelja, 9.5. ob 19. url www.rokometniklubgorenje.sl PRIZMA ÈMÊMmmjmÈmimMià musnvmiim vuíwe • Stin tr^ 35. tm vbíhíi, tel.: 03/ 897 50 96 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 6. maja 2004 lokalne novice Svečanost ob dnevu zrnate 'lupoii«ica - Krajevna skupnost Topolšica, krajevna društva in Območno zdrui^enje borcev jn udeiožencev NOB Velenje prirejajo S. maja oh 19. uri v zdraviliškem parku v Topolšiei svečanost ob dnevu ^mage in koncu druge svetovne vojne. Zbrane bo nagovoril dr. Slavko (iabcr, minister za šolstvo. Po proslavi bo golai^ za vse udeleřcncc in zabava z aasamblom Gamsi. Era posodobila center in obogatila ponudbo Lenart - Tik pred minulimi prazniki je velenjska Era v Lenartu odprla vralasvojega prenovljenega centra. Razprostira sc na več kot 4000 m2 prodajnih povrSin. Poleg obstoječega hipermarkcta bodo kupci od blizu in daleč poslej v cenlru lahko kupovali še izdelke za dom in gospodinjstvo iz programa Aduî. Dodrodoála bo tudi ponudba blaga v vrtnem ceniru in na agro oddelku 1er dodatnih programov. Kupcem so namreč na voljo izdelki iz tekstilnega butika in tudi računalniška oprema. V prihodnje naj bi ponudbo v centru Še razširili, Otvoritev so popestrili s posebnimi akcijskimi cenami in drugimi za-bavno-kulturnimi dogodki. ■ tp Fori seli proizvodnjo v Zagoiie Vvlenje, Zauorje - Velenjsko podjetje Fori bo proizvodnjo izdelkov iz žicc in ccvi za polrebc industrije bclc Ichnike ter clektičnihsobnih ogreval iz Velenja in Slovenj Ciradca preneslo v prostore nekdanje sevniâkc LísccvZagoiju. Proizvodnja bo tam stekla sredi meseca maja, v obeh programih pa bodo v začetku zaposlili 25 ljudi. Proizvodnjo naj bi selili zaradi utesnjenosti prostorov na dosedanjih lokacijah, v Zagoiju pa imajo sedaj na voJjc 3 list« kvadratnih metr(5v uporabnih piwrSin. Družba Pori sicer zaposluje že 170 ljudi, lani pa je ustvarila za milijarde tolarjev prometa. Letaš računajo, da bo promet dosegel tri milijarde tolarjev realizacije. Dokonča prihodnjega leta računajo, da bodo v Zagorju zaposlili Sc okoli 80 ljudi. Re^^ionaini podjetniški forum Ljubno ob Savinji - Program podjetniški krožki za asnov-no.šolce se v Širši regiji • od Bistrice ob Sotli do Logarske doline in Kort^ke- letos uresničujejo že pelo leto zapored. V letošnjem le lu iz te regije sodeluje 20 kroi^kov, vvsej drŽavi pa skoraj 130. Zaključek celoletnih naporov in s tem vrhunec vseh naporov bo letos na Ljubnem ob Savinji, iz katerega prihajajo vminulem šolskem letu najboljši mladi pčiaskcga zemljišča Gorenju. Parcela leži ob Gore-njevem objektu, potrebujejo pa ga za zaokrožitev poslovnih prc^torov in zunanjo ureditev. Odprodali so ga po ceni dvajset cvrov za kvadratni meter. Čian svela Doma /a var8tv<^ odrasiih je Gašper koprivnikar Na predlog komisije za man-datnavprašanja, volitve in imenovanja so svetniki imenovali v direktorica Sabina (ími pojasnila, da ne gre za nikakršno dvigovanje plač, ampak njihovo ohranjanje na sedanji višini. Takšen način obračunavanja plač pa vsekakor kaže na to, to so svetniki tudi pripomnili, daje treba v vSloveniji nagrajevanje v javnem sektorju spremeniti. Komposlarna l>o! o težavah zaradi odlaganja bioloških odpadkov, ki so nastale potem, ko seje paskasna kom-poslarna porušila, nove lokacijo zanjo pa niso naSli, smo v našem tedniku veliko pisali. Na pobudo Premogovnika Velenje so svetniki v torek po skrajšanem postopku dopolnili odlok o ureditvenem načrtu odlagališča pepela, žlindre in produktov razžvepljevanja. Na lej lokaciji so opredelili lokacijo kompostarne in odlagališča gradbenih odpadkov. Predvolilna pravila V nedeljo 13. junija, bomo imeli volitve ptwlancev v Evropski parlament. Po zakonu moramo mediji vnaprej razglasiti način objavljanja, oblike, obseg in pogoje za predstavitev kandidatnih list političnih .strank in neodvi.snih kandidatnih list za poslance iz Republike Slovenije v evropskem parlamentu, oz. za predstavitev njihcwih programov, NaS Čas bo dogajanje spremljal v skladu s svojo usmeritvijo in v okviru profesionalnih novinarskih načel. Zalo bomo zagotavljali kar najbolj uravnoteženo poročanje o kandidatih, vendar pa bo uredništvo samostojno odločalo o vsebini, načinu in dolžini prispevkov, O predvolilnih dejavnostih kandidatov bomo poročali na tretji strani pod skupnim naslovom Volitve v EU 21104. Poročali bomo le novinarji. Objavljanje stalili, sporočil in oglasov bo možno na |x;ti strani v rubriki Predvolilna propaganda, v obliki plačanih obvestil, za katere bodo veljale običajne plačilne tarife. Seveda pa bomo tudi v tem primeru poskrbeli, da ta sporočila ne bodo presegala splošnih civilizacijskih norm in medčloveških odnosov. Posebno pozorno bomo spremljali rubriko Vasa pisma ter v tem Času nc bomo objavljali prispevkov, ki bodo prinašala strankarska sporočila, Morebitne pripombe bomo presojali le v primeru, Čc bodo na nas naslovljene v pisni obliki. Vsekakor pa si bomo vseskozi prizadevali, da delo opravi-mo protesionalno in korektno, tako kot to od nas pričakujejo tudi naši bralci- Med shvesnostjo pred príčetkom seje svet Doma za varstvo odraslih Gašperja Koprivnikarja. Nekateri so siccr menili, da je za to premlad, vendar pa je odtehtalo dejstvo, da zelo dobro pozna njihovo dejavnost, saj je tam opravljal civilno služenje vojaškega roka. Delav< eni lA^karnr 40 % /a deiovno nsp(^nost Svetniki so dovolili izplačilo 40-odstotne delovne uspešnosti zaposlenim v Lekarni Velenje. To se .slij>i zelo veliko, vendar pa je Zavetišče zapuščene živali Po temeljili razpravi in usklajevanju ,so določili tudi pogoje za podelitev koncesijc za opravljanje gospodarske javne službe zavetišče za zapuščene živali. Gre za prevzem oziroma ulov zapuščenih živali, njihov prevoz v zavetišče, oskrbo v njem, oddajo živali, zagotavljanje vc-icrinarsko-sanit.arnega reda In vodenje zbirk. V kratkem bodo razpisali konccsijoza to de-javnast Obudili spomin na zgodovinsi« prelomnice Osrednja slovesnost ob 27. aprilu, dnevu upora proli okupatorju, je bila v mestni občini Velenje na sam praznični dan v domu kulture. SlavTiostni govornik, podpredsednik Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Velenje Jože Povše Engelbcrl, je v slavnostnem govoru obudil .spomin na najpomembnejše zgixlovinske prelomnice, ki pomenijo kamenčke v mo/aiku današnje samostojne Slovenije in polnopravne članice Evropske unije. Scptwebej je poudaril vrednote narodnoosvi^cKlilnega boja In osamosvojitvene vojne, ob tem pa izrazil nezadovoljstvo nad glasnimi težnjami po njihovem omalovaževanju. Vrednote narodnoosvobodilne vojne so nato zaživele tudi v pesmi iz usi članov Partizanskega pevskega zbora u Ljubljane, pa tudi v plesu Plesnega teatra Velenje. ^^^^^ SA.^ CAS tzifaia: ČasopIsna-zaloiniSka In RTV družba, â.o.o. Velenje izhaja ob četrlluli. Cena posameznega izvoda Je 300 srT. rrteseina naročnina 1.2CN3 Srt. tilmeseCra nam^nira 3.450 SIT, poltema raroWna 6.650 SIT. teCna naroCnina 12,600 ST. UrednI&tvo: Bons 2aKo$ek (dlrôMor). Stane Vovk (odgovorni urednik), Mlfena KrstiC*Planinc (DomoCnIca uieJnlKâ), Janez nesnfit, Tatjana Podgoršek, S^ana Špe^el ^novinarji), Mira ZakošeK (urednica radija), Janji Kožjta-Spe^el (tenniéna urednica). TomaîOerSak (oblikovalec). Propagan(ia: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Korečnik. Jure B^Cnik (propa^ndl$ta), Sede2 uredništva in i^reve: 3920 Velenje, KkfhCeva 2a. p. p, 202, lefelon (03) S9817 50, telefax (03) 99746 43. TRR • Nova LB. Velenje: 02426-0020133854 E-mall: press^ascas.sl Oblikovanje In graf. pripreva: Na§ čas ft.o.o. Tisk Tisksma SET d.d, Kal^da: &.400 izvodov Nenaroienlli folografij In rokopisov ne vračamo! Po zaKonu o DDV je'Naà £3S* uvrSčenmed proizvode informalnnega zrmiaja za kaiere se píaiujedavek po 8,5% znižanistc^np 6. maja 2004 IM^JISS Velika Evropa - možnost, priložnost in tudi strah Mvïopskfi zaslav cl jo 1. niaja zaplapolala liKli na Titovem U^gu - Častni dvig sta opravila šporliiik Oorazd Škof in sopianistka (ioiciatia lllel) Bojana Spegei Foto: Stane Vovk Vvlenje- Prvo majsko julro jo bilo Iclos drugačno. Po vsej Sloveniji in po vsej združeni Evropi, kije od pointKi šlcla 25 drž<»v, siiK> praznovali. Vsak posvoje. Viii s pričakovanjem, mnogi indi z rahlim strahom in vprašanjem, kaj bo prineslo člansivo v novi veliki druí:íni na^l komaj dve milijonski državici. V Saieškt dolini smo se /budili, kol vsakega 1. maja, ob ?:vokih godbe na pil^ala. la je pt>pes1rila ludi uraden dvig Hvropske zastave na Tilovem irgu. Kljub po praznični noči dokaj zgodnji uri se jo zl>ralo kar nekaj ljudi, ki si^ s svojo pri-stîtnosljo počastili dogodek. ?.upan Srečko Meh jo bil v slavnostnem gt>voru pi^ln opli-mizma, po igranju slovensko Zdravljiee in evropske himne Ode radosti pa je sledilo častno dejanje. Dvig si a opravila rokomelas (iorazd Škof in sopranistka Ciordunu Hleb -ivporinik in kTjIturnica evropskega kova, ki vsak po svojo prispevata k prepoznavnosti Slovenije v Evropi, lakoj po končani slovesnosti smo bili radwedni ludi mi. Zanimalo nas je predvsem to, kakšni so občulki in pričakovanja ob vstopu v novo, veliko dru;?ino. Gor;izd Skof. rokometa^ RK (rorenje in državni repre/en-tant: "Zelo sem bil presenečen nad povabilom, da mi pripade častno dejanje dviganja evrop- ske zaslave. Piedvsein zalo, ker nisem Velenjčan, prihajam namreč iz Brežie. Povabilo sem z ve.seljem sprejel, ker mi je RK Gorenje dal res veliko. Zame je CO velik dogodek. Vemo, da je to prvi dan v novi Cvropi in A ečer bo le prva tekma v Evropski uniji. Pričakovanja? "Upam, da bo za slovenske delavce nastopilo boljše obdobje, saj vemo, kakSno je trenutno stanje, ki ga zaznamujejo tudi siavko. Upam, da IxxJo lovamo po domače povedano spet "/alaufa-le" in upam, da ne bomo lo-varn razprixiiUi tujcem. V Sloveniji se sicer\o žc dogaja. Ť.-el i m da bi NI i delavci zadovoljni in da bi se razlike med ljudmi zmanjv^ale. Kar se nas Športnikov liče, je za nas od- prla nova pol v Evropo, lako v Španijo kot Nemčijo in še kam. Sedaj nismo veČ l ujci, kar je velik pla'^. Mislim pa, da bomo kljub temu v Sloveniji uspeli /adr/ari dobre igralce in da bo tudi naša liga še naprej močjia." H »»Jan Konlič, poslanec v Državnem 7J>(>ru RS in podžupan: "Dočakali smo ta veliki dan, vesel sem. da brez pretira- ne evforijc. Upam, da se vsi zavedamo, daje to velika priložnost za nas, ampak da bomo za večino Mvari, kot do sedaj, moraii pi>skrbeli doma. fn ravno doma lH>mo tudi v prihi>d-nje imeli največ težav. Evropska unija nam omogoča dixJaí-ne motnosti, od nas pa je odVLsnOv ali jih bomo îi'korisîi-li ali ne. Prepričan sem. da smo lega sposobni." Mno^i Ae vedno govorijo o Evropi dveh hitrosti. Kaj mislite, s kakšno hitrostjo se ho Slovenija uvelja>ljala v novi ev* ropski dru2hii? " Po izkušnjah, ki Jih imam po obdobju približevanja Evropski uniji, moram reči, da bi vsaj čez nekaj let morali biti ena od najboljših držav unije. Seveda so lo želje, vse osi alo bo odvisno ixl nas," Srečko Meh, velenjski /upan: "Zaenkral so moji občutki laksni. kot sem pričakoval. Pr- vi maj je. sonce sije. Mislim, da je to dan koî vsak drug. Tudi v nJem bo treba delati in strnili misli, kako Jutri naprej. Je pa liji, kjer so na mojem področju najboljši.*' Sopranistka (îordana Hleb že nekaj let ^ivi v Avstriji, kjer studira. Prav sedaj opravljale drugi magisterij, po samc^spevu áe iz opernega petja. Zanimalo nas je, ali se je v Avstriji po vsu»pu v EU življenje močno spremenijo, na kar je Gorda-na (xlgiworila kratko: Precej." In kaj pričakuje, da se bo po vstopu Slovenije v EU spremenilo za kuliumike: "Prav za kullurnike in športnike je to zelo pozitivno, ker bo pretok med državami lažji. Birokracije bo manj. ixlpadla bodo delovna dovoljenja, manj stroskov bo, mo?nt>sii za delo pa Ix^za nas več. Kar se začetka vstopa v EU tiče, upam. da se ne bo zgcxlDo tako kot v Avstriji, ki sojo kmalu pi> vsiopu preplavili priseljenci. Tega se bojim zalo, ker smo tako majhni. V Av.striji je res veliko tujcev, zalo si želim, da bi doma znali otxlržalisvojo idenlilelo, pa tudi lastnino." lo zgodovinski dan, ludi za Velenje. Sedaj smo "zraven**, kar-\o imamo, pa ludi na vlaku smo/' In kam iki ta vlak zapeljal Velenje? ""Oceno so, da smo na pravi poti, da imamo rezultate in smele načrle na vseh po-droQih. ?lelim si, da bi lo, kar že imamo, ^e nadgradili" Spremtjanje zgodovinskega dogodka Luka Sma^aj, smučarski skakalec: "Po vstopu v EU se bo najprej spremenilo lo, da bodo preluxli čez ntojo hitrejSi in lažji Mislim pa, da v začetnem (.Wd">ju m ljudi življenje ne bo boljše. To se je pokazalo že pri vstopu prejšnjih članic v unijo. Upam pa. da bodo možnosti za izobraževanje za nas, mlade, boljše. Sam si želim uspci^no končali slaščičasrko i^oio, ker so meje padle, bom morda znanje nadgradil v Ita- BMW&eK(AS Vrhunska tehnologija je vredna svojega denarja! Vozite letos. Odplačujete drugo leto. Inovativno financiranje: 15%wedno$ti avtomobila plačate ob sklenitvi pogodbe. Plačilo je odloženo za 12 mesecev brez obresti. Potem plačate prvi redni obmk. Inovativna tehnologija: BMW Serija 5 je s tehnološkimi inovacijami vodilni avto v svojem razredu. Koncept iDrive. Head up display, prilagodljM žarometi, aktivno krmiljenje, sistem dynamic drive, vrhunska motorna tehnologija VALVETRONIC in najsodobnejši varnostni elementi nudijo resnično veselje do vožnje. Za vse dodatne informacije smo vam vedno na voljo. BMW SeNiâ 5 Je bH v r«sij1 Avtonaçâzln izbran td najbc^&l avto teu2004v svojdra i^n-edu. SELMAR, Mariborska cesta 119, 3000 Celje Tel.: 03 42 44 000 UTRIP OD TR€D€ DO TOWA - ÇVI€T IN DOUOMIIIA Sreda. 28. aprila Zveza svohodnD) sindikalov je i vlado podpisala dogovor o povi.. Vendar pa Irije sindi-kali zaradi ncslrinjanja dogovora niso podpisali. Sindikalne eenirale Pergiim, Neodvisnost in Konfederacija sindikatov 91) (KS 90) poudarjajo, da kljub dohri rešitvi o enakem dvigu plai za vse zaposlene predlog vsebuje kar nekaj spornih točk in ne upošteva najpomembnejših pripomb iclt sindikatcw, zalo je zanje nesprejemljiv. Pogajanja naj (>i nadaljevali. Referendum proti džamiji v Ljubljani je zaenkrat za5;tal na astavneiu M>díšái. To mora namreč ugotoviti, ali sta izpodbijana sklepa v skladu z astavo. Cx: sta, se hoóo referendumska opravila nadaij evala. Vodstvo zdaj že ne liste seje od-]oć[\o, da bo nosilec liste na evropskih volitvah predsednik Borut Pahor. Čririck. 29. aprila Srbska skupščina je potrdila predlog vlade za politično rešitev stanja na Kosovu. Predlog predvideva oblikovanje sit>skc avtonomne skupno-.sti, ki bi koscwskim Srtx>m zagotavljala teritorialno, kulturno in personalno avtonomijo. Ameriška televizija CBS je prikazala fotografije izživljanja ameriških vojaških policisttw nad iraškimi ujetniki v zaporu Abu (jraib. Vojaki naj bidelo-vali na pobudo zasliševalcev C'lA,ki$ojim naročali, naj zapornike primerno omehčajo» da bodo pripravljeni sodelovali. Po svetu se vrstijo obstxJbe in zgražanje nad ravnanjem ameriških vojakov. Britanski časnik Daily Mirror pa je objavil novi-a>, da .so tako kot ameriški tudi britaaski vojaki mučili iraške ujetnike, V aprilu je naša inflacija znašala 0,5 odstotka, kar je še nekjiko po načrtu. Letošnja Inflacija je l/MxJslotna, letna, sanskih Ma^limanov, ki so bili ubiti v ptibojih v Srebrenici julija 199.^. Srbske sile na območju pod zaščito ZN so takrat ubile več kot 7000 Muslimanov, kar pa .so kijub dokazom doslej zanikali-Tobačna Ljubljana jc v petek, dan pred praznikom dela, po 130 letih zaradi vstopa SUwe-nije v unijo ukinila proizvodnjo cigaret. Proizvodnja v Ljubljani se lastnici Uibačne, mu!ti-nacionalki Imperial Tobacco, ne izplača več. Tako se je za 250 zaposlenih končala neprijetna zgodba s tujimi lastniki. Upajmo, da bo večina drugih vseeno drugačnih. Je pa pomemben jubilej 45 let izhajanja dnevnika Delo bolj prijazno praznovala čast>pisna hiša Delo. l.maja 1959 je Delo niť;talo po zdni:^ifvi dnevnikov Ljudska pravica in Slovenski port>če valeč. Sol)ota. L maja_^ Končno smo dočakali. V paketu desetih držav je tudi Slovenija postala polnopravna članica EU- Oh tem pomembnem dogt^ku so žc na predvečer in prvi dan vstopa v naši državi potekale številne slovesnosti: slovesno pa je bilo tudi drugod po Evropi. Nekoliko v senci lega diuMleljck. 3. maja Evropski parlament seje v ponedeljek v Strasbourgu seslal na pivem plenarnem zasedanju v razširjeni sestavi. Dosedanjim 626 poslancem seje pridružilo še 162 kolegw iz novih članic, med njimi sedem slovenskih. Zasedanje, ki se je končalo v sredo, je bilo obenem tudi zadnje v tem sklicu, kajti državljani pet in dvajset e-rice bodo na evropskih volitvah od 10. do 13. junija volili nov parlament, ki pa bo šicl "le" 732 poslancev. V hrvaški Isiri so začeli intenzivno rušili na črno zgrajene vikende. ki so pretežno v lasti Za-grelxanov in Slovencev. Lastniki so ogorčeni, saj naj bi jih hrvaške oblafli zavajale. Na hrvaškem ministrstvu za okolje so trdno prepričani, da bodov Istri porušili vse Črne gradnje, samo na puljskem ptxiročju naj bi jih bilo Iri tisoč in zagotavljajo, da izjema ne btxlo niti vi-kendibogalih Hrvatov. Torek, 4. maja Srhljiva zgodba s Tekačevega bo spet polnila časopisne stolpce. Višje sodišče v(!elju je namreč razveljavilo oprostilno sodbo v tej zadevi, piislopek zoper Kristjana Kamenika pii jc žc tretjič vrnjen v obravnavo na prvi stopnji. In Še turistična vest. Unior Zreče je objavil javno ponudbo za iHikup 1.1.55.734 delnic oziroma l(H)-odstotnegadeleža RTC,' Krvavec. Za delniœ ponujajo 100 tolarjev. Pa smo zvezda na evropskem nebu No. pa smo tam! Eni so te dni lo rekli z navdušenjem, ker smo končno dočakali lini tako ležko pričakovani dan vsiojki v EvMp-sko 2\'ezo, dm^i zaskrbljeno, ko so slišali, da nas je isti dan kot slovesen vstop doletela vrsta podražiiei^ In nobene pocenitve I Fa čeprav so nas prepričevali, da se bo kaj res podražilo, da pa bo {X)nekod cena tudi padla. Zdaj se lalih) tolažimo le s tem. dxjpntvi-jo, da (ejxydn/žitve nikakor niso f)i}e>>e\'ropske'^ ampakči^tonaše. Ki)i da nam je zdaj kuj lažje. V Evropi lorej smo, utmjenost zaradi praznovanja mineva, oi čeprav nekateri politiki pra\Hjo, da smo glavno delo opraiili, imajo boljpra\' tisti lx>lj trezni, ki pnnijo, da nas }^la\'no delo še čaka. Zdaj ko smo torej v Evropi, za nas ne l)0) -eč meja. No. skoraj jih ne bo več. Ali vsaj pri ntJvadni/i prehodih l>o bolje; za na^e dd{r\'ie lx)do Se vedno meje in se ne bodo mogli kar tako podati na delo, kot bi si to želeli. Teže pa bo tudi za delavce iz nam do nekdaj bratskih repid)lik, ki si bodo teže pri nas shiždi knili. Tipa Isidores tudi Mj Črnili našo državno mejo. »/.elezna zaveza<' je zdaj padla bolj jiižno, poročila o dogajanjih nu mejnih prehodUis Ifn vško govorijo, da so tam pn'c dne\ e nastale velike kolone, resne zagate, za to so.'iedje se\'eda krivijo nas, ker da se nismo dobro pripravili Ti uli pri nas priznavajo, da imajo res nekaj težav, ker gre zdaj vse po novem, carinska sbižba je povezana med v.semi 25 državami ... Ti zapJeii seveda ne sodijo v naše hvaljenje, kako dobro smo se na v.seh področjih priprt/vih za ta pomemben I. maj So tudi laki. ki pravijo, da bodo zaradi teh težav, ki da jUi mi povzročamo /inunom, liše bolj veselo nisili slovenske vikende po Istri in drugih obmomkiii območjUi. Znano je namreč, da so se leios na Hn'aškem resno lotili rušenja črnih gradenj. I'ri tem naj bi bili vendarle vsaj malo pravični, saj ne nišijo le Slovencem, iiidi Hnr/tom. Če s\'o-jo domovino že imenujejo >^Lepa naša«, jo želijo res tridi narediti l)olj lepo. Roko na srce, nekateri »vikendi^, ki so jih nekateri »od dmgod'^ posta\ih včasih tudi uk ob ol>uli, so pa res delali sramoto. Ne glede na to, v čigu\'i lasti so bili Tik pred wlopomsmo pri nas le podpisali dogo\x>r o politiki plač v zasebnem sektorjiL Pri. tem je Že kar značilno, da ga niso podpisali, vsi, ki so v pogovorih sodelovali, hirštijje sindikati se z njim namreč ne strinjajo. Ko gre za plače in še kakšne druge zuhte\'e. sindikati kariyoga^to niso enotni Tako je bilo tudi v zreškem C ometu, kjer so se odločali za stavko. Poročali smo že, da so se zanjo odločili le člani sindikata KNSS -Neod\-^nos/. Del njih se je tik pred našim vstopom odloČil celo za gladovno stavko, da hi dosegli s\vje zahteve. Le ob vodi so praznovali dan upora in vse je kazalo, da bodo na iak skrajni nacm res ludi i stopili v EU in >*praznovali^ delavski praznik, toda lik pred tema dvema pomembniina dogodkoma so le našli reštiew A ne člani stavkovnega odbora in vodstw dnižbe. ampak tudi predstavniki nadzornega sveta w ljubljanske kropsko. Ampak ludi to, aH je res vac >*evropsko^ dobro tudiza nas, se bo še pokazalol ■ k žabici P©rspcWiva Sreino novo leto And Hladnik y teh prazničnih in EUforičmh dneh. polnih lepili želja in i ipo v n a holj.ši j 11 triy prebira m zbornik A vs trija .Jugoslavija- Slovenija. Slovenska narodna identiteta skozi čas. Citiram: ^Vprašanja, povezano z idcf Hi telo, .spadajo med teme, ki že od nekdaj zanimajo človeka. Kdo smo, kaj smo, od kod smo, od kje smcj, zakaj smo, kako to, da smo, .^o sicer enostavna in univerzalna 177^.«//^'«, odgovori pa, ki so ponavadi lahko k individualni, urezani po meri po.u/meznega naroda, pa vsekakor ne. Obdobje pomembnih in prelomnih zgodovinskih dog(fdkov in procesov je ponavadi čas intenzivnega razmišljanja o narodni identiteti, ko je le-to potrebno ponovno ovrednotili. jo osmisliti, ji opredeliti njeno z^dovinsko komponento in ji hkrati nakazati pot za prihodnost. Velikokrat se v (sami po sebi pozitivni) želji po utrditvi narodne zavesti in identitete posega po principu, da cilj posvečuje sredstva. V ta namen se prikntja tudi zgodovino, ki se v vulgarni obliki najbolj o.snovncga vedenja o Utstnipreteklosti na nivoju narodne zgodovinske zavesa .skorajda tre uspe dvigniti nad mitske in klišejskepredstave- Slovenci in Slovenija pač ne obstajajo od vekomaj in slovenski prosior je v preteklosti poznal Še kakšno drugo identiteto, kol je slovenska. Mite, ki pačijo preteklost, jc potrebno razbiti in stvari predstavili takšne, kot .so bile, in jih ttidi poimenovali s pravimi imeni: .slovenske zgodovine - če jo razumemo kol zgodovino prostora, v katerem leži današnja Slovenija - ne bo zato nič manj. Tako so npr tudi lipicanci - ti zagolovo niso slovenski konji, so pa ime dobili po kraju v Sloveniji - enako upravičeno del .slovenske identitete, kol so tudi del av.stnjske^ ki je ticrazdnizljivo povezana s habsburško dina.siijo, ki jeza potrebe svoje imperialne glorije ustanovila 1580 na Kru.su kobilarno.« Po.sebej je ra7Í.skan fenomen slovenske narodne zavesti v okvirih državnega slovenskega etničnega ozemlja in posebej pri .sloven.skih narodnih manjšinah v Italiji^ Av.striji in na Madžarske?n. Tam je bil namreč razvoj slovenske narodne zavesti zaradi drugačnega narodno-političnega položaja Slovencev bistveno drugačen od razvoja pri matičnem narodu, četudi veliko časa v večnacionalni državi, drugačen pa je bd tudi pri tistem delu Slovencev, ki so v času dvojne monarhije živeli v ogrskem in versko pluralnem (protestantizem) delu države. Že nekaj časa se vsake toliko časa odpeljem na izlet v Dolino pri Trstu. Znanstvo z nekaterimi Dolinčanije zai7ie problem zatnejsiva in manjšine, kot tudi vpra.^an-je sloven.sti a in narodne identilete, po.stavil v novo luč in drugačno dimenzijo. Toliko zgodb o družinah na tej in oni strani meje, toliko pričevanj o zatiranju in brutalnosti oblasti in hkrati toliko .še živih, v v.sakdanje življenje tkanih navad, običajei^ pe.smiin ponosa. Prav poseben viisje name naredila pro.slava, ki jo je pred nekiij meseci organiziralo dolinsko kullurno društvo ob pomoči zamej.skih pevskih zborov - oh obletnici taborskega gibanja v Dolini. Bilo niijc tako, kot bise vrnila v čas. ko so društva imela še predvsem narod-nozavedno in narodnoobrambno vlogo. Odpiranje mej in povezovanje držav v skupen evrop.ski prosior pozdravljam v smislu padanja pregrad, rezanja l)odečih žic in povezovanja v čislo intimnem, osebnem, družinskem .smislu, kol tudi povezovanje nekdaj go.spo-darsko in kidturno skupnega prostora. Koliko bo združitev slovenskega etničnega ozemlja pozitivna, pa .seveda ni odvisno le od novega zemljevid da. Ta je šele sred.sivo. Pred .še vedno prežečo a.simi-lacijo je potrebna dovolj močna in pametna poliidia. pasti morajo tudi meje v glavah ljudi. Mesto mladih (pa ne Velenje) je sedaj preko nekdaj mejnega trga povezano z (iorico. Da pa si bo »primorsS-ki Ikrlin« zacelil rane In ho predstavljal celoto, ki bo posuti koi nekdaj italijansko-Jurhinsko-slovensko-nemška Gorica živahno, zanimivo in kozmopolitskoj mesto, Ix) verjetno potrebnih Še dosti obližev. ■ 6. maja 2004 IM^JISS O višini prispevlca se za zdaj še niso dogovorili v obririi Siuaniio oh l^aki naj bi iiajkasnoje tio zaanka kMosnjcga polelja začeli prikljurevati na kariali/a( ijsko ornrc/jo ř>()sp()(linjsl\ a, í)l) kaUií ih je lo žc/grajeno - Ta mcscc naj bi hila znana višina pilspt^.vka za uporabnike Tatjdnd Podgoršek Po prepričanju nekaterih občanov obćinc Smarino ob Paki pri-kljutVvanjc gnsp(>Jin}.<;tov naCjslil-no napravo, ki so jo ob predaji svojemu namenu ob lanskem občinskem prazniku (vaiaCiii za najvcCjo pridobitev tega okolja v zadnjih več kol 20 IcUh.gJedc na napovedi zamuja. Nezadcwoljstvo pa porajajo ludi pogovi>rî o visini prispevka /a uporabnike. Informacije o lem, kakii daleč je lor^j j?grad-nja kanalizacije in koliko bo občane î^lal priključek naomrei^e, fivno polfškidi pn direkli^rju Komunalnega piidjelja Velei]je Marij«-nu Jťdiivtnckemu. O(lpra\l|a|o luipaKc na Diniwjii Ta nam je povcdai, da so nekaj go- spodinjslev na čislilno napravo žc priključili, ostala pa bodo po opravljenih sanacijskih delih na kanalÍ7i»cijskeni omrežju, kjer je lo '/.C zgrajeno (del Í5martiwga ob Paki in del Rečice ob Paki). V tem irenulku gradijo kanal, ki bo ločil fekalno in meieomo kanaUzacijtx s čimer bodo preprečili večji do-lok meteornih voda na čislihio napravo. V naslednjih dneh naj bi pristopili k odpravljanju netesno-Sli nekaterih mest na kanalizacij-iskem omrežju in s tem preprečili vdor p^nitalnice v sistem. »To je pomembno zalo. da bodo prite kle na čisiilno napravo čim l)olj koncentrirane odplake, da bodo učinki čiščenja lakSni, kot si želimo. Prav lako se z Občino prigovarjamo o tem, kako bc^mo priključili na omrežje še ostala gospodinjstva, ki imajo to možnost, V na- slednjih dneh bomo izdelali terminski plan in do konea lela predvidene aktivnosti tudi opravili. Med drugim smo Izdelali podrobno analizo slanja omrežja zato» da vemo, kje st^ napake in kje bi bilo najbolj umno /graditi novo.« Prispevek 750 evrov? o višini prispevka, ki ga bo dolžan plačali uporal>nik za priključek na omrežje, se/daj z občino 5e niso natančno dog»wtirili. »Stanje je zcb različno. Nckiiiera gospodinjstva so že priključena, druga 5e ne. Vskladus tehničnim pravilnikom kanalizacije je p' Jlrebno ukinili greznice, jih dezinficirati, zgraditi določene jaške, kjer leh áe ni. S tem so pove/ani stroški, lam. kjer smo kanalizacijo gradili daslej,so uporabniki plačali 750 evrov prispevka. Skupaj z občino bomo opredelili meslo priključka in se .5e ta mesec dogovoriliovL^ijii prispevka za gospodinjstva.« Na vprašanje, ali bodo lahko krajani sami opravili nekatera dela, jc Jeik^vnicki povedal, da naček^ma temu ne nasprotujejo. Imajo pa slabe izkužnje ssamograditelji. CV se bodo v občini Šmartno ob Paki lake i odločili, bode» zanesljive^ izvajali nadzor in svetovanje, sicer ne bo mogoče zadostili tehničnim .siandardom oziri'>ma ne bodo prevzeli odgovornosti z.a nemoteno delovanje kanalizacije. Tako kn[ drugim uporatmikom bodo tudi gospixlinjslvom vobčini Šmartno ob Paki omogočili obn"5čno odplačevanje. K«'"Iiko denarja bodo vložJli v naložbt\ bi v tem trenutku Jed^A'nicki težijo naptwedal Za iz-gradnjoenega d^la kanalizacije in sanacijo omrežja sc> letos predvideli blizu 9 miiijoncw tolarjev. »Aktivnosti bi raili izpeljali Čim prej. vendar ne vemo, če nam bo zaradi razpoložljivih sredstev to pt>v-sem uspelo. Ciospodinjstva naj bi začeli priključevati naomreige najkasneje v začetku leioSnjega poletja. končali pa konca leta.« Namesto maja do konca junija \ai>>lvon()-(lelovni cvnlov Ježek VekMije v noxili prostorih ineser dni kasiieje-Za zdaj brez l)ivaln(^ vnole - Dane niožnosli za širilev dokuine s podrobja varstva, voddija in zaposlilve ()S(»I) pod pos(4)j»inii pogoji Tûtjana Podgoršek Ob polaganju temeljnega kiimna za izgradnjo prizidka k Centru za vzgojo, izobraževanje in uspcisab-Ijanjc Velenje za potrebe varstveno-delovnega centra (VDC^).Težek ok-lobra lani je bilo sliSaii, da naj bi se varovanci preselili vanj sredi tega meseca. Se bt) tx) res zgodile^? »Žal ne maja, ampak junija. Izvajalec del - ljubljanski SCP-je namreč gradnjo zaradi objektiv, nih razk^ov (vremenske neprilike ) podaljíial za mesec dni. Nekaj težav pa je bilo tudi s samo izvedbo. Projekt namreč ni bil povsem dokončan, manjkalo je nekaj dc^kumentacije. Po predvidevanjih naj bi dobili ključ olvjek-la. kot to dciloča pc^gt)dba, konec prilv^dnjega meseca. Zeio se veselimo in nestrpno čakamo novih prostorov,« je povedala v. d. direktorice regijskega VDC-ja Darja Lcsnjak. V novih proslorih prija/.iic (iejavnosli Na približjio 800 kvadratnili metrih veliki površini bo dovolj prostora za 4I) odraslih oseb s posebnimi potrebami iz občin Velenje, SoJianj in Šmartno ob Paki. Vtem trenutku jih jev de« javnost .ležka vključenih 28. Po besedah Lesnjakove bodo proste zmogljivosti posku.Šali zapolnili prihodnje leto in najbrž Se leta 2006, kajU tovrstne aktivnosti povezioie s tehničnimi pogoji in tudi s kadrovskimi možnostmi. »Smo optimisti,« pravi Lesnjakova. Werjamemo, da nam bo lo uspelo. V novih prostorih se bodo dogajale pri-jazjie in prijeme dejavnosti. Sedaj .ležek »uraduje« kar na treh lokacijah in je težje organizirali ter izvajati .storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod poseb- so nasi varovanci opravljali še kooperantske posle. Letos jih ne več in najbrž jih bomo tudi v prihodnje težko pridobili. Ib vrzel bodo zapolnile nove dejavnosti, saj bodo možnoRli zanje večje, kot jih imajo danes.« Poleg omenjenih delavnic bo v prizidku Ic več proslorov za sprem- V prostore prizidka za potrebe VDC Ježek Veienje naj bi se varovanci přeseti H do korica Junija. nimi pogoji» kar je pravzaprav naSe osnovno poslanstvo. Sposobnosti naših varovancev so namreč zelo različne. Nekatere bolj varuje mojim pomagamo pri negi in podobno, drugi pa so se spisiobni vključiti v dejavnost delavnic. Ti bodo .svoje potrebe in sposobnosti v novih proslorih tahki> udejanjali v lesarski delavnici, delavnici papirja, p<5sodab-Ijamo dejavnost izdelkov iz gline in tudi tekstila. V minulih letih Ijajoče aktivnosti, ki so za dobro počutje varovancev nujno pcnreb-ne: prostor za počitek.za rekreacijo, sprostitev. Tu bodo umestili tudi i^rostore za delovanje regijskega zavoda VDC. Po napovedih Lesnjakove bcido v velenjski enoti varstveno-delcvnega centra p<«kušaii ustvariti, dokazali in ludi vpraksi pokaziiii vse možnasti, ki jih prina.Ša doktrina dela z odra-Mimi osebami z motnjami v razvoju. Naložba bo veljala 243 milijonov tolarjev, od tega bo 52 odstotkov potrebnega denarja prispevala država oziroma ministrstvo za delo, dom in družino, preaslalih 48 od.stotkov pa lokalne skupmwti - občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Žal pa novi prostori Ježka ne bodo v c*č\oii lzp<'ilnili pričakovanj stari^ev odraslih oseb z drugačnimi potrebami.Ti si namreč prizadevajo tudi za uretliicv bivalne enole, v kateri bi lahko njihovi odrasli otrc>ci pod nadzt^rom drugih, za to uspojiobijenih oseb, bivali v času njihove krajih odsotnosti. »V preteklih letih dobro zastavljen projekt v tem trenutku ni izvedljiv. Na pristojnih republiških organih so načrtovano bivalno enoto spremenili v dnev-novarstveni center. Mismoopii-misti in verjamemo, da nam bo v naslednjih letih uspelo dokazati, da bivalno enoto potrebujemo.« Po zagotovilih Le.s nja kove kljub spremembam povsem brezbrižni do tovrstnih polrebstaršev varo-vancx'v ne bodo. Po.sku.iati jim b Več Infromaclj: www dmtklub-velenje.$l ail na sedežu kluba AMTKVBlenie, KoroSka 62, odpira jutri v petek, 7. maja ob 15.url prenovljen lifting conter pri Starom ja^u v Velenju (v&od s parkirišča nasproti nogometnoga stadiona. Vabijo ljubttolle avlošporta, da se tudi sami preizkusijo na teti vse bolj priljubljenih >»inalih formulah«. K»ko pa bodo pt^stopali pri tistih, ki se na i>mrežjc kljub tej možnosti ne bodo lioteli priključiti? »Za vTse velja odk^k, ki med drugim dcv loca, da se morajo priključiti na kanalizacijo, kjer je ta zgrajena. Sicer pa.smt>po zakonotlaji dolžjii posredtwaii infí^rmacije pristojni zdravstveni, predvsem pa okc^lje-varstveni tni^kciji. Od nje tx> odvisno. ali bo ukrepala ali ne.« Na čistilno napravo, katere zmogljivosti je 15(K) populacijskih enot. so siej priključili nekaj manj kot 5iXi enot. MAKO TURNš£K d.0.0.. laserje 1/a. Braslovče, po pooblastilu lastnika stanovanj Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklatSa. Poljanska cesta 31, Ljubljana, objavlja JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNINE 1. PREDMET JftVNEDflAŽBEJE: samostojna soba §t 1t, ki leži v mansardi stanovanjske stavbe TekâvCevâ 2, Šoštanj v izmeri 14.25 m2, letnik gradnje 1902, izklicna cena znaša450,294.00 SIT. Javna draliia bo v ponedeljek, dne 17.05.2004 ob uri 10.00 v pisami drtJ^eMAKOTURNŠEKd.o.o. na avtobusnlpostajivšoštanju. Prodaja bo potekala po nai^elu »videno kupljeno«. Poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. Najmanjše večanje Izklicne cenejepo 100.000,00 SIT. 2. PLAČILNI POGOJI Kupnina za samostojno sobo je plačljiva v roku osmih (6) dni po sklenitvi pmdajne pogodbe. 3. POGOJI - Državljanstvo Republike Stovenlje za lizične osebe ozimma registracija pravne osebe v Republiki Sloveniji. Zakoniti zastopniki pravnih oseb morajo na lavni dražbi predložit) overjen izpisek Iz sodnega registra, njihovi pooblaščenci pa $e overjeno pooblastilo za udeležbo na dražbi. - Vplačilo varščine v višini 10% Izklicne cene za samostojno sobo na transakcijski račun tjružbe MAKO TURNŠEK d.o.o. št: 02426-0254064856 z oznako » Varščina za javno dr^o« ter zaporedno številko sobe In sicer vsaj en dan pred začetom dražbe. Z dokazili o izpolnjevanju pogojev točke Un 2. se dražitelj pred pričetkom dražbe. 4. tZBOR NAJUGODNEJŠEGA PQHUDWIKA: izbor najugodnejšega ponudnika se opravi na javni dražbi. 2 vplačilom varščine sprejme ponudnik obveznostprlstopltlkdražbi. - V primeru, če je ponudnik samo eden, je soba pmdana za Izkilcno ceno, • Izbrani ponudnik je tisti, ki ponudi na^išjo ceno. • V primeru, da sta dva aH več ponudnikov, ki ponudijo najvišjo ceno, soba nI prodana, če eden ne zviša svoje ponudbe. • V primeru, da se ponudnik ne udeleži javne dr^be, se šteje, da draži z Izklicno ceno sobe. po zgoraj navedenih pogojih. Plačilo varščine se šteje za dano ponudbo za nakup sobe najmanj po izklicni ceni. Ponudba veže do zaključka dražbemdatedajne more odstopiti, ali jo na kakršen drugi način razveljaviti. Vplačana varščina se uspelemu ponudniku vračuna v kupnino, neuspelim dražiteljem pa se vrne brez obresti najpozneje v osmih dneh po javni dražbi ozimma po obvestilu dražltelja o številki njegovega osebnega ozimma transakcijskega računa. 5. Udeleženec, ki uspenadražbi, mora skleniti prodajno pogodbo vosmih dneh po dražbi. Vplačana varščlnase šteje v kupnino. Če udeleženec, ki uspe na dražbi ne sklene prodajne pogodbe ozimma se ne odzove na podpis prodajne pogodbe v osmih dneh, st pmdajalec zadrži vplačano varščino kot skesnfno. Prenos lastništva nad predmetom prodaje se Izvrši po plačilu ceiotne kupnineter (polnitvi drugih obveznosti kupca. Davek na pmmet nepremičnin In vse ostale stnsške, kot so zapis pogodbe, overitev pogodbe In vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo plača kupec. Udeležencev, tí uspe na dražbi, izroči pooblaščencu še dokumente iz katerih je razvidna EMŠO In davčna številka, ki so potrebni za sestavo prodajne pogodbe. Udeleženci, ki ne uspejo na dražbi, so dolžni pooblaščencu takoj po zaključku dražbe predložiti številko osebnega računa za fizične osebe oziroma številko transakcijskega računa za pravne osebe, na katerega se vme vplačana varščina. Podrobnejše Informacije v zvezi z razpisom In ogledom sobe lahko z^nteresirani ponudniki dobijo na sedežu pooblaščenca R^serje 1/a, po telefonu: 03/570 93 55 ali GSM: 041/646-016in sicer vsak delovni dan 7.00in15.00uro. EVROPA Zgornjesavinjski dober dan Evropi! V šicvilnih krajih /gornje Savinjske doline so vsak na svoj način obeležili vstop Slovenije v drui'ino evropskih dr?av. Prireditve so bile dovolj raznolike, bolj ali manj dobro pripravljene in obiskiine, dalei najbolj prisr CITRDENAXlMAfiE 1.1 5Afreq.|unl|, t»la 96 SEATTQLED01.SCL5/vf8oavaQAhela iá SEAT {BI2A 1.3 CU( rea.aorll. Siva met. i4 VOLVO 460 l.g I GLE re^^.^ulii 04. KUMA, zel.mgl 96 Skoda FEUCIALX1.6 feo.dec.. ftf&ôa_aZ Skoda FEUCIA 1.3 UO s/y re?.i8n.05.. modra 96 S MARIÏÏ180Q CITY STAR ra). sep.. zelena_96 'NA ZAU)GI ŠE VEČ KOT 60 VOZIL RAZUČNIH ZNAIMK! * *KREam * LEASING * STARO ZA STAHO * KOMISIJSKA PRODAJA* *OGL£a VOZIL 00 8. D017. URE * M02£N GOTOVINSKI POPUST* Pprmfca na Internatu fflp;//www.avti>-cel|e.sl> e-maH: Izvir no so lološriji pi'\i maj in vslop Slovenije v Kvropsko unijo pr ()sia\1li (i(>lavci l^lsouu^tia. Delovno, kuliiirno in zal)dvno! Mira Zakošek Žc ob osmih zjulraj so sc zbrali v parku pred poslovno slavbo, kjer so svečano odprli novo fontano, kjer jih bo, kot jc dejala generalna direktorica Zolija Mazej Kukovič, Č-isia voda vedno spominjala na prijetno okolje. Park so delno spremenili ludi v delovno okolje, v katerem sta dircktroja Esotecha in Acronija podpisala pismo o nameri o nadaljnjem sť)delovanju. Pred podpisom je namreč posel, vreden več kot 6U0 milijonov tolarjev, gre pa za izrazilo ckolo.^ko naravnan projekt, namenjen čiSČenju in ohranjanju Save. Svečano so nato v poslovnih prostorih, ki so ludi sicer i/jcmno lepo in izbrano urejeni, odprli razstavo del, ki so jih člani Šaleških likovnikov, ustvarili v letošnji prvi Esotechovl likovni delavnici, nato pa so se družno, skupaj s svojimi družinskimi člani, podali na prvomajski izlet na Smrekovec. Vslop Slovenije v Evropsko unijo so obeležili torej zelo slovesno in navdušeno. Četudi la storitvenim dejavnostim vsaj sprva ne bo naklonjena, Vendar pa je generalna direktorica Zofija Kukovič kljub vsemu optimistična: »Za vsako omejitev je pomembno, da veS, kdaj bo končana, in tudi te omejitve - prost pretok storitev, se bodo končale po državah različno - od dveh do sedem let. Enkrat jih bo Lorej konee.Tega se vsi, ki smo na svoji koži i/kusili, kako je biti lonarbajler, veselimo zase in za prihodnje rodove- 6. maja 2004 NASI KRAJI IN LJUDJE Šola brez kuhinie in ZfHfKii ponuHijkćiiija cíímiíu ja so v Šnuií iikmii ol) I^aki usiavili i/^radnjo ph/idka k lainkajsnii osnovni vSoli Tatjana Podgoršek Puroíali smo i^c o icžavali, ki jih imajo v občini Smariiio ob Paki pri izgradnji prizidka k lam-kajSnji osn^wni Jo]i.s<íimcr bi /adoslili pogojem za izvajanje dcvcllclncga programa osnovne Sole in p(\ski'bcli za asirc/nosl .šolske kuhinje, f cprav je SmarSki župan Alojz PiKlgorsek v pogovoru v drugi pokwici marca upal, da btxlo pridobili manjkajoči denar in do začeika prihodnjega «šolskega lela zagotovili nemoteno Izvajanje programa, jo i^ilno upal zaman, Podgoršek je namreč gradnjo prizidka uslavil nedoločen čas oziroma: »/a tako doigo, dokler ne bomo pridobili manj-kuji^ega denarja. To je približno 4i) milijonov tolarjev. » Rii/umevanja, na kaiercga je raCunal, ni na-^l ne pri večini gospodarsiva v šiiiem okolju in ne na minislrslvu za Solslvo, znanost in Spori. Na di^pis, v katerem jc navedel v/roke /a icžave, mu je dri^avni sekretar na ministrstvu Hernuin Tormt/le odgovoril: »Vaiia investicija je eviden-lirana med interveninimi, vendar sofinanciranje v Jem letu ne bo mogoče, saj so Interventna sredstva pora/deljena. Predvidoma jo bo mogoče vključili v program soiinaneiranja v lelu če bo lo omogočil obseg denarja.« /akaj jim jc /.inanikalo 40 iiiilijonov SIT? »/^radi plačila sirc^^kov, ki smo jih imeli najprej z «.xlpravo pomanjkljivosti za pridobitev uslrczjiega upt^rabnega dovoljenja za prizidek k šoli, ki so ga zj^adili lela 1973, nato pa ^ za sanacijo lekwad-nice. I ik pred zučeikom izgradnje novega prizidka so namreč strokovnjaki ugotovili, da se slednja pi)greza in da je neprimerna in nevarna za izvajanje pouka telesne vzgoje. Prizidek, ki ga gradimo, pajc projektiran tako, da naj bi prav telovadnica nosila celotno sirešno koastrukcijo objekla. Denar za omenjena dela smo lahko zagotwili le iz sredstev, namenjenih za izgradnjo novega prizidka.« Telovadnica ia. (»stalo nc Na vprašanje, kaj pomeni ustavitev deK je Podgoršek odgovoril: »Telovadnico, v kateri je potrebno sedaj 5e položiti tla, naj bi tisposobili do začetka priiiodnjega ^Lskega lela In s lem mt^im, nekaj veČ kot 300 učencem, zagotovili izvajanje pouka telesne v/goje. Vanjo bomo namestili samo razpoložljivo opremo, /a manjkaj^)Če učilnice, sploh pa za kuhinjo, rešitve v tem irenutku ne vidim. Da bo tragedija Ae večja, naj povem, da so zanjo Zavod za zdravstvenem varstvo C clje in velenjska izpostava Zdravstvenega inšpektorata RS izdajali že od lela 1997 pogojne odločbe, s Čimer sem bil seznanjen ob sami gradnji- Ob ugotovljenih pomanjkljivostih so bili tudi roki, do kdaj jih je bilo treba odpravili, a se očitno vodstvo šole in prejšnji župan Ivan Rakun na zahteve inšpektorjev nista ozirala, (ilede na njihove ug<2tovltve in na dejstvčite in iwrsíne akcije. Povedal mije. da so bila v nenapt>vedano gasilsko vajo vključena tri gasilska društva, in sicer POD Velenje, PGD Pesje in PCiD.Šalck. Osiala .lal)lja -Nazarski (Iružl)i Žajjarstvo pn^/ivotjo zagolovili go/darji - (io/dno S()s|)()(laisl\() kupilo žago za [My4 inilijonox lolaíjex - Proizvodnja slavl)n(^sa pofiištAa (še) v lu^sotovoxsli - Viški (lelav(^o\ Težave slovensko lesne indaslri-je se vlečejo ió; deselietje in več, žal pri tem nazan^kt Glin ni noln?-na izjema, prej nasprotno. »Po izgubi jugoslovanskega trga so zlasti zunanji strokovnjaki zjnaje-vaii z glavami in nekateri celo predlagali opustitev le.siirske dejavnosti v Nazarjah. Pa vendar smo domačini zmogli toliko ko-raj^Ai. da smo s pomočjo dri^ave našli rešitve, ki so omogočile, da je na pogcirišču skupnega podjetja Cilin Zagarstvo. takrai jc zaposlovalo \25i} delavcev, nastalo nekaj družb, ki so skozi desetletje bolj ali manj uspešno poslovale,« je za uvod pwedal MIlan Cajner. direktor Gozdnega gospodarstva Nazarje, kije Še pred prazniki žagarskt> proizvtîd-njo re.^ilo zane.sljjvcga propada. Še zcki kratek pregled v pretekle vra lolo mije žagarske In stavbne proizvodnje, ki jih je v veliki meri pt^'/ročilo ravnanje Sk^-en-ske razvojne druibe: z njo $o v družbi /.agarstvo ptipkovino pretrgali pred tivema letoma, koso zaposleni zmogli toliko moči in odgovornosti, da so družbo odkupili, na dlani pa ostaja dejstvo» da je bil vložen kapital v primerjavi z drugimi viri odločno premajhen, da bi omogočal p(»lo-vanje družl>e na daljni rok. Zaradi tega In drugih razlogov se je kriza v zadnjih lelih Se slopnje-vhih. za namečekje v letošnji dt>l-gi zimi oskrba z lesom praktično razpadla in žagarstvoseje 7jiai>lo na robu obstoja- Dodati jc treba, da k tej družbi sodi tudi proizvodnja stavnega pohištva. Takojšnji ukrepi za rešitev so bili torej nujni, za njiliov<5 iskanje pa se je resno in odgovorno odločila skupina ljudi in na nedavni skupščini družbe Glin Ž agarstvo so že sprejeli prelomne t>d-U^itve. ki pomenijo začetek ponovnega vzpona. Tako vsaj vsi pričakujejo, Milan Cajner pa pravi; »Pm pomemben sklep pomeni dokapjializacijo družbe. Oba največja upnika, /adruga Mozirje In (Joztlno gi^spodarstvo Nazarje, sta se odlt»čtla. da v.sak po 51 milijonov spremenila v trajni kapitiiL S temi vložki seje osnovni kapital družbe povečal za 102milijona tolarjev, lurej na skupnih 171 milijonov. Hkrati so lastniki družbe Glin /agarstvo v iskanju re.iitev iz nakopii;enih težav sprejeli ponudbo GCî Na- zarje ("idkup sredstev žagarske proizvodnje v /nesku .^64 milijo-n(W tolarjev. Ta «osnovna sredstva bomo odkupili v začetku maja in lx>do v najemu družbe Í^agarelvi> Odločitev torej je, da gozdarji svež kapital namenjajo izključno žagarski proi'a'odnji, dejstvo pa je ludi. da žagarstvo in proizvodnja stavbnega pohištva slonita Milan Cajner: »Hdor ne tvega, nima možnosti za uspeh, osiala do oktobra, ko nameravamo opraviti nujne lelinološkc posodobitve v začetni vrednasti milijon evrov. Šele takrai bomo namreč zagotovili osnovo za primerno (Organiziranost nove družbe. Za žagar-sk<^ proizvodnjo ÏO pomeni začetek iskanje dodatnih rešitev, ki bodo sčasoma prinesle bistvene spremembe pri lastništvu, v organizaciji in predvsem na področju tehnološke prenove. Stroji so namreč stari ludi po 40 let, ob dolgotrajni krizi pa z iztrcJŠeno in z^.sia-relo {ïpremo ni bilo mogoče slediti tehnok^kemu razvoju Gozdarji smo bili pred desetletji žc skupaj z lesno industrijo, s temi ukrepi pa želimo dopolniti ludi našo poslovno vizijo, ki je zelo pomembna ludi za vse la.stnikc gozdov v Zgornji Savinjski dolini. Les je v tej dolini je zelo kakovosten, torej imamo pri surovini primerjalno prednost pred drugimi, imamo tradicijo, znanje in dobre delavce. Potreben je samo svež kapital za tehnološke posodobitve, s ponovnim zagonom pa predvidevamo, da bo žaga pctttala ena največjih in najsodobnejših na Slovenskem.« pravi direktor GG Nazarje in po novem hkrati prokurlst družbe Z aga rs Ivo. eden na drugem. Zalo bosta Zadruga Mozirje in gozdnem gospodarstvo. oba sta seveda pokazala strateški interes za ohranitev te proizvodnje v Nazarjah, skušala s pomočjo države rešiti tudi stavbno pohištvo. .Sicer se v začclnem obdobju v sedanji družbi Glin Žagarstvo ne bo spremenilo nič t)istvenega. Predvsem želijo zagotoviti tekočo proizvodnjo in nadome.stiti zimski izpad. Jaino pa je. da bodo ukrepi terjali ludi delno zmanjšanje Števila zaposlenih. Po najbolj črnih napovedih naj bi od sedanjih 220 zaposlenih v obeh proizvodnjah pt>uresničitvi v^eh ukrepov v vsaki ostalo po 70 delavcev, za (jstale bodo Iskali primerne rešitve. Na koncu je Milan ('ajner poudaril še tole: »Tole bi rad rekel. Kdor v poslu ne tvega, vedno izgubi, kdor poizkasi In tvega, ga čaka naporna pot, vendar ima možnt>sti za uspeh. Zal je v naŠi dolini tako, da je velikem tisiih, ki niso znah sestaviti niti brezove metle, kaj .šele» da bi jo prodali, zelo lahkotno pa trosijo naolcoli rešitve Iz le krize. Močno upam. da koraj^ne res spremlja sreča In da so na-še odli>čitve znanilec nekih nwih častw.« ■ JP Potujoč živalski vrt v Planetu Tuš Celje Celje, 3. maja - Planet Tuš Celje, Planei Tuš Novo mesto in t^ov-ski center Tuš KcKcvjc bodo tudi v maju prizi>rišče pestrega dogajanja. Ob že rednih ustvarjalnih delavnicah za otroke bodo polekale še razJične animacije, predstave, nagradna žrebanja, sejem rabljenih koles in opreme ter zabavne in šporlne prireditve. Zanimiv in privlačen bo obisk družine Kolene, ki bo na Tuševe prireditvene prostore pripeljala svoj potujoči živalski vrl. Obiskovalci, predvsem otroci, bodo lahko spoznavali različne vrste živih nevsakdanjih žívali ter z njimi vzpostavili stik. Vsi gledalci bod;'> aktivno vključeni v predstavo. Na vt^iienih delavnicah lx>do lahko spoznali kači (udava, rdečega ameriškega gož^),ježa, želvo, puščavskega skakača, krastačo. cvrčke, legvana, polha, grlico, palicnjake (indijske, avstralske). kunca 1er največje kopen-.ske pt^Iže (ahainike), Družina Kolene bo Planet TuS Celje obiskala 8. maja med 10. in 12. uro. V obeh Planetih bodo v maju potekale ludi otroške glasbene prireditve. na katerih se bodo pred- stavili otroški in mladinski pcv-.ski zbori ter glasbene šole. Prireditev »Pesem pomladi« bov Planetu Taš ( elje potekala danes. 6. maja, ob 18. uri. Na njej bodo nastopili otroški in mladinski pev* ski zbor oS Slivnica pri Cx'Iju ter oirt^ki pevski zbor OS I Iruševec iz Šentjurja. 7. maja, prav tako ob 18. uri, se bo obiskovalcem v okviru prireditve "Crkisba pomla-di'< v Planetu Tuš Celje predstavil orkester kitaristov In harmonikarjev glasbene šole Skladateljev Ipaveev Šenljur. ZANIMIVO Stereoskopi]a navdušila Velenjčane Obiskovalci vcrera, ki so «<1 pripravili rlani Stercoskopskoga (iruštva Liiibljaiia v velenjskem dornu kulture, iiavdušeni na \i(leiiini - Kaj pa prihodiiosl? Bojana Špegei Vabila so Clanl druSlva delili premišljeno. Povabili so paC li-.•ite, ki bi jih .Mvar /nala zanimali. In prav vsi, ki so v lepem Šle-vilu napolnili dvorano, so bili nad prikazanim navdušeni. Oh vhodu prejeta očala /a gledanje 3 D-folografij pa so prišla še kako prav, ludi Če smo hoteli le preveriti, kako fotografije izgledajo z ali brc/ njih. O lem, kaj je sploh slereosko-pija, kaki>ne možnosti in priložnosti prinaša, %mo se pogovarjali s Fn)ncij«;ni Tajnikimi. Članom druj^iva, ki živi in dela v Velenju. '^Stereoskopija (slere-ofolografija ali 3D-roiografija), ki je lako siara kot foiagratlja sama, «ij segajo njeni zacciki v 4(1, leta 19. stoletja in ima v naSemčasu le skromno vlogo na področju foiograllje, je edina fotografska tehnika, ki ustreza naravnemu naiinu gledanja z obema oOcsoma - zaznavanju pri*itora- Je najlepša oblika fotografije, saj lahko angažirani fotograf z njent^ pomoij(5 zajame lako enostavno, kot tudi zelo učinkovito metodo predsia-viivc: 3D- ali prastorsko .sliko. Ljubileljsko je siereofctogra-ilja «omejena le na ožji krog poznavalcev, irdno pa je zasidra- na v tehniki in znanosti." Kaj razumemo pod pojmom stvreoskopija ? "1/ "slcreofonije*' poznamo "proslorsko poslušanje". "Sle- krono z enim c^aatir], težko razločite v množici listov, kateri list je spredaj in kateri zadaj. ('\m pa odprete 5e drugo oko, se pojavi ziïznavanje prcwtorske globine. V stereo-oziroma 3D-fotogra-llji posredujemo z diapo/iiivi ali slikami na papirju pravi vtis globine prostora. Snettuinje sterafskopskih slik /a sierofotografijo potrebujemo torej dve (delni) sliki, imeno- razdalja med objektivoma - baza-čim bližja razdalji med očmi) in jih hkrati sprožimo, ali pa upt^rabimo eno kamero na drsniku, ki omogoča premaknitev kamere horizontalno za eca 65 mm in fotografiramo delni .sliki eno za drugo. Pri posiopku s premikťinjem kamere lahko posnamemo samo motive, v katerih .se nič ne premika (ludi ne npr. oblaki). Kako opazujemo sureoskopske Na steroskopskem večeru v Velenju brez očat za gtedanje 3D'fotografiJ nI Što. Zanimiva izkušnja in zelo zanimivi posnetki^ Če dobro pogledate, boste učinek 3D fotografije občutili tudi vi. reoskopija" pa pomeni "prostorskem gledanje". Svet okoli nas opazujemo z dvema očesoma, li-vim oko gleda malo z leve, desno oko pa malo z desne v .smer gledanja, /aradi tako nastale majhne spremembe v perspektivi naslajajo razlike med slikama levegři in desnega očesa, ki ju možgani združijo v zaznavanje globine proslora, Će pogledate npr. v drevesno vani tudi pol.sliki, po eno za vsako oko. Najlažx: naredimo le posnetke s fotografsko 3D-kame-ro (finoaparat z dvema objektivoma v razdalji oči). Za začetne poizkuse zadostujeta dve enaki kameri, name.^eni druga pt")Icgdruge (pokončno, da razdalja med objektivi ne preseže razdalje med očmi, nikakor pa ne nad 100 mm) ali rahlo zamaknjene druga za drugo (da je slike? Da lahko opazujemo stereo-skopske pi^snelkc, moramo po-.sredovati levo polsliko levemu očesu, desno pa desnemu. To lahko storimo na več načinov: - združimo dva diavizorja in gledamo sliko na diapozilivih kot v daljnogledu; -za slike na papirju,če nist^ večje od 65 X 65 mm, pew t a vi mo oči vzporedno, tako da ajeda vsa- ko oko svťjjo polsliko. Cc so slike večje, potrebujemo za t^a-zovanje pasebne vizorjc: - diapozitive projeciramo skozi pravokotno postavljena pola-ri7acijska filtra na metalizira-no platno, ki ne depolarizira svetlobe, in slike opazujemo s pomočjo očal zenako postavljenima filtroma-Kakšno Je pravzaprav (renuino stanje /m tem področju v Slovénie ji in v .si-efu/ Steret>sko[Tsko društvo Ljubljana ima 15 članov-predsednik društva je Tibor (iedci, ki se nam jes.$vojim delom predsiavil tudi v Vekînju. Društvo je včlanjeno vlSU (InternaiionaJ Siereosko-py Union) mednarodno zvezo slereofotografov. Predstavnikza Slovenijovnjemsemjaz.ISUima vsaki dve leti kongres, zadnji je bil leta 2005 v Becansonu v Franciji, naslednji bo naslednje ieto v EastbumuvAngliji (www.stere-oscopy.com/uk). Projekcija v Velenju je bila na ravni povprečnega večera v Becansonu. V Evropi je največ stereofoto grafov v Nemčiji in Franciji. Zelo dejavna je nemška stercozve-za (www.siereoskopie.org). ki vsako leto prireja svoj kongres. Letos bo od 21. do 23.maja v Dcidesheimu, kjer bomo predstavili dve seriji Mongolija, avtorja Tiborja Gedeija, ki smo jo videli tudi v Velenju, in Pol voda avtorja Milana Vidmarja." Kakšne so motftosd ta večjo po^ pularizacijo v prittodnosii, v dO' hi iiigifaine foitfgrajtje in drugih novosfi? ** Uporaba digitalne tehnike ne spremeni metod. Prav tako posnamemo dve polsliki, ki jih direktno iz računalnika preko dveh video projektorjev polarizirano projiciramo na srebrno platno. Trenutno Se niso izdelani specialni tbltniparali z dvema objek-livonia, zato slike naredimo z dvema digitalnima aparatoma ali s premaknitvijo za .širino oči. Za profe.simabie aparate Canon EOS 30 D je mt^no kupiti nastavek, ki naredi dve polsliki na mestu običajne slike. Na internetu je vse polno sirani, kjer so 3D-p(»netki. /a gledanje potrebujemo kukalo za opazovanje dveh polslik, zelo vežči vidijo 3D ludi brcv očal. Ameriške univerze že imajo 3D-predavalnice za naravoslovne predmete (medicina, biologija, kemija ... ), žal pri nas nekateri profesoiji ne obvladajo nit i preže ntacij v Pt>wer-poinlu. Snemanje 3D-vidco filmov, se predvaja na enak način kol 3D-slike. Posnamemo film za levo in desno oko in polarizirano predvajamo na srebrno platno." /'i/m, kije prikazal víJeiijski mjm-zej Premifgovništva, Je hil zelo gledljiv in zanimiv. Je kaj možfio' sfi, da se sirar v Velenju razyija še naprej? "Z^i razvoj 3D-folografijc in videa bi v Velenju poirebovali dvorano z opremo za predvajanje, ostalo bi po mojem naredili člani steret^kopskega društva, ki bi ga bilo ireba ustanoviti v Velenju. Upamo, da je predstavitev možnosti vzpodbudila Mestno občino in Premogovnik." ^yes0lje Pt maju! Pomlad na Planetu Tuš Celje Od 15. do 31.5.2004 ZOZKE v četrtek. 6.5, PESEM POMLADI Predstavitev o&novniti Sol V petek. 7.5. ob 18. url GLASBA POMLADI Nastop 9l3Slwie So^ Šentjur V soboto. 8. 5. eb IC^. url €) DRUŽINA HOLENC: ŽIVE ŽIVALI predstava Z8 otrok« med 10.5. in 15.5. A Šahovski tedenvtuSu v četrtek, 13.5. ob 16. url Nagradno řrebanje PRIREDITEV Otroška glasbena animacija MOJ MEDVEDEK JAKA v četrtek. 20.5. obIB.url SPOZNAJMO DOBROTE KRASA KHAS Nagradno žrebanje s podjetjem in POLONO FURLAN v soboto, 22.5. imd 10. in 19. uro SPRETEN KOLESAR. SPRETNA KOLESARKA V četrtek. 27.5. ob IB. url KORAJŽA VEUA IDBBI™ OTROSXE f^EDSTAVE i A ŠAHOVSKI DNEVI M PLANETU TUŠ I {((• 0801310J OTROŠKE USTVARJALNE DELAVNICE v otroškem kotičku VSdk petek. mea lola pioiiHŠa [)l(^sn() ziianjo na Šaločanc - Družabni ples uri žo ticsol lel - Uživa v dolu, ki je hkrati njegov hohi Bojana Špegůi Foto: Stane Vbvk Alojz Kiciej, za domačine kar Lojz ali Lojze, je pravi Ve-leiijčan. Vsa Ida živi v istem bloku in i.sicm stanovanju aa Jenkovi. Poznamo ga predvsem zaradi plesa, ki je vse od leta 1968 njegova prva ljubezen. Ta-kral je kot sedmošolcc prvič obiskal plesne vaje. /anjejebil kar določen, saj je med učenci bodoče plesalec izbiral učitelj Avgust Tď Inšek. Še danes je vesel, daje bilo lako. Njegova prva plesna učitelja sta bila Dmgo in Vervna Sulek Sle-dilo je Še veliko plesnih trenerjev, Lojze omeni Tomaža Am-bro/a« Fredija Novuka in Pranja Ku/jirja. "Od začetnih plesnih korakov sem kmalu ples osvojil kol spori, ki mi je zaznamoval i^ivljenje. Tekmoval sem vse od začeika. Začel sem med slabšimi, z veliko dela in treningi pa se je to začelo izboljševati. Na tem področju sem naredil kar veliko." Za njim je res uspei5na plesna kariera. "Trvi uspeh je Inl, ko sem bil še pionirček. Na tekmovanju Evropa pleše so mednarodni sodniki presodili, da mi pripada drugo mesio. Takrat so začeli v plesnem klubu drugače gledali na mene m mi pawečati več pozornosti in treningov. Temu so seveda sledili tudi rezultati, najprej v pionirskem, kasneje v mladinskem razredu. Zamenjal sem veliko trenerjev in ludi plesalk. Prva je bila Mile- na Uorovnik, sledila je Irena (iorogranc. Tanja Lisuc pa je ostala moja soplesalka do konca aktivnega tekmovalnega obdobja. / njo sva tudi dosegala največje aspehe. Najvišji naslw je bilo drugo mesto v laiin-skoameriškili plesih na državnem tekmovanju na ozemlju la-kralne Jugoslavije. Na pokalnih tekmah pa skoraj nisva imela konkurence." VcseK (lil lahko dela doma Kar nekaj plesalcev je v času, ko je bil velenj.^ki plesni klub res močan, odŠIo treniratv tujino. Lojze ni bil med njimi: ''S Tanjo sva se odloČila, da prekineva s tekmwanji in se posvetiva razvoju plesa v Velenju. Mislim, da smo naredili zeb veliko. Leta ]9S9 sem bil aktivni tre nerv plesnem klubu, kije ta-krai res imel veliko uspešnih tekmovalcev. Clan naiicga kluba Sandi Jcromel je odšel v London in se Se danes profesionalno ukvarja s plesom. Meni nikoli niti na pamet ni padlo, da bi Šel v tujino. Bil sem zad zmo^Jivejši Mobi. Z možnostjo vnosa do 500 telefonskih številk (+SIM). Z barvnim zaslonom in poiifoničnimi melodijami, z JAVA igricami in, seveda, z MoblGPRS-om. Ker nikoli ne veste, kdaj se vam bo zahotelo novih Planetarnih vsebin. Nokia 35101, brez Sifirt kartico. * MoblTfilefofl )e na voljo samo obstpieí)m Moblu porabnikom In gaje mo£o£e upor^bljeU le sSiM KBrtIco omre^a Mobitel GSM/UMTS. Center ts pomoč naročnikom: 031/041/051121 MobluporabnIkI ter 03V041/0S1700 700 naro&ilkl Mobitel OSM/UhOS. @ mobi ZA V8AK ŽEP m q b i t e u 9. CVETLIČNI SEJEM VELENJE 2004 Razstavno-prodajni sejem cve^a, izdelkov domače In umetnostne obrti ter kmečkih dobrot. Titov trg, sobota, 8. maja 2&04, med B. in 13. uro Informacije: TIC Velenje (03-8961 -860) v ŠPORTNO REKREACIJSKI ZAVOD rdeča dvorana Na podlagi Zakona o poslovnih stavbah in poslovniti prostorih (Uradni list SRS, §L 18/74,34/86,5/90, RS stari 10/91, RS/1 17/91,13/93,86/93,32/2060 In 102/2062) in na podlagi sklepa ustanovitalja objavlja JAVNI RAZPIS ZA ODOAJO POSLOVNEGA PROSTORA V RDEČI DVORANI V NAJEM Predme oddaje je poslovi prostor v severo-zahodnem delu Rdeče dvorane v Velenju insicer: l.poslovniprostorskupnepovršine 27,20m^ tddlcna najemnina znaia 2.300,00 SfT / na m. mesečno (brez ODV). Poslovni prostor {e potreben zaldjučne ureditve za potrebe opravljanja dejavnosti. Vložek v zaključno ureditev bremeni izbranega najemnika in se ne poračunava. Poslovni prostori so primerni za poslovne storitve oz. mimo de|awiost (dejavnost s točenjem alkotiolniti pijač ni dovoljena) In se odd^ajo za določen čas 10 let. Interesenti naj pisne ponudbe dostavijo osebno v tajništvo zavoda ali pa priporočeno po po$li na naslov; Športno rekreacijsid zavod Rdeča dvorana, Šaleška 3,3320 Velenje, s pripisom: »Ne odpiraj ponudba. Javni razpis za oddajo poslovnega prostora v najem«. Upoštevane bodo vse ponudbe, ki bodo na navedeni naslov prispele dostavljene najkasneje do vMjučno 17.05.2004 in sicer do 12:00 ure. Za dodatne informacije In ooled poslovnih prostorov se lahko interesenti oglasijo v upravi ŠRZ Rdeča dvorana ob predhodni najavi na tel 03 898 74 00. Vponudbijepotrebno navesti dejavnostponudnika, ter višino ponujene najemnine, tí ne sme brti nižja od izidicne najemnine. Ponudbi je potrebno priložiti: • dokaziloo izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti in • dokazilo o resnosti ponudbe potnjilo o plačani varščini ^h mesečnih najemnin na podračun ŠRZ Rdeča dvorana Velenje, Šaleška 3., ŠL:01333 6030721989. Uspelemu ponudniku bo varščina obračunana pri najemnini, neuspelemu pa vrnjena v roku 8-dni od Izbire najugodnejšega ponudnika. Odpiranje ponudb bo opravila komisija, ki bo hkrati izločila prepozno prispele in nepopolne ponudbe.. Vsi ponudniki bodo o izbiri pisno obveščeniv roku 8 (osmih) dni pozakijučkujavr^ega razpisa. ŠRZ Rdeča dvorana Direktor: Marjan KLEPEC 6. maja 2004 R/ï\DOJQKD IDG Č/^S(2)P0SD0I Glasbene novičke Poroke Pa jc prišla sezona porok. Kol vsako pomlad. A leloSnja sezona, ki bo irajala ija do jeseni. bo zanimiva tudi za naSo medijsko hišo. Moderator Marko Govek jc v zakoaski stan skočil lik pred prvomajskimi prazniki. Zaradi svoje Vanje jc Savinjčan že pred časom pcxslal Vcienjćan, z mlado živita na Ko novem. Savinjska dolina je torej izgubila Marka, dobila pa bo Tadejo. Ljubezen bo naSo moderátorko Isidejo Mrav{juk. ki skrbi (udi za odnase zjavnoslmi na MO Velenje, že kmalu dokončno odpeljala v Savinjsko dolino. Poroka bo točno na dan, ko bo minilo II lei ljubezni med njo in njenim Uroi^em, saj ločno ta dan letos "pade'' na soboto. Uroš je bil v času, ko sta se sp(y/nala, še Vcienjčan, sedaj pa si bosta dom uredila v družinski hiSi njegovih staršev na Polzeli Tadeja ho rekla DA IL septembra, kje, pa se se nista odločila- Po pi^ro-ki bo imela dva priimka - dekliškemu bo dodala icgrišnik, Lahko pa vam izdamo, da čakamo ^ na eno poroko. Tudi tokrat gre za radijsko moderátorko, a naj ime zacnkral ostane skrivmsi. Kerjc kaj več zacnkrai ležko izdali. Imamo pa še nekaj kandidaten, ki se še niso odločili, ali bi se poročili ali šc ne. Med njimi je ionski tehnik Dragan Berkenjačevič, ki s svojo Mirjano in malim Markom že "živi" družino. Ko ga povpraSamo po tem, se le smeji. Tudi propagandist Saš« Konečník bi bil že zrel za ta korak- /ato nas morda letos pre-.seneti še kdo od naših sodelavcev. ■ bš Marko in Vanja Hák) ••• no krotko ••• FOXY'I'EENS Zgodba o lisičkah je kot kaže končana, saj naj bi se Tanja, Mirna in Špela dokončno raz.^le in odšle vsaka svojo pot-POWER DANCERS Vrle Štajerke, zdaj sicer le kot irio, nadaljujejo glasbeno kariero. Po skladbi Ženska zdaj razveseljujejo z novo skJadbo z naslovom Počasi. VICTORY Skupina Viciory vslopa v mesce ljubezni in mladosti z novo, Času primerno skladbo. Njen naslov je Ljubezen niso metri. Besedilo je napisal Bela Szomi Kralj, uglasbil pa jo je Martin Šlibernik. DUO PLATIN 12. maj, s tem pa tudi nastop našega predstavnika na predlinalnem tekmovanju za popevko evrovizije, se nezadržno bliža. Diana in Simon naj bi sev Istanbulu ludi poročila. ROK'N'BAND Peli album skupine Rok'n'Band nosi naslov Elvis je živ. Nastala je v reškem st udiu Nena Belana, ki je spet producent njihovega albuma. Trenutno vroča skladba z albuma nť>si naslov Afrika Rusija. DOMEN KUMER Na Jlrvaškem je posnel video za skladbo Ne, ne, ne, ki jo je pred tem v Beogradu odel v novo, bolj vzhodnjaško obarvano preobleko. lUmiv Išče krealivDC obo/cvakc IBritanski glasbenik David Bowie je na svoji splelni sirani občudovalce povabil, naj zmlk-sajo njegove stare pesmi s tistimi z njegovega novega albuma Reality, s Čimer bi ustvarili miks - pesem, na kateri bi se slišal vokal ene pesmi, podprl z vokali iz ozadja druge pesmi. To tehniko so dolgo uporabljali glasbeni producenti, sedanja računalniška tehnologija pa to omogoča tudi .Številnim domačim didžejem. Tovrstna tehnika mešanja seje uveljavila s Sivim albumom, meSanico glasbe skupine The Bealies in reper-ja Jay-Z, ki ga je naredil ameri.Ški didžej Danger Mouse. Koncť plaiiçtii ritma Skupina Ritem Planet bo prenehala delovali. Tako je vsaj dejal Jani Pavec, froniman skupine, ki ima za sabo več let trdega dela, ogromno Število naslopov in kar nekaj uspešnic (Ustnice brez poljubov, Nebo je brez oblačka, /goraj brez...). Kol je nekoliko skrivnostno pojasnil, .se sam vrača k neki drugi glasbi, ki ga je sicer .spremljala vse življenje. Okoh sebe je zbral ekipo preverjenih avtor-jcvinaranžerjev(D, Kaurič. A-Čadcž, M. Šlibernik), ki so že dali končno podobo prvemu singlu, ki gabonio kmalu lahko slišali na radijskih postajah po Sloveniji. koiiťno prvenec IJJi.T. Mična dekleta iz skupine B.BTl so končno dť>čakala izid svojega prvega albuma. Ta se je na policah glasbenih irgovin pojavil v ponedeljek. Dekleta so album poimenovala kar B.B.T., na njem pa je deset pesmi različnih glasbe nih stilov od rno rasli hitreje kot a«iiale človečke vrste. Ta hitra stopnja rasti bi lahko imela za rezultat visoko stopnjo smrtnosti med odraslimi ncanderlalci- ieorijaje v veliki meri podprla tudi predvidevanja, da so neandertalci bili mesojedi. Kinalii mh i/ epruveie? Znanstveniki bodo kmalu umetno vzgajali zobe, kijih bodo nato v.sadili v pacientovo postopek razvoja /ob iz izvornih celic. Medlem ko trenutno poii^kusi pc^tekajo na nâ^ih, nïzi-skovalci pričakujejo, da bodo v dveh letih lahko prešli na poizkuse z ljudmi, čez šiiri leta pa naj bi bil postopek na voljo navadnim ljudem- T. i. izvorne celice, ki lahko z ustrezno manipulacijo usmerijo v ra*A'oj kateregakoli tkiva ali organa, so trenutno v središču številnih raziskav, ki naj bi radikalno spremenile način zdravljenja. noči zaradi jokii svojega potomca. Nova zilxílka namreč zazna 7.C najšibkejši otrokov j(ik in nemudoma prične z neMm zibanjem, ki ponovnih uspava otroka. V londonskem Kraljevem ko-lldŽu vsodelovanju s podjetjem Odontis uspešno preizkušajo Kot je povedal profesc^r Paul Sharpe z zobnega inštituta Kraljevega kolidža, je ključna jired-nost te tehnologije ta, d« živ zob veliko bolje vpliva na okoliška tkiva kol umeine proteze in vsadki. "Ker so zobje živi, se lahko odzivajo na sile pri ugrizu," jc povedal S harpe. Koncť neprespanih noci /aradi olroskcj;» loka_ Starši z dojenčki bodo nedvomno veseli novega izuma, ki jih bo rešil številnih neprespanih Poleg tega zibelka deluje k(n nekakšna virtualna varuška, saj zazna tudi dt'^ločcno nevarnost za otroka- Senzorji, nameščeni na zibelki, ves čas nadzorujejo dihanje in gibanje nworojenčka 1er sobno temperaturo, saj se pri otrcK'ih pri višjih štabnih temperaturah poveča nevarnost smrti v zibki. Zibelka je izum Ciarrya (lîoa, študenta zadnjega letnika na Univerzi Brunei. Mikroskopski senzor, nameščen v notranjosti zibelke,zazna otrokov jok in nemudoma sproî'i mehanizem, ki prične zibali postcljico. Zibanje traja približne) 45 sekund, in če otrok ne preneha jokali, se zibanje ,Še enkrat ponovi. Će otrok po drugem zibanju še vedno ne zaipi, zibelka pošlje signal staršem. Enako se zgodi pri nadzoru sobne temperature. Priporočljiva temperatura prc^tora, v katerem spi novorojenček, je 16^(*do 20®C. Kakor hitro sobna temperatura preide omenjene meje, zil>elka staršem sporoči, da se njihov potomec nahaja v ncvar-m\sii. Starši prav tako prejmejo sporočilo o nevarnt*»li, kadar se nji-1hw dojenček v zibelki ne premakne več kot yiJ minut, kar je čas. ko dojenčki cwtanejo v trdnem snu. Itaki eiije pre/hijo v akvariju_ Ljubitelji akvaristike bi si morali nadeli plastične rokavice vsakič, ko sežejo z :oko v vodo akvarija. V akvariju se namreč zelo pogosto nammwijo določene bak-lcrije(microbacierium mari-num), ki .sploh niso nedolžne. la bakterija namreč povzroča kožna vnetja, včasih tudi razjede, ki se lahko razširijo na tetive, pa tudi na sklepe, opozarja francoski nacionalni center za nadzor okužb z mikrobak-terijami- I & Sanie resničnost Naše sanje M> končno poslale resničnost. Da se le ne i/kiizalo, da so hik eno sanje. (lrii)*o bo resničnost! Zmota MnoKi so prićako^'sill, da ihkío lahko naš vstop v Evn>psko unijo in de> lavski pra/jiik res skupno prínterno počastili, i^a so se /.motili. Evropa nas je kol Slovenijo sprejela, nI pa sprejela naših de> lavcev; Ti so Še veljunĆHnov so prispevali tudi šmarški no^ometaši. Budnice Nek^iteri s|)nišujejo, če imajo prvomajske hudni* e« še sploh kak pomen. Ce so še spliili pc^trebiie. So, so, le morale bi hiti take, da bi prebudile opre-cejšr\jidel smreke pri/ji* dela lanska huda suša, ki je godita tudi liibadar* ju,,|egomjeKrajsko Smreko pri/iidela huda zima. I^l ne pri nas. ampak v Avstriji. Veliko snega je premaknilo zač* etek gnidl>ene se/one. Rocunonie Mladi Velenjćani .so se /nova izkazali kot d4il>ri matematiki. Na tekmovanju .so dokazali, da /najo dobn» računati. Mladi znajo računati, ko (Kiniščajo, se mm^im računi ne i/idejo. Srečanja še dobro« da imamo (judi, ki jim ni mar, kam vržejo kakšen odpadek, lako je /iipotop ljeno« da bodo še tudi v hodi»če redna iMimladansk;) delovna srečanja ljubiteljev čiste narave. W MHz FM 6. maja 2004 Ob veqí služnosti kmetov bo večja tudi vloga zbornice KnieUjsk()-ř>o/(laiskH zbornica Slovenije iiai bi ii[)ravicila pričakovanja vocinc Tlanslva. meni oian svela zbornice Janko Ariic i/ Škai -IV/av pri sodelovanju z ininistrslvi, ludi matičnim, v zadnjih lelih manj - ArIic znova med kandidali za /borničnega svelnika Tátyana Podgoriek V nedeljo, y.. In poncdoljok, 10. maja. bodo voliivc v organe Kmelijsko-go/darskc zbornica Slovenijo. UsUmovlli î«) jo pred iiirlml IcU in Sieje vcC kot 170 lisoć članov. Nove svci nikc bodo poleg članov zbornice oziroma kmelovvoiili ludi zaposleni v kmetijskih zadrugah, kme-lijskih pifdjcijih in v župnijah. ki imajo kalaslRiki dohodek. V minulih Štirih leUh je v Šestčlanskem svelu zbornice sialics kmetov iz območja 12 volilne enote (Slovenj Ciradec. Šaleška in Zgornja Savinjska dolina) zastopal Jjinko Arliê iz Skal- O delovanju zbornice in njegovem prispevku pri delu njenih organov smo mu zastavili nekaj vprašanj. Nanje je lakolc odgovorih Kûko hi oceniii (likovanje zhor» nke v njenem pn'cm manda' íu? Katerim vprašanjem ste nameni/i največ por.omosf i '/ »Menim, da je zbornica opravila svoje delo glede na dane možnosli zelo dobro. Porodnih krčev je bilo kar nekaj. Na nemalo ležav smo naleteli pri sodelovanju z različnimi ministrstvi. Ludi '/ matičnim - ministrstvom /a kmetijstvo, prehrano in gozdar-.stvo. S slednjim predv.sem zaradi kralkih rokov, ki smo jih Imeli za obravnavo kakSncga zakona. Največ pozornosti smo namenili zakonu o živinoreji, pomoči kmetom po suši, zakonu o dohodnini in obdavčevanju, zelo so nas zaposlile mlečne kvote v pogajanjih Slovenije z ostalimi članicami EU.» Thomica je stanovska organ ize' cija kmeiov in kmetijskih Jelav-cev. Naj hi hila Utdi proíiuíeř. ma-íiáiemu ministrstvu? »Zbornico smo ustanovili zalo, da bomo imeli slovenski kmetje malo več možnosli pri odločanju o zadevah» povezanih z delovanjem In obstojem naših kmetij. Prav tako naj bi bila posvetovalni organ in nc protiutež ministrstvu za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo. Delala naj bi torej z roko v roki v prid slovenskemu kmelu.» OhćuU'k pa je bil vC-asih taksen, iia sta zhomica iit ministrstvn vsak na svojem hregu. «Res je. Nezadovoljstvo in slabo voljo so powročali kraiki roki za pripombe na zakone. Velikokrat tudi matično ministrstvo ni prisluhnilo predlogom Janko Artič: m s svojim de/om v svetu zbornice In v strokovnetn odboru za mieko sem zadovoljen.** zU>rnice. ki je z;istopala stalii^a ljudi s terena. Mnenja so sc razhajala glede samega financiranja. Prepričan sem. da bi lahko matično ministrstvo naredilo več za zaSČito slovenskega kmeta pri mesu, govedoreji in prašičereji. Večkrat se tudi ni ustrezno odzvalo pri odkupu mleka. V minulih dveh letih so se zadeve izboljšale. Ob tem pa ne morem mimo neíuíglasij med samimi člani zbornice. Njeni člani smo praktično kmetje, katerih kata.sir.skl dohodek presega 20 lisoč tolarjev. Vsi niso imeli enakih pogledov na njeno delovanje. Na nek način sta z dajanjem pripomb poskušala delovati proti zbornici še sindikat kmetov in Oovcdorejska zadruga, prej Združenje govedo-rejcev. Člani slednje so se od-ločili, da bodo sedaj kandidirali za člane organov zbornico. S tem jo bodo priznali in lako občutka, da je zbornica ustanova zase, nc bo več.« Je zhi)miea tlelovola strokovno ali hoij poiitiéno? »Bolj sirokovno, saj sta pod njenim okriljem delovali svetovalna in selekcijska služba, v katerih so .strokovnjaki s kmetijskega področja, (u in tam pa je biio seveda pi>irehne tudi kaj politike,« Ocenjujete, da je uprav ié if a pričakovanja ětonov? »Menim, da ga je, vsaj pri veČini. Se bolj ga bo v nasled» njih letih, sploh čc bomo slovenski kmetje bolj .složni, kot smo bili doslej.» Kako pa se je zhornica vključevala pri pogajanjih oh vstopu Slovenije v EV gletU na tOj da naj In twjveCjc hreme v.rfi^ pa občutili prav kmetje? »Da so rezultati taksni, kol .so. ima zbornica veliko zaslug. Na matičnem ministrstvu so ocenili, da je stavka kmetov v Ljubljani, ki jo je organizirala zbornica pred dvema letoma, v prcceji^nji meri zaslužna za to, da so nekatera pogajanja v Bruslju lažje stekla,« Kako hi vi ozfwiiíi svojprhpc' vek pri delovanju ?J)ornice? »Zadovoljen sem. Tvorno sem sodeloval na vseh sejah svcia zbornice. Pri zbornici deluje 28 strokovnih odborov, sam sem dcl(jval v strokovnem odboru za mleko in tudi v pogajalski skupini za to dejavnost. Kar nekaj na.^ih predlogov je bilo upoštevanih. Med drugim predlog glede izlx:re referenčnega Icia, odbitkov pri prodaji kvot. Pomembno se mi zdi sodelovanje med zbornico in zadružno zvezo. Je pravo in želim si, da bi takáno ostalo tudi v prihodnje, ne glede na lo, ali bo.sta imeli vsaka .svojega predsednika. >> fíoste vnovič kandidirali za Tbor-ničnega svetnika? »Bom, ker ocenjujem, da lahko s svojim delom, izkušnjami In tudi znanjem prispevam k šc večji uveljavitvi slaLL^ s terena.« Julri prcdslavllcv knjiiic Gajin kotiček Ob dnevu zemlje in tednu knjipe je i/chilo naše uredništvo ki\ji^o Gajin kotiček, avtorice dr. Marte Svetina Knjiga jc bogat prikaz ekološkega osveščanja v Šaleški dolini - Uradno jo bomo predstavili julri, 1. maja, ob 19.30 v velenjski kjijlžiiici. NaŠ gost ho tudi minister za okolje in prostor mag. ,lancz Kopač. >Scveda ste vabljeni, da sc prijetnega klepeta ob predstavitvi knjige tudi udeležite. Vabljeni! Naročilnica: Zbirko pogovorov o ckokigiji avtorice dr. Marte Svetina lahko nart)čite na upravi Našega Časa na Kidričevi 2 a. na elektronski poStl prcs.s(§nai>čas.sl, kupite pa jo lahko ludi v knjigarnah Mladinske knjige in KuUurnice v Velenju. Cona knjige je 2.200 sil. Kar nekaj naložb V KS Topolsk a posvcrajo lelos pozornost pr(Hlvs(Mn iz^i'aclnji kanalizacijo in urodilvl avt()t)iisrioga [loslajalisča v Lajsah. posodohilvi cost v Lomu in spodnji 'ropolšici - Skupaj z holnusnico obnova kinodvoi^aiK^. Tatjana Podgoršek Tako kot že nekaj let botki tudi leios 9. maj - praznik krajevne skupnosti Topiilšiea- tamkajšnji krajani zaznamovali s priwlavo dan prej. Slavnostni govornik bo minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Claber. Kakšnega rezanja iraku, kar običajno spremlja lake dogodke, tokrat ne ho. Za kaj tak.Šnega bo kar nekaj priložnosti čez, celo leto, saj uresničujemo kar nekaj pn>jokiov,ne lako skromnih.« jc povedal predsednik KS lbpt-)lšica Viki Drcv. Med večjimi naložbami jc Drev omenil izgradnjo kanalizacijskega omrežja v za.sclk u Laj.se. Izvajajo jo v sodelovanju z i^bčino Šoštanj in Komunalnim podjetjem Velenje. V omenjenem zaselku je tik pred zdajci tudi ureditev avtobusnega postajališča. Nekiîlik<* kasneje naj bi prlsU^pi-II k obnovi in posodobitvi nekaterih cest v Li>mu In vspi>dnjem delu Topoliicc. V Lomu bodo pred začcikom del obnovili Še v(v dcwod.očcmerso se z velenjsko komunalo že dogovorili. »V razgrnitvi so prostorski akli naše krajevne skupnosti. Ce bodo potrjeni, bomo jeseni zavihali rokave pri pTÍdt'»hivanju polrebne dokumentacije za izgradnjo gasilskega doma oziroma di>ma krajanov. Prizadevanja bomo nadaljevali prihodnje lelo. Occnjujem, da bo leto 20U4 z,a našo KS kar ptigumno, saj so projekti zahtevni, sploli ki'^nalizacija.« Za ureditev prvega dela kanalizacije Imajo v proračunu občine Šoštanj predvidenih 40 milijonov tolarjev, blizu 10 miIijon(5v SI'l naj bi ixlšleli za izgradnjo avto bu.^nega pt>stajališča, tudi posodobitev predvidenih cost nc bo tako skromen zalogaj.« Se mar KS ni pridružila dc^govoru občine Si^ištanj z ostalimi KS glede po ne Srr iz naslova ckoluške takse šoštanjskih termoelektrarn.« Brez načrtov nisla tudi tamkajšnje zdravilišče In bolnišnica. Po zagotovilih Vikija Drcva z obema ustanovama, sploh pa z bolnišnico, usivarjalno sodelujejo pri načrtovanem ra/voju turističnega kraja- V sodelovanju s sleilnjo so letíw predvii!eli obnovo kinc^dvorane. Obnovili naj bi jo di> let(\Šnje jeseni. »Krajevna Letos naj bi največ pridobili krajani v zaselku Lajše mc^i pri izgradnji nove osnovne Šole v Šoštanju? »Seveda smo p<îdprl I d(ugovor, saj si želimo, da bi se naši otroci čim prej usposabljali za nadaljnjo življenjsko pot v boljših prostorih. Za la namen b<'imo primaknili Štiri milijo- skupnosl bo pri lej naložbi st^de-lovala po finančnih možnostih. Na zadnji seji sveta KS smo se dogovorili, da bomo zaradi lega pripravili rebalans proračuna KS,« je še povedal Viki Drev. Manj denarja, manj asfalta V KS li()ko\ i( a lolos vorjih naložb ric nari lujejo - Po dolijolrajnih dogovorih konrno i'ošili laslnišlvo doma krajanov Tatjana Podgoršek Leto 2004 za krajevno skupnost Lokovica ne bo lelo naložb, Takt» kol ivslale KS v (ibčini Šoštanj so namreč tudi v slednji podprli prizadevanja za Izgradnjo nove osnovne šole v Šoštanju in zaradi lega bodo dcibili za svt)je p">lre-be manj denarja, kol bi ga sicer. »»Bomo pač naredili kakšen meter asfalia manj, kiU bi ga, Čc bi pridobili iz občinskega proračuna toliko, kol nam pripada, in s sporazumom s šoitanjskimi termo-clekirarnami,« je povedal predsednik KS Uikoviea IJt^ns Lam» bizer. Iz letošnjega občinskega proračuna naj hi dobili blizu milijona tolarjev za redno delovanje KS In vzdrževanje ccsl, sp milijonov SIT. Glede na denarne zmožntvili so v letošnjem delovnem programu predvideli posodobitev dveh manjših cestnih odsekov, seveda če bodo s tem soglašali lastniki zemljišč in pridobili pi^trebna soglasja- »Med načrtovanimi nalogami smoprednast namenili ureditvi okolice in samega doma krajanov. Po dolgotrajnih prizadevanjih vse kaže, da bo Občina S<^t;inj v teh dneh pridobila lastništvo za objck"l,kl SCI ga krajani zgradiliy.udarniškim delom Inje v lasti Kmetijske ziidruge Sale.^ka dolina, naša KS pa v upravljanje. Dom karsam kliče po nekaterih nuj n ih obncjv I tveno -vzdrže v alnih delih, sploh sanitarije.» Kaj pa prizidek h gasilskemu domu, kjer sle menda morali izgradnji^ ustaviti? »To je stvar našega gasilskega društva, krajevna skupnost pa mu pri icj naložbi pomaga po svojih močeh. Lani sla KS jn dru.štvo ,sk'upaj uredila greznico. Po predvidevanjih bodo gasilci sredi letošnjega junija pripravili prireditev, na kateri bodo predali svojemu namenu novovi>ziio, in čc bo vse po sreči, tudi prizidek h gasiUkcmu domu.« Kol jc povedal Boris Lambizcr, si pc^leg omenjenega še vedno prizadevajo pridobili boljši signal za mobilno omrežje. V krajevni skupnosti U^kovica upajo, da bo lelo ne glede na skromnejša finančna sredstva uspešno in da bodo lahko uresničili večino kratkoročno zasiav-Ijenih nalog. Med drugim so predvideli kar nekaj udarniškega dela. sploh pri urejanju okolice doma krajanov. Zaradi nck mogli Več resneje upirali. Velenjčani so sicer dali vse od sebe, u^da v odsotnosti skoraj ;:ele zunanje vrste - Kavtičnika, Bedekoviča, Štefaniča in Sirka, se pač niso mogli kosali z razpoloženimi prvaki. Ob odmoru je bila razlika ^est zadetkov, v drugem polčasu pa sta trenerja preme.^ala postavi in priložnost so dobili tudi vsi igralci s klop). Tudi v teh razmerah so bili Celjani boljši in so Iz minule v minuto večali razliko, kije bila najviSjav 57. in ftO. minuli, ko so dosegli osemnajst golov predn^wti - 36 :1S in 38:20. Tudi (trenje v [Cvropo Najzanimivejisa na turnirju je bila gotovo lekma za tretje mesto, ki je bila zelo pomembna zlasti za trebanjske rokomelaše» saj so lovili j5e zadnjo možnost za nastop v evropskem tekmovanju v prihodnji sezoni. Prilika je bila lepa, saj so jim nasproti .staJi zelo oslabljeni Velenjčani. dolenjskemu moštvu pa se računi vseeno niso izi»li- Po hudem boju so sicer v zadnji sekundi izenačili, v dveh dramatičnih deset m i nil Inih podaljških REiKui sa ..1. Trrncr (lOrciipa Ivan VdidI: »Predvsem se moram zahvalili igralccm za izjemne napore v teb dveh dneh, zlasti za pravo garanje na tekmi sTri-mi>m. Vsekakor smo si zaslužili tretje mesto, s katerim že imamo zgotovljen nastop v evropskem pokalnem tekmovanju. Imamo pa resnično velike težave s sestavo ekipe, zato si zaslužijt> prizjianje mtali. ki so se maksimalm> potrudili in odigrali, kol je treba.« Počitka ne bo. v sredo (včeraj) se začcjija k^^nčnica prvenstva? »Ti podaljški nas Se dodatno utrudili. Upam, da bomo v teh nekaj dneh u-speli odpt^'iii Igralce, du bomo lahkov .^kof-ji U^ki slcrmom (tekmuje bi- la sinoči, op. p.) iztržili dober izid. vstop v ptiifinale pa bomo reše\'ali v nedeljo v Rdeči dvo rani. Vabim na^ zveste navijače, da nam pi^magajo zliLsti v Rdeči dvorani.'< itriiiiko thiušc. igralec »Res smo v težkih trenutkih zaradi pc^kodb in ne vem. od kcKi lak-šna smola. Upam. da se b(">do stvari čim prej uretiile. da se nam bo pridružil še kdo od poŠkodckvanib in da bo šla ft)r-ma v pravem času nav,^>r. Tekma v Škofji U^ki bozeio ležka. saj so nasprotniki .spi>Člti. vendar bomo tudi lam igrali na zmago, vsekakor pa bomo boljši v skupnem seštevku po pt>vratni tekmi v Rdeči dvorani. Se posebejspíímočjoníiših navijačev.« pa vendarle niso uspeli premagati /desetkanega moštva Cio-renja. Rokometaši Gorenja so sicer vodili vso tekmo. Velenjskemu trenerju Ivanu Vajdlu se je taktika pogostega menjavanja ig-ratnih mest dotiro obnesla in Velenjčani so si v 26. minuli priigrali najvišjo prednost - 15 : 10, V teh minutah sta bila zlasti ne-razpoložena gostujoča vratarja, ki v prvih 3U minutah nista zbrala niti ene obrambe. V nadaljevanju soTrebanjci zaigrali bolje v obrambi in napadu in se v 37. minuti približali na 18 :17,v4(i. pa so Imeli Velenjčani spel varno prednost 23 : 19. Nasprotniki se niso predali In so v zadnji sekundi i/A^načili. V dramatičnih podaljških se je tehtnica vseskozi nagibala na eno in drugo stran, več sreče in znanja pa so na koncu le imeli Velenjčani, ki so si odločilno prednost priigrali v zadnjih minutah psihološkem in telesno izjemno napornega obračuna. Boj se razvnema V ligi Si.mobil ViHlaťonc so konec ledna odigrali 27. krog. Doslej prepričljivxiVíKlilna (iorica Izgublja sapo. najbližja zasledovalca pa počasi zmanjšujeta razliko, Goričani sov le m krogu ZJiova igrali neodločeno, U^kral 1:1 v Kopru. Olirapija je v Ajdiwščini z 2 : 1 premagala Primorje. Mariborčani pa doma Muro z I : 0. Ljubljančani in Mariborčani sedaj zaCioričanI zaostajajo leSe tri točke» Primorje, Keeper in zlasti Mura pa najbrž za naslov prvaka nimajo več možnosti. Lahko pa boj za državni naslov precej zapletejo, saj bod(i že v naslednjem kit^gu gostili vse tri vt>ililne. Vrstni red: 1. Gorica 51. Z Olim-pija 4H, 3. Marilvr PL 4«, 4. Pri-moije 43.5. Kopor 43,6. Mura 30. Vsk"upini zaotîstanekjejasno k', da se bosta za obstanek borila k še Dravcjgrad in Kumho Drava, gneča pa je v zgornjem delu leslvia\ Zaenkrat še wdijoŠmafCanis33 točkami, kolikor jih imajo tudi Domžale. 'U^koza njimaje CMC Publikum s tekmo manj. ki p^ odigral včeraj (sreda) v Dravogradu. Zelo blizu je sštiriml točkami zaostanka za vcxii 1-n im a Ljubljana. Znjos(Tvlem krne, v kateri nadzoruješ potek tekme in si ustvarjaš priložnosti. Drugi ik'1 jehil pcxJot>en prvemu. Razlika je v tem, da so domači preko Tignja v 55.minuti doiiegii zadetek, ki je zadostoval za tri točke, to pa je ludi vse, kar so uspeli. Gcwtje so biU sitvr ošktxkwani za enajsimetrtwko. kljub lemu pa so/aprirviliše nek«ij lepih priložnttt-ti. ZaL na koncu Šlejcjo zadetki. Borut Jare, trener Šmarlnega: wŠkoda je. tla smolo lekmo izgubili. saj smo prikazali najboljšem igro vtem delu sezx^ne. Poraz je pisJedi-ca seblčnwli nekaterih igralcev in nespošiovanja dogovora v slači lnici." V s^îboto btxJo Šmarčani gi«-tovali v Dravi^adu, v sredo pa bodo na svojem igrišču gostili CMC Publikum(d>16.3i)X ' ■ JO Squash se ne maze na kruh W'li 'd Víluir je lelos (U^selic /aimied državna prvakinja v s(|uaslui -Nfcne uspolio vcrkral opazijo v tujini kol doma /e 14 tel je minil(U)d takrat, koje IVtra začeki trenirali takrat šczekm nezjtan šport-scjuash. Danes pravi, da je ta we bolj popularen in ra;íírjcn. Kljub poškodbi. ki jo pesti že dve leti. Še vedno pridno trenira in zelo veliko tekmuje. Uspešno. Tafo.) doma ki>t v tujini. Začneva na začetku: "Ta spori je zame na.šcl moj oče. Takrat sem že trenirala tenis, potem pa je i>če v Mengšu odkril sguash in igrišča zanj. Ko .sem poskusila, mi ni bil všeč. Prostor je bil omejen, ni se mi 7jic\ ravno šport zame. Še ko je oče doma ?e zgradil igrišče, nisem hotela igrati, ker mi ni bilo všeč, h^wrn sem začela trenirati na skrivaj, siij nisem upala priznati, da mije počtóí z^čel lest i ptnlkožo." Petra ima najlepše spomine na začetek svoje kariere, pa čeprav se ji je takrat dogajalo tudi to, da jo l}udje ob vprašanju, kaj je to stjuash, spraševali ludi. če je to kaj. kar se da namazati na kruh. "Pri-peljah smoga daleč. Bilo je zelo kruto, ko na začetku kariere ni.^em mogla razumeti, zakaj mi nekateri niso hoteli pomagati, da bi se lahko udeleževala tekmovanj. Na srečo pa se lahko zahvalim mojemu očetu in nekaterim posameznikom v Velenju, da smo iz nič naredili veli Letmje Petra desetič zapored dosegla naziv državne prvakinje v stjuashu, kar je tudi zanjo osebno velik uspeh. "Desetič ziipored sem dokazida. da sem v Članski ženski konkoirencl v SKwcniji nepremagljiva. loje [ep4i številka, želim pa si. da bi "naredila" se deset lakih let." In koliko je sploh tekmovalcev? Petra pravi, da vedni)veČ. "'ležava jevtcm. da velifo'» ljudi tega rta ne razume, ker je dokaj kompliciran. Sploh za gledanje. Morda zato ni toliko tržno zanimiv. A ko ga začneš igrati, ne prenehaš kar lako. RekreatK'-cev je vedno več. moram pa reči. da tudi tekmovalcev, Okoli 150 je moških, žensk okoli 2.^." Petra je veliko igrala tudi v tujini. In še igra. Predvsem v Nemčiji in Avstriji. Zalo, da je napredovala v igri in znanju squasha, ki g:aje vsa leta skupaj zoč-cîom in bratom prenašala na mlajše igralce doma. "Lansko leto sem poslala avstrijska ekipna državna prvakinja, v maju pit bom sotklovaJa na dveh močnih mednarodnih turnirjih v Nemčiji. Upam, da bo moja prepona, ki se si p p<^Škodovala pred dvema le-loma, zdržala." Petra vsak dan trenira. "Stjuas se pri nas doma dogaja 24 ur na dan. Sama ob njem študiram in hodim v službo. Najhujša leta zame so bila od 14. do leta moje suirosti. Takrat sem tako s tekmovanji kot udeležbo na tekmah verjetno pretiravala. Bilo je naporno, a sem zdržala, .Sedaj treniram konstantno, vsak dan 2 uri. Količinsko je tekmovanj manj kot včasih, kar je tudi lažje." Nisem se mogla izogniti vpra.Šanju, ali ji priznanja za njene šptJrtne uspehe veliko p4>menijo. Drez razmisleka je izstrelila: "Ogromno.'lo je velik plus v sr-c*u. Verjetno je II nan čni uspeh resnajbi^lj pomemben, se mi zdi, da mc priznanja zelo razveselijo. Ce jih ne d(îbim. pa sem ludi zelo prizadeta." Nazadnje je kar dve p^îmembni priznanji dobila v Avstriji. "Najprej so mi v Gradcu podelili liUilo z»î1o dol>rega -Api>rtnika, kar je velika zahvala župana tega mesta, (oje bila počastitev državnih prvakov Cîradca. Prirediievje bila velika in svečana. Najvišje priznanje pasem prejela sredi aprila. Dxlelili so mi častno značke^ Dežele Štajerske. D('ihij<^ jo najboljši štajerski Športniki." Ko sem jo ob tem vprašala, koliko in kolikokrat so njene uspehe opazili doma, v Velenju in Sloveniji, je sledil kar dolg molk. Potem pa: "'/.cio malokrat. Najmanjkrat .so uspehe opazili v mojem mestu, od tuje prišlo tudi najmanj pohval. Čeprav moram Izvzeti pc^sameznike. ki so mi ves čas stali ob strani» to sla župan Srečko Meh in Bojan Kontič. Vesčas mi ob strani stoji tudi podjetje Gorenje, kateremu bi se rada zahvalili celotni upravi. To st") ljudje. ki mi pomagajo in verjamejo vame. Ostali pa me nisi^ niti kaj hvalili, niti kaj dobrega storili zame, Pri-z.adelo me je. ker mi lelt>s na podelitvi Špi^rtnika leta ni nihče niti stisnil roke niti čestital, kaj šele da bi me nominirali ali mi dali le nožico. " Zdi se mi. da squash ni prav družaben šport. Zanimalo me je, kaj se Petri mota po glavi med igro, ''Rckreatixmo je to precej družaben šport. Za lek-movakv pa je naporen .šport. Je dobra kombinacija maratona in Šaha. Fizično moraš bili zelo pripravljen. poteze pa moraš imeti naštudirane. Ob tem potrebuješ ogromno moči, pcv^kušaš bili vsaj dve potezi pred svojim naslednikom. Razmišljaš samo o tem» kako biti čim Mj natančen." Ob tem ml pade na pamet vprašanje, kaj jo v življenju najbolj sprosti. Spet izstreli: "Moja družina, moji starši, ljubka nečakinja Kaja in moj kuža. Prijateljev imam malo, a so ti zelo dobri. Sprosti me tudi dobra knjiga. Ker končujem študij, sedaj Ivrem bolj študijsko litera- A m Njene usfyehe so letós kar dvakrat nagradili v sosednji Avstriji Podetiti so ji dve visoki pri-znanji. Slika je s podelitve v Gradcu. turo. Irenu t no psihologijo komunikacije." Pelri se pc^osto zgodi, da je dan prekratek- Tudi to, da nima več prostih vikendov. A se ne obremenjuje. Pravi, da lx> nadomestila, ko bo starejša. 'Trenira večinoma sama. tako da zna biti sama s seboj. V zadnjem ča&u tekmuje tudi s tanti. s katerimi dokazuje, da je dobra. V članski moški konkurenci v državi je le 6 do7 fantov, ki jo premagajo. Znanje Se vedno prenaš.i na mladi rod. Pri tem so. kljub temu da so najmanjši klub, najuspešnejši. ■ Bojana Špegei 6. maja 2004 Le točka s predzadnjim [\K Kudai V 26. krogu druge državne lige vc nogomciasj velenjskega Ruclaij« niso izkawli. (îosun-ali st> nanux:^ pri predzadnjih Bnlih In i/(r/.ili le locko iiameslo niicrlovanlli treh. CileOe na niedk> igrc"> in priU^žnosii domačinov so v u>5ko lahko cclo /«diwaljni. Igr.ilcl Brd so povediiv 58. minuli in prednost zjwlr/all do 74., ko je za I : ] zadel JbruhinîWiC. Rudarji so bili v zadnjih 20 mlnuiah precej boljši In imeli nekaj priložnosti 4'<\ zmago, vendar jih á^ga tokrai ni ubogala in dclilcv loik je bila ne izbe jh) a. Kljub lemu so zadrzah lepih sedem Uxk prednosli pre Bela krajina, ki je zmagala v Sežani, doslej drugi /.afcorjatii pa so v Ljubljani s Svobodo izlržili le toćko in za Rudarjem Še naprej zaostajajte osem točk. R'kmo 27. kroga so rudarji txli-gralî vCcraj (sreda), kojc na igrišču ob .lezeni gosiovalu presuivali v Sežani pri zadnjem Taboru, razlika med pivim in zadnjim pajc karM-» loCk, VrMni red: 1. Rudar 6i\ 2. Bela krajina 53, X /agoije52,4. Dravinja 47.5-I.ívar42iÍd Zakaj tako? NK Šoštanj Nogometaši íoSlanja tokrat fxwscm razočarali svoje navijale, î^aj jih je v So^ianju kar s 3 : O premagala Pesnica z dna prvenstvene Ic-slviee. KJjub lemu neugiKlnemu in nepričakc^anem porazu na lestvici še vi>dijo, vendor se jim je na siimo toćko razlike približ;ila ekipa Ma-lečnika, ki je v tem krogu z 2 : 1 v Rusali premagaJa domaiJe Pohoije. Porazi si> gi'iUwo sestavni melaJj začeli izgubljali tekmo.je izgini) tudi dtm - in ostaii so brez obljubljene j age nčkiwe malice. Ne Iximo se spuščali v to, konec koncev niti ne verjamemo, da so .^ošianjčani namerno izgubili lek-mo, če pa je lo re.^. je dejanje vsekakor <îbsojanja vredno, kajl t v irclji ligi naj bi vendarle i^ali ljubiteljsko. Šošianjčani bodo imeli »popravni izpit<' v nedeljo na gostovanju v Šmarju pri Jci^ah. kjer bvxio lekmo z;<čeliobl7.tK). Tako so Igrali Rokometni pokal Slovenije Pol filiale CuUť KL - (»oreiije Prvvcnl-IVimn 29:19(15:10) za I. incsli) PL-Provent 40:25(19: 11) Za X mcsK» (•urcnja - Tnmi» : (.^2 : ,U,27:27.16:13). Gorenje: Skok, lamse 8 (5). J. DobeHek 7, Marušič, Mla):ar 8. Ošlir. SiWjč 7. Gajšck, L. Do-belSek 5. Skol". Pučnik. Simon. Kovič5(l).Halilovič. Trimi) Truhíýc: '[ot\í\ Korde, lic y (4), Basarič 2. Šavrič3, KriSto-fič. Pekolj 2, Jeraj. 'Zilnik 1. Prce 2. Papež 8 (2), "Ičraž 5, Nahligal 2. Skube. Scnlcmmclri" kc: Trimo Trebnje 7 (fi), Gorenje 6 (6). l/kUuiitvci Trimo Trebnje 22, Oorenje 12 miinil. lÁflíá Si.mobil \odatonc. 27.krog: Ijub^jana-Smartno 1 :0i0:0} Strelec: l:(l-'i îganj (55). Smarinn: Sraga, Radiwič. Milj alo vič, M. (jobcc (Kraljevič), Omladić(Kolcnc).PokIcka.Ali-babic. Ristič. Spasojevic (Babaj). Filipovič, Ilodžar 2. HM, 2(>. krog: »rdH - Rudar 1:1 (O : Oj Strelca: 1 rU-Žnidareič(58), I : l-ibnihimovic{74). Rudar; .lozič, Rt)mih (Muhn-rcmoviC). IbraiiimoviČ, Soťlič, Kjjantwič (Pavič). Al. Miijako-vič» Bunc, Šmon. Sprcčakovič, Am.Mujaktwič (Rajkovič), Ek-mcčič. 3. SM--sevcr. 20, krog: Šoi^Linj - Pesnica O : {O : J) Sircici: 0:1 -Kraniberger (9). 0:2-Šlelih (.5U). 0 :3 - Kram-bci^er(9()). Tisič, MiekiuBula-jič. Vukančič, Mir. Oblak. Fun-lek. Daničjč (Koca), Vasič. Goršek. Komar. Vrstni red: 1. Šoštanj 42. Ma-Icčnik41,3. Paloma:^7.4..Šmarje .^5.5- Železničar itd. Ribiči tekmujejo l^rVfi ickriui clj7a\iie A-Iííjo v Iomi rib s |)!()vrcfn je bila v Velenju Velenje, 2. nn^a - Ribiška družina Velenje je bila organizator prve oa RD Velenje). ■ mkp, foto: vos Vu/ NA KRATKO Mrož I/ Irelje v (lrui>() ligo V Ljubljani so se 24. aprila z zračni^ pišuilo pť>nierili vsi zmagovalci in drugo uvrščene ekipe tretjih lig. Na tekmovanju seje odkíčalo, kdo si bo i/biîril praviœ vstopa v iXm^i skwensko ligo, Ekipa Mroža vposlavi Alenka Dinicc, Jure Banovsek in RenatoSlermanjez29kft^-gi n.x*>koka pred .luTÎincliwoj lia I, mesto in bii lako nasleťlnje leto tek-miwala v 2. sUwenski (igí. Ze naslednji dan pa so se na državnem prvenstvu v streljanju £ zračnim oro^em v Lju]>ljani pomerili strelci invali, v svqiUkaicgorijah pa sta 7. mesli zasedla ludi Bcj-jan Lesnika in Urska Baiublix V skrivnni konkurenci članic s pu^ki^ sije editii naslw državne prvíikiiíjc při Velenjčanih priborila D*^role-ja Kun^t, Ob prvii.>btelnici vUvorilvemwegaslrelisčabixIii »»nircvi« spel izvedli celodnevno tekmovanje v Mrcljanju z zračno puj>ki>zavse občane, ki si bixio to zaželeli. ^ sedaj vabljeni vsi na tekmovai^ic. ki bo predvidoma l.\ maja (x1 y.(K) do 16.(Kl ure. TOP 12ZĆ1 niladinrc Na 'lôp-l2lumiiju najboljših slovenskih ilyaleev namiznega tenisa v mladinski konkurenci so v Izoli uspešno nastopili tudi Sliqe Ve-lenjčani: Ivana Zera, làmara .lerić, Miha KljajiČ in Jaka Cí<^]av^k. Ivana /era je v prvi jakostni skupini na koncu osvojila osmomcsio. lamara JcriČjc bila v isli skiipini deveta, Miha Kljajič je vprav tako v prvi jakosini skupini med mladinci asvojil «cslo mesto. Jaka Cio-lavšek pa je bil v drugi jakostní skupini mladinecv irelji. Konec minulega ledna je bil v Liiškem velik mednarodni lurnir v nami/Tiem tenisu za invalide, na katerem je nastopilo okoli tekmovalcev iz 21 različnih dr/av. Na prvem Uwrslnem lumirju v Sloveniji je nastopila tudi SoSlanjčanka Jolanda Belavič in v močni posamični konkurenci na koncti osvojila «xilično četrto mesto. Karalcisloin Iri zriia{>e na IMiiiu Na Ptuju so izvedli "2. Štajerski lurnir". ki se gaje usv(iji-la 24. in 35. mesto. IVi /riiai>o na Mad/aiskoiii Najmlajši člani TaekwondokiubaSkala so prvi danvEvrt-jpi pAržive-li na Madžarskem, Tam so se učkiimi, 2. Biba RcxiJk Livada z 245.4, Ra^ic s 188.5. Gustav Šilih s 125 itd. Na majskem cikluMi luniirjev je nasiopilo2ft igralcev. je zmagal mojMcr Ivačic pred Maikom, M. (ior^com, Smonom, Raj-kovičem itncs-11 na Savinjsko sedlo (2001 m ), na mejo med Republiko Slovenijo in Republiko Avslrij(ï.skjvcnsko, evropsko in planinsko zastavo. Zastave so ponesli Manja Rajh. predsednica PD Celje - matica. Franc Hotjak, predsednik PD Dobrna, Ztwan Belec, PD Lilija, in Jože Me-lan^k, pred^dnik PD Velenje, 'lako so tudi planinci na simboličen način obeležili vi»cop Slovenije v Evro|5sko unijo. MODROIBÍE1LA KRONIKA Tema naravoslovnega dne: promet Sn.stanj -Na osnovni Biba Ro-cck bo 11. maja potekal naravos-kwíií dan na lenuî promeU v katerem bixlii pt^lcg učenccv in učiteljev sodelovali policj.'^ti. gasilci in člani sveta za preventivo in vzgt^o v cestnem promelu. Na ogled bo reševalno vozijo zdravstvenega doma in Mpecialno vozilo policije za rc^vanje v pnmictnih nezgodah. Naravo si iwncga dne se bixlo lotili na več naČimw. Učenci 1. in 2. ra/redtw na terenu, med poijii p^^ mestnih ulicah; 5. razredi bodo opravili spretnosino vožnjo s kole-st>m.S- razred) pa m; seznanili z obnašanjem v ccsinem prometu in s tem. kako ravnati v primeru prometne nezgode, o varni vožnji z motornimi koksi, seznanili pa se Iv^do ludis pt>kliecm policist. Seriia vlomov Velenje. 24. aprila - V p<-)nedeljck proti julru je bilo vlomljeno v pros-lore Kulturnega društva Albancev na Slanielovi. Nezjianecjc erga v vrednosti 50.()()(l u^laIjev. Velenje, 29. aprila - V noči na četrtek jc neznanec vlomil v glasbeno •Áilo. 0 niloijcm. miiko in tipkovnico, ^čimer je povzj'očil za okoli 2(K).0(kl lolaijcv ikodc. Lokovka. 29. aprila - Dopi^ldnc sta ncznancH i/sianovanjske hi^e v Lo kovic i odnesla za 250.000 tiv laijcv zlatnine, Velenje. 29. aprila - V četrtek po-pc»Idne je nekdo vlomil v pisarno ravnatelja knjižnice. Odnesel je dve računalniški komponenti in monitor. Knjižniaije oSkodtwal /a približno-mtKHMolaijev. SempeUT. maja - Neznanci so vlomili v skladišče v J uhan ovi ulici. Vlomilec je odnesel 18 kosov folij za baliranje ifcna. vrednih preko 200.000 tolarjev. Velenje, 3. maja - Policiste so obvestili o vlomu v gradbeno barako na gradbišču podjetja Cigrad na Cesti na jezero. Preko vikenda je zmanjkal 150 kg icžak dizelski agi'cgat, vreden okoli 400,OÍH) tolarjev. Velenje. 3. maja - V ponedeljek dopcildne je bilo vlomljeno v o.sclv ni avto na ParLizanski ccsli. Vli^ii-Icc je odnesel aviorudio. vreden 70-0(«1 loiancv. No hitro »zaslužil« 26. aprila - Brez prevelikega tmda ie neznanec v pi^nede-Ijek »zaslužil- 51.000 lolarjev in 200 cvrov. Vzc] jih je iz txlklenjc-nega osebnega avtomobila pred stanovanjsko lii§o v Floi^anu. Je ribiča ubila elektrika? I^uhno ob Savinji« 29. aprila - Do tragične nesreče, v kateri jc umrl 30-lelni ribič tz Ljubnega, jc prišlo v čeirlck okoli 15. ure. Ribiči Ribiške družine Ljubno ob Savinji so lega dne v kraju Okoni-na opravljali rulin.vki odUw rib iz Savinje. Pri delu so uporabljali električni agregai z indukcijskim lokom, Deli^ so hi razdelili. 30-lel-ni ribič iz Ljubnega ob Savinji jc omamljene ribe lovil z mrežo. Pri icm se je opotekel in padel v reko v neposredno bližino pozitivnega pvila elckirtčncga agregata, s katerim so ribiči oniamljali ribe. Ker ribič ni kazal znakovživljenja, so ga prijatelji pričeli oživljali, na so poklicali ludi vilravnika. Kljub pomoči je ribič na kraju nezgode umrl. Točen vzrok smrli pa bo ugotovljen po opravljeni sa-nilami oMukciji, Brez izpita Peirovče. 3. maja - V pi^nedeljek okoli 9. ure je se je v semafor iz i rane m križišču v Pcirwčah pripetila prometna nesreča, v kateri seje huje poškod^wal 25-ktni voznik OMibnega avu^mobila, diuna v Xal-cu. leinu je v križišči i/silil pjvdnosi ?9-lelni voznik Umimega avUmKv bila, kije pripeljal iz celjske smeri in v križišču zavijal levo. Pri tem jc vozniku, ki jc vozil naravnost, zaprl pot. Ta kljub imunemu zaviranju trčenja ni uspelo prcpivčill. Policisti so ugotovili, da je voznik tovornega avtomobila vozil bivz vodniškega dwoljenja. vo/ilo pa tudi ni bilo registrirano. Poleg kazenske ovadbe za povzročeno priv nKlno nesrećo mu tako sleili 5e db zdravi v celjski bolnišnici. Posktxkwijno pesko so svojci odpeljali v zdravstveni doni. od tu pa so joixipeljali na zdravljenje v bolnišnico. Pri prevozu se je zataknilo Vransko, 26. aprila - V noči na soboto sla znana mladeniča iz Celja vlomila v pivslorc KJV Vransko in iz skladih; txl|5c{jala večjo količino nerjaveče pločevine v vrednosti ÓOU.ÍHIO tolarjev. Pri nadzoru prtv meta ja je zalotila pi>licijska patrulja. ki jima je blago zasegla, storilca pa ovadila. Vlom v Bar Žeko-vec Mozirje, •^fl. aprila-V m>či na pe-lekje neznanec vlomil v gostinski lokal Bar 'Xckovcc v Radcgimdi. Odnesel je zvoínik, ("D predvajal-nik in več zgoSČenk. Pi>djelje CťoI-lejcí^k^xloval zái I5ii.O(IO lolaijev. v Žagala bosta Pelrovie, 27. aprihi - V ni>či na Uv rek jc neznance iz pomožnega objekta ob stanovanjski hiši v Pel-nxčaii odnesel motorno žago. vrtalni stroj in nekaj kosov suhega mesa. Lastnika je oškodoval za okoliyO.OOO lolatjcv. Pleslvcc, .Ml, aprila - V noči na petek je neznanec iz gospodarskega poslopja odnesel motorno žago znamke Husquarna, vredno 110.000 tolarjev. Kratek stik na radiatorju Žalec, 30. aprila-Okoli 11. ureje /agtnclo vpi^slovnih pn'^sionli ptKl-jelja Petra Comerc na Cc.sii /nilskega tabora, l/kazalo seje. da je pričelo goreli zanidi kratkega slika na cleklričnem radiatorjvu Požar, ki soga pt^gasil i gasilci, jc pčil za okoli 5ÍXI.00O tolarjev ^kode. Vlom v avto TapolŠica, I. maja — V soboto jc neznance v IbpiM^ici vlomil v osebni avto, îziijcga je ukradel aviora-dio in prenosni telefon. Lastnika jc oškodoval za 100,00) lolaijev. Žalec. 2. maja - V nedeljo, malo po 19. uri. jc neznanec pri pi'ikopaiiiču vlomil v osebi avlo in iz njega odnesel Žensko denarnico zdokumenli in večgotwine v domači in tujivaluli. Lastnico je oikixioval za okoli .100,000 u^lar-jev. Objestnost na gradbišču Žalec, 2. maja - Med petkom in nedeljo seje neznanec znesel nad delovnim strojem, parkiranim na gradbišču v Vrbju. Ra/bil je prednje in stranski'» sleklo, v kabini pa poškodoval le avtoradio. Lastnika je oi^kodoval za okoli 2511.000 lolaijcv. V nedeljo popoldiK pa se je neznanec na tem gradbišču lotil kar treh dcKwnih strojev, Na njih je razbil slekla, na enem tudi komandno kon»>lo in konzolo klima naprave. Pwzroéil je za kar l..5i)().000 tolarjev yi(xîe. TO IN ONO 4jHarQ>skop Ov«n «d 21.3. do 20.4. - latoin|âpcmlad bo pri vas zamujala. Sele sedai ^ ' boste zaceli čudti zrake spomiadanslte utfujencsti. Ta vas bo priza-dela veliko bolj kot ste$i zaml^ljail in spIcA računali Ne le, da boste povsem brez moči. za nan^ećek vam oo ilo prav v^e narobe. Zato ne bi bilo napak. Če bi si vzeii kakSen dan za sproščanje in v ifem poskušali pozabiti pravna vse. kar vas v^ivijenju tare in mori. Tega pa ni tako malo Bik od2l*4* do 21.5* Za vami bodo prišli dogodki Iz bližnje pretilosti Najprej bo vse zgledalo precej grozno, ko se bodo sirasti umiiile, pa bode tudi ¥s posledice veliko maijše. kot ie lâzaio. A nefaj boste vendarle morali priznati Dogodek bo dobra Sola 72 vas, saj si zlepa več ne boste upali takega podviga. Sicer pa bodo naslednji dnevi naporni, sai sevam nakopičilo delo, ki ste ga prelegali kai nekaj tednov Sedaj ne bo več možnosti, da bi gaše prelagali Zalo kar zavihajte r^ve Dvo|otell SedenjenadvehstoQhne bo šlo vnecogled. kar dobro veste, zato z veliko žlico zaužijte prepovedal sad. po-tem pa se uniakniie. Ali pa se pripravite na pc^olnonia novo živijensko situaciio, kr bo zelo napoma Kozoro9 od 22.12. do 20.1* ■v Imeli boste veliko dela in malo energije. Spomladanska utruje- __nost letos zaradi hladnega vremena precej zamuja, a vi jo boste yj v teh dneh krepko čutili. Zato bodite pozorni na vse, kar sevam ur bo dogajalo, saj se kaj lahko zgodi, da bodo tudi vaše napake pri delu močnejše In pogostejis. Kâr se ljubezni tiče. letDšnji n^j ne bo opravičil pregovorne moči. Prav nič vas ne bo nosila in tudi mč novega ne bo na tem področju. Vodnar od 21.1. do 19*2. ^ Zelo veliko dela boste imeli kar sami s seboj, vedno bolj 53 za- tfVI vedate dejst^. da se bliža polovica leta, vam pa ni uspelo še sko-djt raj nič od začrtanega. Malo že lahko krivdo valite tudi na druge, J^^ a veliko jo je na vaših ramenih. Če bi bill bolj energični, kar ste ^^ nekoč tudi bili. bi se verjetno marsikaj v vašem življenju vrtelo drugače Tafto pa bo treba priznati, daste zaspali Taki pa niste všeč tudi parti'erju, ki že rahlo l?gublia upanje, da se boste sploh še kdaj spremenili. Ukrepajte, vitamini bi lanko pomagali Ribi od 20*2* do 20.3* Vsega boste imeli dovolj Torino jasno vam je, vse v\ešeni življenju neštima In že nekaj časa tudi veste, da brez bolečih posledic ne bo šlo Dejstvo je, da v naslednjih dneh še ne boste imeli moči, da bi storili kaj bolj radikalnega. Ker pa se bo stanje le še zostřovalo, temni obl^i pase bodo še nar^j zbirali, zberitemis-II in moči Zeno samo potezo lahko n^editeše več škodeaii pa situacijo dokončno rešite, tipši časi bodo prišli šele vdrugi polovici maja. Zgodilo se je oti 7. (fo 13. niiija « • • 7. maj» Icl« 1945 je bila v glavnem ameriškem wjaškem štabu podpisana bre/pt^gojna neniika kapitulacija, Čeprav sose boji na različnih ťroniah v Evropi še nadaljevali: 7. maja 1999se je v lêrmah'lopolîica pričela tridncvnamedna- Poganja o kapitulaciji v Topotšici 9. maja 1945 iArhiv Muzeja Velenje) rodna konierencao multipli sklertizi, ki jo je pripravila mednarodna fcderacija multiple skleroze izl/mdona. Na konferenci jc sodelovalo 36 predstavnikov Iz 15 cvrtjpskih držav; 8. majH lela I945soopolnomoćeni:i t lillerjcvega naslednika admirala Karla Donilza v sovjetskem glavnem ,§labu pon^wno podpisali splošno nemško kapitulacijo, ki je /.aCela veljati 9. maja ob 00.01 uri zjutraj; prvi partizani so prišli v ŠoSianj 8. maj» klH 1945. naslednjega dne pa jc bila v Šoštanju že večina Olanw okrajnega odbora OF: leta 1955 so v Šmarlncm ob Paki, v spomin na množične aretacije ljudi in okobct; Ivt« 1942. razglasili K. maj za občinski praznik; 8. maja Ida 1987 sov Velenju odprli noviî zgradbo Policijske postaje ob Celjski cesli. m katero so temeljni kamen položili 15. maja leta 1986: 9. maja, ko praznujemo "dan Evrope', je bila letn 1945 osvobojena Ljubljana, zvečer istega dne pa je v zdraviliški menzi v Ib-polšici nemški generalpolkovnik Alexander LíUu, komandam arrnadne skupine E in komandant nemških enot za jugiwzhod-nc>Cvr: 10. maja leta 1497 se je italijanskipi'^morščak Amerigo Vespucci odpravil na svoje prvo potovanje v Novi svet; prvi je ugotovil, da je to nov kontinent med Evropo in Azijo, zato je po njem Amerika dobila svoje ime: 10. velikega Inivna leta 1876 seje na Vrhniki rodil sloven.ski pisatelj, pesnik, dramatik in politik Ivan Cankar; 10. maja leta 1945 je v osv(îbojeno Ljubljano prišla prva skwen-ska vlada: 10. maj« 1945 je bil v Šoštanju velik shod oziroma miting ob osvoboditvi: n. maja Ida 1984 jc v Šoštanju potekal simpozij ob 1.50-tetnici rojstva .soiitanjskega rojaka dr. Josipa Vošnjaka: 12. maja leta 1918sose vJudcnburguna Zgornjem Štajerskem uprli vojaki nadomestnega bataljona slovenskega 17. pešpolka avstrijske vojske, ki so namesto na bDjiŠčc želeli domov; upor so vojaške oblasti že naslednji dan krvavo zadušile, voditelje upora pa je naglo vojaško Sí>dÍŠče <í)Kodilo na smrt: 12. maja leta 1982 so velenjske roknmctašice pred 1500 glodalci v Rdeči dvorani premagale prvoligaškoekipt) Podravke iz Koprivnice in se uvrstile v pollinate jugoslovanskega rokometnega pokalnega tckmovajija; 13. maja leta 1717 se je na Dunaju rodita avstrijska cesarica Marija Terezija, ki je v času svojega vladanja pusti la močan pečat lu-divnaših krajih: na državnem prvenstvu v šahu za slepe, ki jc bilo 13. in 14. maja tela 1989 v Sarajevu, je državni prvak poslal Viki Vertacnik iz'Iopolšice: Vertačnikje nekaj me.secev kasneje na svetovnem mladinskem prvenstvu v šahu zaslep? osvojil tretje mesto. Pripravlja: Damijan Kijajič Kdaj - kje - kaj Četrtek. 6. maja tD QD Era Standard Velenje Natečaj • Zdravcf življenje Erikova prijazna rima-Kreativna I it« rama delavnica za otroke od 3. do 15. leta starosti tS.QQ Hotel Paka. vefika dvorana Svečana podelitev priznanj in nagrad eb zaključku gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline 2Q.QQ Knjižnica Velenje Potopisno predavanje; Jure Piano: S kolesom po Evropi • Provansa 20.00 Mladinski center Velenje Filmski večer Sotmlji^fi Hiuja 8.{X)-13.00 Titov trg Velenje 9. Cvetlični sejem • Razstavno-prodajni sejem cvetja, izdelkov âomaèe in umetnostne obrti ter kmečkifi dobrot SPQ-14Q0 Mestno otroško igrišče Velenje Iskanje zmajčka: Taborniško družabno tekmovanje za najmlajše tabornike 10.00 Era Standard Velenie Zabava $ promotorji revije Bim Bam tS.5Q Glasbena šola Velenje, orgelska dvora ru Diplomski koncsrt Barbare Sevšek • otqIo 19.30 Domkraianovvâentifju Gledališka predstava: Dušan Kovačevič: Balkanski špijun 20.00 Mladinski center Velenje V L dobrodelni koncert generacij Mladi g a foruma ZLSO Šaleška dolina Nastopajo: Mf2 in predskupina On/otf 20.00 Titov Irg Velenje Pozdrav Evropi • Osrednja priredHev v počastitev vstopa Slovenije v Evropsko unijo in dneva Evrope V primeru detja bo prireditev v Rdeči dvorani Velenje. [\('delja. 9. mo|d_ 7.30.9.30 Gasilski dom Šalek 31. Trim pohod; šalek* Paski Kozjak. Ob 12.30 začetek proslave na Paikem Kozjaku, (Vseslovenska akcija Od Pfekmurja do Primorja ob vstopu Slovenije v EU Informacije: 03/58711 34 10.00 Tetovadnica šolskega centra Velenje Košarkarska tekma Pionirji, Z. SKL vzhod tlLt krog KK Velenje : KK Nazarje IH.OU Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma lige Siot -Playoff RK Gorenje : RK Termo Škotja Loka Ponedeljek. 10. maja 9 00-19.00 Ljudska univerza Velenje Dan odprtih vral v Sredticu za samoslojiTo učenje 9 00.17 00 (do petkat Vrtec Velenje * enota Lučka Razstava; Oidatrtični pripomočki kot vzpodbuda pri jezikovnem izražanju predšolskih otrok 19.00 Galerija Velenje Razstava • Naslikajmo stiko ^ Knjižnica Velenje Razstava literature na temo »Združena Evropa« Razstava bo odprta do konca maja. 'Fprek. 11, ma|a_ 1100-1R on Ljudska univerza Veíenje Informativni dan za izvedbo usposabljanja za voditelje vodnih plovil (čolnov in skuterjav) 17.00 Knjižnica za mladino Ura igric v knjižnici {za otroke od 6 do 12 leta starosti) 17 30 in 20 3Q Oom kutture Velenje Gledališka predstava • Teater v g osteh. Zagreb Ronald Harword: Kvartet • sentimentalna komedija Zeleni gledaJišlu âtionma in izven 19.30 Glasbena šola Velenje, avla in orgelska Tradicionalni večer 3. letnika umetniške dvorana gimnasijc • koncert in razstava likovnili del Sreda. 12. maja J7^pQ Knjižnica za mladino Špeline ure pravljic Ogrlica resnice (J, Mace) Zgodba o punčki iz gline (Afriška ljudska) 18.00 Zdravstveni dom (sejna soba) Oeiavnica O poteh žalovanja (delavnico bo vodila Majda Menih) 18.00 Velenjski grad Odprtje razstave Šaleška dolina 1941 <1945 Avtor razstave je višji Kustos in v.d. direktorja Muzeja Velenje Oamijan Kfjajič. Razstavo, posvečeno Šalesid dolini v času okupacije in narodnoosvobodilnega txDja pfoti ckupatorju, bo odprla ministrica za kulturo Repubike Stoveiije gospa Andreja Rihter. Slavnostni govomik bo poslanec Državnega zlxna Repubike Slovenije ter predsednik Zveze združenj borcev in udefezencev K06 Velenje 8ojan KontiČ. Kultu m i pn^gram bodo pripravili dijaki Gimnazije Velenja pod vodstvom Danice PireCTik in Alenke šatej. 19.00 Knjigama Kuflumica Literarni večer z Neto Maurer ifi 30 Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana Javni nastop tro bitnega oddelka-srednja stopnja Četrtek. Ki, maja to 30 Knjižnica za mladino Tusev bistri kotiček 16.00 Ljudska univerza Velenje Predstavitev študija na daljavo za smer Poslovni sekretar in Komercialist 16.00 (testni stadion Velenje Ekipni mnogoboj in atletsko posamično področno tekmovanje osnovnih šol 17.00 Knjižnica za mladino Lila Prap- Srečanje z mladinsko pisateljico, pesnico rn ilustratorko Lilijano Praprotflik Zupančič 17 30 Tetovadnica 08 Antona Ašken:a Velenje Košarkarska tekma, Mlajši pionirji» TS, 3. krog KK Velenje : KK Nazarje 19.00 Knjižnica Velenje Literarni večer s profesorjem Ivanom IVIesičkom 20 00 MladinskicenterVelenje Filmski večer Za dodatne iniorniacije o prireditvah in dogodkih lahko poklk^ete Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60). Rumeno - modro cvetje sredi mesta Vuletyc - V soboto. 8. lîiaja, bo na Velenjskem Tiliwcm trpu potekal že 9. cvetlicni scjeiu. ki so ga orga-ni/aloiji poimenovali Riizstavnjv prodajni sejem cvcija, izdelkov ct^v mace in umcinosin^ obrti ter kincčkih dobrot. Ker bo v «>boto zvcier na Titovem Irgu potekala osrednja obCiiiska svečanost v počastitev vstopa Slovenije v EU in dneva Evrope, so se organizatorji odloiili. da \>o tudievelliéni sejem nekoliko evropsko obarvan. Aranžerji in floriMi bodo lako letos octličnc aranžmaje pripravil i v mtxJro-fujTicnIh barvah in jih razstavili na o.srednjem prostoru na trgu. Tudi oirolke delavnice, kijih pripravlja Medobčiiiíika zveza pri-jaleljw*v mliuîijîe Velenje, in spremljevalni glasbentvplesni program, sc bo tematsko navc?A>val na pri-ktju<5.iev S If wc nije v EU. Organizatorji na sejmu pričakujejo več kol prodajalcev in razstav-Ijaicev. ki bodo obiskoviticem sejma pomijali lončnice, balkonsko cvetje. grmoviiice, sadike zelišč» diSav-nie in zelenjave. i/xiclke domače in umetnostne obrti 1er kmečke do- brote. Na sejmu bodo letos ptvićstv delovali tudi člani društva g^^jiteljev malih živali, ki bodo pripravili razstavo malih živali. 'iu
  • pke,Na eni txJ $tp{-nicse bcxJo predstavili dijaki vrtnarske §olc iz Celja, ves č/iuA Slovenske yud.sk<.'ve- zenine. ki deluje v nkviru veleiyskv Univer?îeTalil. ić(vljGi\|.skc>i>bklub.(i in vo({da|i V «n|» (107,$ In 88.9 MHzl Pivto lehico fgd> na. »ev«.Mk9yahoo.com str. 2 - dobili sao a® -, , . ^o - šolnine ali ae aolnine? Ugotavljali smo, da je v Velenju na družboslovnem področju toliko za narediti, do kar samo kliče. Ja, glede no opravljene roziskovalne naloge, ki so bile pred-stovljene v okviru gibanja za razvoj Šaleške doline, nič ne kaže na to, da bi kdo imel interes to raziskati. Študentje, ki bi se lahko lotili česarkoli, se niso prikazali. Zakaj pa ne? Odgovora ne vem, pa tudi če bi ga vedel, ga ne bi povedal, ker bi me družboslovci kot naravoslovca živega požrli... Prav tako se ne spomnim, do bi na okrogli mizi Ideje mladih za razvoj Savinjsko-Šoleške regije", ki je bilo pred kakšnim letom, bilo kakšno pretirano zanimanje študentov. Niso bili sposobni no razpisu, o katerem so bili zagotovo obveščeni, iz sebe iztisniti niti ene same ideje (ne bom se hvalil, ompak moja je bila edina), pa tudi če bi bila znanstvena fantastika. Poleg tega je deset Cankarjevih črtic dovolj mamljiva nagrada. Ampak zgleda, da mladi v tej regiji sploh ne znajo razmišljati o prihodnosti, vsaj ne sami od sebe. Kako pa naj jim nekdo ponudi priložnost, če pa ie sami ne vedo, kaj bi rodi. Rečem lahko le, da priložnosH so, in to kor nekaj, le izkoristiti jih je treba. Seveda po ne moremo zočeti no Triglavu, ampak moramo za začetek na kak manjši hrib, Delodajalci, ki jih bomo v prihodnosti srečevali v njihovih pisornah in jih prosili za delo, bodo preverili naŠo oktivnost v študentskih letih. Verjemite mi, takrat ne bo pomembno, koliko seli^enih akcij ste dali skozi za dva Prešerna na uro. Hja, nekoliko smo se navzeli Ljubljane in Maribora, kjer puŠčomo dneve med tednom. Družabno življenje, ki sta ga sposobni ponuditi univerzitetni mesti, se vsekakor ne more primerjati z velenjsko ponudbo. Od Velenja ne moremo pričakovati, da nam bo ponudilo to, kar lahko vidimo v Ljubljani. Smo vendarle majhno mesto, v katerem ni prostora za de novo privzgojene navade visoke univerzitetne družbe, ki jim navaden koncert v MC-ju niti slučajno ni no dovolj visokem nivoju, prav toko je literarni večer v knjigarni čisto izven njihovega imidža, klasično glasba je poČ izumrlo že pred dvesto leti. Za te ljudi sploh nimam komentarje, sploh ne vem, koj noj rečem. Josno mi je samo, da jih v javnosti ne bom nikoli srečal. Nekako jim v žepu manjka tista Čudežna žlica, s katero bi se lažje pomeŠoli med soljudi. Morda so jo vrgli stran, ker so dobili novo, lepšo in boljšo. Te jim ne moreš vzeti, lahko jim samo rečeŠ • pol pejd po v Ljubljano (oziromo Maribor). Nekako se mi zdi, da si s pojavljanjem v javnem življenju, poleg lastne sprostitve, pridobiš morsikotero poznanstvo, ki ga lahko izkoristiš v prihodnosti. Konec koncev, vsi smo svobodni ljudje in lahko delamo kar hočemo. Samo, lepo vas prosim, jamrajte komu drugemu .,. ma str. 3 - rokometna pravljica - kr neki al ne kr neki - v roki drzitt cigareto in srkaa vino str. ^ - zgodilo se je - zgodilo se lio » ■ NAS CAS aktualno Boliili smo se ... Škisova tržnica v Ljubljani zagotovo predstavlja nojvečji študentski družabni dogodek v Sloveniji. Včasih so reklf, da nI dobre zabave brez poštenega ravsa. Danes nI velikega dogodka brez kakšne oferice ali vsaj konflikta interesov. Skisova irinica tu nI izjema. Tržnica je nastala kot skupni projekt studentskih klubov, združenih v Zvezi Skis, z namenom, da bi študentski klubi lîril javnosti predstavili svoje, drugače na lokalno okolje omejeno delo, ter da bi hkrati izmenjali svoje Izkušnje z drugimi klubovci, pridobili nove aktiviste In se seveda ob tem zabavah, Takšno je bilo izhodišče. S časom pa so se stvari začele razvijati po svoje In razvoj običajno ubere poti, ki vodijo v nezaželene smeri. Tržnica je tako rasla, se uveljavila, postala je vedno bolj obiskana; obenem pa je seveda postajala tudi vedno večji organizacijski zologoj. Prenos določenih projektov, ki so bili običajno jedro klubske dejavnosti ter preizkušnja in predvsem pomembna življenjska izkušnja klubskih aktivistov. Iz pristojnosti klubov na razna zasebna podjetja, ki opravijo storitve namesto kluba, pri čemer slednji ostaje íe le pločnik, je dandanes že ustaljena navado. Toko je organizocijo projekta Zveza Skis prenesla na posebej za ta projekt ustanovljeno Mladinsko društvo @ in s tem organizacijsko razbremenila sebe ter klube, vendar obenem izgubila odločilno besedo pri orgonizaciji prireditve. Poslej vizijo in izpeljovo Skisove tržnice vodi M0@ in "ustrezni'^ predstavniki Zveze Škis. Tu pa se začnejo problemi. Nekateri klubi z organizatorjevo vizijo razvoja Škisove tržnice niso zadovoljni in že nekaj časa opozarjajo na nekatere pomonjkljivosti prireditve. Med temi je najočitnejse oddaljevanje tržnice od njenega osnovnega namena - predstavitve Študentskih klubov. Tržnica naj bi bila dogodek, kjer osrednjo vlogo igrajo študentski klubi. Slednje pa vse bolj Izrivajo uveljavljene glasbene skupine, ki zvečer, ko so klubi primorani dobesedno izginiti s prizorišče, zavzomejo osrednjo vlogo. Letos so se pojavile tudi nepriljubljene vstopnine, ki jih organizator opravičuje z zaenkrat se neprepričljivim argumentom, čeŠ da je vstopnina nujna, ker se prihodnje leto umika eden od glavnih donatorjev (ŠOL) Ljubljana], Tu so potem se spremembe lokacije, nezadostno opremljenost klubskih stojnic, vnaprej določen program, ki se ga je klub dolžan držati, plačilo participacije In se bi lohko naštevali. Preveč in obenem prelahko bi bilo trditi, do je zo obstoječe stonje tržnice krivo zgolj društvo MD@ kot organizotor prireditve. Globlji problem, ki se ne dotika le studentske tržnice, ampak Študentskega organiziranja nos-ploh, je v tem, do izginja pripravljenost Študentov za dejovno in kreativno sodelovonje pri organizaciji projektov. Dejansko dilema se nam tako ne kaže v izbiri med obstoječo In "provo" Študentsko tržnico, temveč med profesionalizmom zasebnih podjetij in Študentskim oktivlzmom, med Študentskim klubom kot servisom za ploČevonje storitev in klubom z enkratno možnostjo za soočenje Študenta z realnim delom in odgovornostjo, med studentom kot pasivnim konzumentom predenj položene že pripravljene zabove in Študentom, ki se "zabava" v pripravi zabave. Samo od sebe se nam zastavlja vprašanje: smo se res pripravljeni odreči prijetnemu položaju brezdelnego kritika, ki ne dela drugje kot le v mislih in s tem nase prevzeti delo in odgovornost za dobrobit Študentskega prostega časa? Le če si odgovorimo pritrdilno, lahko začnemo razmišljati tudi o spremembah, ki jih je Skisova tržnica ie kako potrebna, Andraž Šolnine ali ne šolnine, to je zdaj vprašanje v Ljubljani je med 27. in 30. oprilom potekalo konferenca nacionalnih Študentskih organizacij Jugovzhodne in Severozahodne Evrope z naslovom "Prihodnost financiranja vlsokego šolstva kot javno odgovornost in javna dobrina". Soorganizirale so jo nacionalne Študentske organizacije Slovenije, Švedske ter Srbije in Črne Gore, udeležili pa so se je predstavniki številnih državnih študentskih držav Iz prostora jugovzhodne In severozahodne Evrope. Med njimi so bili predstavniki nacionalnih Študentskih orgonizacij Iz Nrvoške, Bosne in Hercergovlne, Srbije in Črne Gore, Romunije, Bolgarije, Makedonije, Švedske, Finske, Norveške, Islandije in Danske. Visoko Šolstvo se v zadnjem obdobju spopada z veliki izzivi, ki so predvsem posledica mosiflkocije izobraževanja, Posomezne vlade vztrajno zatrjujejo, do je visoko Šolstvo javna dobrina, osnovna Človekovo pravico, korist za posameznika in celotno družbo. Sočasno s tem opažamo, da javne finance some niso več sposobne zadostiti čedalje večjim potrebom visokega šolstva. Uvedba alternativnih virov financiranja je neizogibno dejstvo. Nekatere vlade so kot odraz neinovativnego Iskanja rešitev uvedle šolnine. Taksni razvoji močno ogrožajo vrednoto izobraževanja kot pravico In vlogo študenta kot aktivnega državljana v demokratični družbi. Zato bo v prihodnje ena izmed osrednjih tem visokega šolstva doseganje zostavl-jenih ciljev visokega šolstva In z njim povezano financiranje. Glavni namen konference Je bila diskusija, pregled In razvoj rozličnih metod, preko katerih se bo soočo-lo z odprtimi vprošanji s področja finandranjo visokega Šolstvo, Omejila se je no dvoje; na države, ki so že uvedle Šolnine kot tudi na države, ki se tega poglavja še niso dotaknile. Konferenca je prineslo udeležencem vpogled v trenutno različno razvijajoče procese, povezane s vprašanjem visokega šolstvo In v situocijo stanj visokega šolstva v različnih držovoh. Poročilo konference, eden izmed njenih bistvenih zoključkov, oČrtava ozodje, analizo in politične zahteve no omenjenem področju. Oblikovano je bilo tudi skupno stollŠČe konference, ki vsebuje pobude in zohteve vseh udeleženih nacionolnih Študentskih organizacij in bo posredovono vsem vlodam teh Študentskih orgonizacij. Delo je potekalo v dveh oblikah: na skupnih plenarnih zosedanjih in v skupinoh. Zunanji govorniki, predstavniki posameznih udeleženih držov, so odo predstavili različne poglede na vprašanja in prob-lemotiko, o kateri se je razpravljolo v delovnih skupinah. Na plenarnih zosedanjih so se udeleženci ukvarjali s štirimi temami: z razlogi, zakaj Investirati več v viskoko šolstvo, iskali so ideje za olterna^vne vire financiranja visokega Šolstvo, se ukvarjali z vprašanjem koko doSeČI večjo učinkovitost znotraj visokošolskih zavodov z obstoječimi sredstvi, in se ukvarjali z učinkom šolnin no soclolno in akademsko dimenzijo visokego Šolstva. Po vsakem plenarnem zasedanju je sledilo Še rozpravo v delovnih skupinah, Poleg delovnega zagona je konferenca nudila tudi možnost spoznavanja Slovenije In njenih kulturnih, naravnih in družbenih posebnosti. Lldeleženci so si med drugim ogledali Ljubljono, poskusili tradicionalne jedi in pijače ter nenazadnje prisostvovali eni največjih proslav v prvomajskem Času. V Novi Gorici so si namreč ogledali osrednjo prireditev ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, ki jo je z obiskom počosHl tudi predsednik Evropske komisije Romano Prodi, Konferenca je bila eden pomembnejših dogodkov v času, ko se oblikuje nov zakon o visokem šolstvu v Sloveniji. Prispevala je tudi k vidnejši vlogi Študentov v javnosti. Več; www.student5ka-0rg.si. 6. maja 2004 «fl^JLS 1 trd je nas študentski kruh kr neki ali kr neki HKo sern premilîjevala, o čem bi tokrat pisala, mi je po glavi vseskozi rojilo samo eno • po saj bi jim rado povedala samo to, kako sem srečna, koko je lahko živijenje lepo ... In foko sem danes iu in pisem. Zmedeno koř vedno:) Pred nekaj meseci sem se znašla v krizi (kot kdaj po kdaj vsak od nos). Zaključila bom studij, trebo bo najti zaposlitev, se ustaliti, ustvorjoti materialne dobrine, rep rod u ci roti; delati, delati, delati... Če sem odkrita, me je ob taksnih in podobnih razmišljanjih spreletela kurfa polt. Kot da bi morala začeti bitko s Časom, v kateri bi morala ustvariti čimveč minljivih dobrin, ob tem pa bi bitko tako oli tako izgubila, obenem pa bi nehala obstojati, ne da bi kdaj v resnici sploh živela ... Saj ne, da mi delo ne diši • gre bol[ za to, da mi je nekoko uspelo v sebi obdržati otroške sanje, zdaj pa bi morala odrosti, te sanje pa vreči v smeti in pozobiti nanje. To me je dobesedno pahnilo v depresijo, iz nje sem prelio v opatijo, no koncu po sem čutila se pravo Fobijo (pred sabo, pred odraslostjo, pred lastnim življenjem, pred svetom brez sanj]. Dejstvo, do ne bi smela več sanjati, do ne bi smelo bití več otrok, ampak nekdo, ki se smotra za zrelo in odgovorno osebo, ki se drži norm 5n pravil družbe |in vedno reagira na dražljaje v skladu z njimi), me je zočelo omejevati. Od nekdaj sem nomreč bilo sanjač • človek, ki živi v svojih san|ah in človek, ki mu je cilj živeti svoje sanje. Zakaj tega ne bi smela več početi?!? Takšna in podobna razmišljanje so razjedala in glodala moj jaz (kot lesni črv, ki gloda mizol do dne, ko sem v ogledalu zagledala neznan obraz, brezvoljen in brezsmisein. Ustrašila sem se. Zase ... Tisti dan sem preživela na vrhu prepada, gledala sonce in oblake, ki so lebdeli po nebu, poslušala sem prve pomladonske ptice in govorila. Govorila sebi, o sebi... Če bi me kdo videl, bi me označil za čudaško, mogoče bi me odpeljal v U-Polje, mogoče bi me poslusol in mogoče celo razumel. To niti ni pomembno. Vsaj meni osebno ne. Meni je važno samo to, da sem zopet nosa svo[e sonje, da jih zopet sanjam, da zopet živim in da me ni stroh prihodnosti, po čeprav mogoče družbi ne bom delovalo kot zrela in odgovorna oseba. Sem paČ roda otrok, ki sanja ... Somo to sem vam želela sporočiti • nikoli ne potlačite svojih sonj, soj vos to dela edinstvene. Nikoli ne nehajte sanjati, saj bi s tem neholi ŽIVETI. In nikoli ne ubijte otroka v sebi, saj je ta tisti, ki vos osrečujel PS: Poanto tega pisanjo noj najde vsak sam • če poanto sploh obstaja:] v roki držim cigareto in srkam vino PROLOG PROLOGA Ni se bil zočetek; v bistvu se je ravnokar končal konec. Obstajola sta samo Čas in Tišino v okrilju prostora. Nihče ne ve, zakaj in kako se je vsa stvar premaknila, vendar sto se skupaj s predzočetkom rodila tudi Bog in niČ. Toda prostor je bil velik in neomejen in preden sto se našlo je Čas že neštetokrat obrnil svojo peščeno uro. Tišina je Še vedno molčala in vso zadevo opazovala z obrobja. Vse je bilo tako dolgočasno ... Bog se je sprehajal po prostoru, iskal sebe in sebi podobne. Skoroj |e že obupal, ko je za ovinkom prostora zagledal pojavo. Bil je Nič in konec je bilo predzačetko ... Začel se je začetek ... STVAR J EN JE Saj veste: na začetku sta torej bila. In bil je Bog in bil je Nič. Bog je strmel v Nič, Nič v Boga. Takrot, v tisti večnosti po je Bogu postalo dolgčas. In ker ni vedel, kaj bi počel začel ustvorjoti. Rekel je: "Bodi vesolje!" in ustvaril [e vesolje s planeti, kometi, asteroidi, zvezdami in Črnimi luknjami. Tam, prav no koncu vesolja, na najbolj odročnem kotičku, kamor nista segle niti svetloba niti lepota, po je Bog ustvaril Zemljo. Nad Zemljo je sicer oblikoval nebo, Q ker ga \e še vedno peklo vestzoradi tako zokotne lege Zemlje, je skesono dejal: "Bodi svetlobo!'* In nastalo je svetlobo. Ker po Bog ni želel, do bi Zemlja imela nenehno gorečo luČ, je k svetlobi postovil Še njej enakopravno temo. Tema in svetloba se od tedaj dalje izmenjavata na njunem delovnem položaju. In tako je Bog ločil svetlobo od teme. Zdaj je Bog videl Zemljo in Zemlja je bila pusta. Ker po je Bog želel preizkusiti svojo nadarjenost za estetiko, je nadaljeval z ustvorjanjem. Kopno je ločil z vodo ... ali pa je vodo ločil od kopnega • soj se som ni vedel, kako se je zgodilo. Pomembno je bilo samo to, da sta voda in kopno bilo ločena, Ko je po nekaj urah napornega delo ugo« tovll, do je dokaj nodorjen estetik, se je odločil, do bo z delom nadaljeval. Po vseh teorijah bi lahko Zemljo pustil taksno, kot je bila v tistem trenutku, a ga je vseskozi spremljal občutek, da tukaj nekaj manjka. Pepo rokometna pravljica: srečen konec? Letošnje leto bi do tega trenutka lohko poimenovali športno leto oziroma ne bi pretiravali, če bi ga Imenovali kar rokometno leto. Rokometna pravljico se je začela s srebrno medaljo no letošnjem evropskem prven-stvu, nadaljevala z zmagoslavjem celjskih rokometoŠev v ligi prvakov, končala po se bo morebiti z uspehom Krimovk • s ponovno osvojitvijo naslova evropskih klubskih prvokinj. Če bi imeli velenjski rokometoši Gorenja malo več sreče v pokolu pokalnih zmagovalcev in bi prišli še dlje kot do poiřínaia (kar je že samo po sebi odličen uspeh), bi Slovenci dobesedno zavladali rokometni Evropi, Po nogometni pravljici smo torej dobili rokometno. Vprašanje je, ali, kdaj in zakaj se bo razblinilo tudi slednja? Ob vsem pompu ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo velikokrat pozabljamo, da so noši športniki tam že dolgo. Pa ne samo rokometoli. A se lahko z Evropo kosajo somo z dobrimi rezultati, kojti po finančnih plati smo kljub vsemu še vedno na Balkonu. Dokaz za to je prov klub Celje Rvovarna Laško, ki se bo moral v prihodnji sezoni zarodi pomanjkanja Financ posloviti od nekaterih najboljših igralcev. Nepojmljivo je, do se bo moral najboljši evropski klub pretekle sezone v prihodnji ubadati s takšnimi težavami. Da bo moral začeti znova in igro graditi s podmladkom. V "Evropi" se kaj takega nikoli ne bi zgodilo, Nomesto, da bi v Celje^ mesto evropskih prvakov, prihajoli najboljši rokometaŠi iz celega sveta, bomo izgubili Še tiste, ki jih že imamo. Razumljivo je, do večji kot so uspehi, večji so apetiti in ambicije somih športnikov. Vprašanje je samo, kdaj bomo tudi zares vstopili v Evropo? Ali bo slovenski šport vedno iskal priključek z evropskim In svetovnim športom, ali pa bo stobilnost in finončna sposobnost tudi pri nos kdaj nekoj običojnego? A kljub vsemu ni nemogoče te pravljice še nekaj časa držati pri življenju. Navsezadnje si tudi letos nihče ni upal pomisliti no tokšen uspeh rokometoŠev. Ravno zaradi tega bi moroli biti ti dosežki toliko bolj cenjeni, ker so bili doseženi z manj sredstvi in slabšimi pogoji. Katjo In ker je Bog ljubil zeleno, se je odloČil, do bo v Zemljo vnesel nekaj zelene. LJstvoril je zeleni* no; rastline, povedano z besedami 20. stoletja. In rastline so bile živel Res so bile malce preveč mirne, o so vseeno delovale kot balzam za oči. Bile so kot ustvarjene za dekoracijo Zemlje. Ker pa Bog ne bi bil Bog, če ne bi nodaljevol z delom, je ustvaril živali • bitja, ki so letala po nebu, plavala po vodi tn lazila (oli po tekala] po kopnem. Najbolj so go motile muhe, ki so mu sedole no nos ter ga toko motile pori njegovem produktivnem procesu ustvarjanja ... Ustvarjal je že pet dni in presedala mu je že beseda "ustvarjati", a včasih preprosto ne gre drugače. Bil je utrujen in bilo je juto, šesK dan. Nekaj je manjkalo no tej prekleti Zemljil Toda kaj?! Bila je tema, bilo je svetloba, voda, kopno; bile so živali in bile so rastline, po še vedno ni bilo popolno ... Bilo je že poldne in sonce je prijetno grelo božjo pleso. Noenkrot je Bog dobil prebliski Sel je in ustvaril bitje po svoji podobi. Ustvaril je Človeka po svoji podobi. Najprej je ustvaril moškego in nato še žensko. Navsezadnje popolnost pride šele z izkušnjami... In tako je Bog ustvaril človeka po svoji podobi. Noj vsaj nekdo uživa v njegovih kreacijah. In bil je večer Šestega dne. Sedmi dan je Bog počfval ter si ogledoval Svojo stvaritev. Ugotovil je, do ni to prav nič težje, kot opremiti stanovanje. Bil je res zadovoljen s svojim delom. Čez čas je vstal, pospravil vesolje v škatlo od čevljev in odšel k Niču, Komoj je Čakal, da mu pokaže svojo umetnijo. Nič pa je še vedno sedel na skali, strmel v prazno ter čakal na Bogo .,. Nadaljevanje sledi.,. Pepa t I NAS CAS Zgodilo 8e je. prepričljiv aokolovič ••• in eyesliurn-i pazidaaaaaaaaaaaaaaa(h) ••• kaoz da» pravi kaoz. zgodilo se lio. Po Drvomaiskem raianiu se bo SSK odoravi no krai: Po prvomajskem rojenju se bo SSK odpravil no krajši oddih. Recimo temu zoHšje pred viharjev, kajH celotna ekipo se je z mojem posvetila pripravam no tradicionalni pomladni festival, že 14. Dneve mladih in kulture. Festival bo zopet trojo! dva vikenda med 21. in 23. mojem. Več o tem, kaj vse se bo dogajalo no letošnjih Dnevih mladih in kulture, si preberite v posebni izdaji Ritke, ki izide v četrtek, 20. mojo. 6. maja 2004 «»^Cas ČETRTEK, 6. maja SLOVENIJA 1 06.00 Teteteksi 06.30 Odmevi 07.00 Dobro jutro 09.00 Pon>čil3 09.05 Male sive celice Od.SO Risanka 10.00 Zgodbe Í2 školjke 10.40 Volja najde pot 01.35 DfviaA2ija,10/T2 11.55 Slovenija od znotraj, doku m. oddaja 13.00 Poročila, šport vreme 13.15 Spetdoma 15.05 Polsenadaljuje.tíok-odd. 15.55 Moslovf 16.30 Poročila, šport vreme 16.50 Enajsta sola 17.25 Štafeta mladosb 18.05 Humanistika 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Osmi dan 21.30 Knjiga mene bnga 22.00 Odfnev), šport, vreme 22.50 Glasbeni večer 23.20 Iz klasičnega artiiva 23.45 Dnevnik, šport 00.35 Dnevnikzamejsketv 00.55 Štafeta mladosti 01.35 Humanislika 02.05 Tednik 03.40 Osmi dan 04.10 Spetdoma SLOVENIJA 2 07.45 Tetetekst 09.05 Evropski magazin 09.35 Mostovi 10.05 Dick van Dyke, 73/158 10.25 Vkleosirani 11.00 Tvprodaia 11.30 Vkleostrani 15.15 Tvprodaja 14.40 Potovania na konec sveta 15.35 Nkleospotnice 16.10 Praga. SP v hokeju na iedu 18.30 Slon v moji postelii 20.00 Praga:SPvlickeiunaledu 22.30 Kolesarska dirka po Sloveniji 22.15 Razpoložena za ilubezer, horrt tedna 20.00 Spetdoma 21.50 Nikoli ne pozabi, da si Slovenec 22,45 Poročita, šport vreme 23.20 Prevara, am. film 00.55 Dnevnik, šport 01.15 Dnevnik zameiske tv 01.40 Westlife, gfas. dok. 02.40 Tistega lepega popoldneva SLOVENIJA 2 06,15 Teletekst 06,30 Videostrani 10.50 Tvprodaja 11,20 Infokanal 12.00 Tvprodaja 13.00 5. festival ushilh hannonik 13,25 Do konca m naprej, sl.film 14.55 Kolesarska dirka po Slo. 15.55 Euro2004, zgodwnaEPv nogometu 16.55 EPvstandanjnihpesih 16.25 MateDolec, Jonov let him 19.50 Skoztčas 20.10 Prega: SP v hokeiu na ledu 22.30 Po sledeh baleta 23.25 South park. nan. 23.45 Vod smeti, amer, film 01.45 Infokanal 07,30 06,00 06.10 06.50 09.00 09.05 09.30 09.40 10.05 11,00 11.30 12.00 13,00 13,30 16.30 iai5 16,20 19.00 20.00 21.45 22.45 01.20 02.20 (0) luruill 27 4% 52 TV prodaja Ringa raja Zeleniavčki, ris. seri|a NtaPnji dol, ris. seri}a Nas mali svet, rs. serija Obuti maček, ris. serija Mjav! Mjavl, ris. serija Rudijevo moštvo, rfs. serija Capi moj mali ku2a, ris. film Beyblade, ris. serija Galidor • varuh na vesoljski meji, nan. Šolska košarkarska liga Resnični sve) Oh, ta osemdeseta Rešiti troka. amer, film 24 ur-vreme Triki Jamieia Olivena 24 ur Lepo je biti milijonar športna scena Deldena ogias 24 uf. ponovitev Nočna panorama karwO 27 «e S2 PONEDEUEK, 10. maja SLOVENIJA 1 06.25 Teletekst 06.30 Utrip 06.45 Zrcalo tedna 07.00 Dobro iutro 09,00 Poročila 09.05 Iz popotne torbe 09.25 Oddaja zâ otroke 09,40 Pleme. 18/26 10.05 Potepanja, 2/7 10.40 Spetdoma 12.25 Prvilndrugl 13.00 Poničila, šport, vreme 13.30 Obzorja duha 14.00 Ljudje In zemlja 14.55 Vsakdanjik In praznik 15,55 Dot]er dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16,50 Radovedni TaCek 17.00 AinaFriki,6/12 17.35 Divjina v velemestih, 2/4 16.25 ŽrebanjeAstra 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Hujšaimol, 3/7 20.55 Svetovni izzi^ 21.25 Pisave 22,00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Aurelien, 2/2 00.30 Čokoladne sanje 01.00 Dnevnik, šport 02.10 Dnevnik zamejske tv 02.15 Divjina v velemestih, 2/4 03,05 Svetovni izziv 03.35 Pisave 04.00 Veliki obrat , amer film 05.30 Infonal SLOVENIJA 2 07.45 Teletekst 08.00 Infokanal 09,05 Primrski mozaik 10,00 DickvanDykfi,78/158 11.00 Tvprodaja 11.30 infokanal 13.15 Tistega lepega po poMneva 17.25 Madrid EP v pavaniu 19.25 DickvanDyke.79/156 19.50 Stozičas 20.00 Končnica 21,00 Studio city 21.55 Študentste 22.25 Videospotnce 22.55 Brane Rončel izza odra 00.20 Obléčka za ubijanje,film 02.00 Info kanal k _ TXy 07.55 PickiLake 08.45 htaščevanje ljubezni, nad. 09.40 Klon, nad. 10.30 Tvprodaja 11,00 rvbja Sofija, nad. 11,50 Družinske vezi, nad. 12.40 Športna scena 13.40 Tvprodaja 14.10 RickiLake 15.00 Družinske veď, nad. 15.55 hk)ja Sofija, nad. 18.55 Klon, nad. 17.55 24 ur-vreme 18.00 Nitaščevanje liubežni, nad. 19.00 24 ur 20.00 Pod eno streho. 12. del 20,5S Sedma nebesa, nan. 21.50 Naša sodnica, nan. 22,45 XXL premiere 22.50 Tretja izmena, nan. 23.45 24 ur, ponovitev 00.45 Nočna panorama hanvll ^^ hanvll @ H 09.00 Zglavo na zabavo. 5 PONOVITEV ODDW TEDENSKEGA i 10.30 reportaža s prireditve SPOREDA I 10.35 0920 Vabimo k ogledu i 09,00 Miš mas, otroška oddaja j 10.40 09.25 GospcdâIS^enlki, \ 09.40 Iz pon. oddaie Dobro jutro j 14.00 ponovAev : 10.30 1271. VTV magazin 10.05 Naj spot dneva i 10.50 Kultura, info, oddaja j 17,55 14.00 Videostrani, obvestila j 10,55 Športni torek 1 18,00 17.55 Vabimo k ogledu i 11,15 Iz olimpijskih krogov i 18.05 18.00 Mladi upi, otn:>ska oddaja : 11.20 Športni gost AMD 16.40 Naj spot dneva Slovenske Konjice : 19.40 16.45 V harmoniji z naravo, \ 12.00 Vabimo k ogledu 1 19.35 kmetijska oddaja 1 12.05 Naj viža, gostje Ekart 1 19,55 19.15 Videostrani. obvestila i 13.20 Jesen živlienja i 20.00 19.55 Vabimo k ogledu 1 14.00 12 sredine odd. Oobro jutro 20.00 1272. vrv magazin [ 14.50 Videostrani. obvestila i 21.00 20.25 Kultura, info, oddaja 1 17.55 Vabimo k ogledu I 21,05 20.30 Točke, m^ri, sekunde [ 16.00 1272, VTV magazin odločajo-posnetek r ia25 Kultura, Info, oddaja prireditve ob14.rojstnem i ia30 Iz pel. odd. Dobro \\itro 1 22.30 dnevu TV Novo mesto \ 19.20 Pop Com, glasbena oddaja 2Z0Û Iz artiiva VTV Gostje: B.B.T, 23.00 Vabimo k ogledu i 20.35 Okrogla miza; Sk3ven'ija in i 23.20 23.05 Nai spol dneva Evropska uniia i 23,25 23.10 Videostrani. obvestila i 21.35 Videostrani, obvestila 1 23.30 09.00 Dobro iutro. Informativno razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 1270. vrv magazin Jančiču Dravograd : Šmartno Peterle, kontaktna oddaja državnega prvenstva, posnetek tekme Iz oddaje Dobro jutro, infonnativna • razvedrilna oddaja, ponovitev TOREK, 11. maja SLOVENIJA 1 06.00 Teletekst 06.20 Kultur? 06.30 Odmevi 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Radovedni Taček 09.20 Marsupilami. 15/26 09.45 AfnaFriki.6/t2 10.10 Sprehodi v naravo 10.30 Diviinavvelemestih.2/4 11,25 Vsakdanjik ^ praznik 12.20 Slovenski magazin 13.00 Poničila, šport, vreme 13.15 Pisave 13.40 Svetovni izzivi 14.10 Portret Bogdana Pogačnika 15.05 Huišajmo^3/7 15.55 Mostovi 16.30 Poročila. Šport vreme 16.50 Sončnica arami, odpete pesmi Otona Župančiča 16,55 Mladi virtuozi 17.20 Knjiga mene briga 17.40 Življenje v gorah, dok. odd. 16,15 prisluhnimo tišini 16.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zgodba dveh mest dokum. oddaja 20.55 Pod žarometom 22.00 Poročila, šport, vreme 22.50 Atomska potovanja, 2/3 23.40 Severo Ochoa, španska drama 01.10 Dnevnik, šport 02.00 Dnevnik zameiske tv 02.20 Življenje v gor^h, dok odd. 02.50 Prisluhnimo tišini 02.25 Zgodba dveh mest 04.00 Pod žarometom 05.05 Infokanal SLOVENIJA 2 07.15 Teletekst 06,30 Infokanal 09.05 Glasnik, h/Maribor 09.35 Dober dan. Koroška 10.05 Dick van Dyke, 79/158 10,25 Infokanal 11.30 Tvpn^daja 13,00 Študentska 13.30 Stud» city 14.40 Videos potnice 15.15 Kolesarska drka po Italiii 17.25 Madrid, EPvplavanju 19.25 DtfkvanDyke,80/158 19.50 Skozi čas 20.00 Fraster, 9/24 20,35 Nogomet liga Simobil Vodafone 22.20 Sladkih šestnajst, ang. Tijm 01.05 Vkleospotnice 00,35 PodmomcaU-571,film 02.25 Infokanal SREDA, 12. maja 07.55 RickiLake 06.45 Maščevanje ljubezni, nad. 09.40 Kton,nad. 10.30 Tvprodaja 11.00 Moja Sof^a, nad. 11.50 Družinske vezi. nad. 12.45 Sedma nebesa, nan. 13.40 TvpnDdaja 14.10 RickiLake 15.00 Družinske vezi, nad. 15.55 Moja Sofija, nad. 16.55 Kk)n,nad. 17.55 24 ur «vreme 16.00 Maščevanie ljubezni, nad. 19.00 24 ur 20.00 Preverjeno 21.00 Čudodelne voščilnice, film 22.40 XXL premiere 22.45 Tretia izmena, nan. 23.40 24 ur. ponovitev 00.40 Nočna panorama >CMn(«IJ 4* SLOVENIJA 1 06.00 Teletekst 06,20 Kultura 06.30 Odmevi 07.00 Dobro Juhx] 09,00 Poročila 09.05 Scmčnica na rami, pesmi 09.10 Pipsi, n^izanka lá^26 09.30 Smervesolje, nanzanka 09,55 Mladi virtuozi 10.35 Živllenje v gorah 11.05 Prisluhnimotšini 11.35 Iwmi 12.05 Pomagajmosi 12.40 Halo Leon 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Na vrtu 13.40 Divji svet prinodnjosli 14.05 Zgodba dveh mest 15,00 Pod žarometom 15,55 Mostovi 16,30 Poročila, šport, vreme 16.50 pod klobukom 17.35 Risanka, Volkovi, čarovnice In velikani 17.45 Recept za zdravo življenje 16.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Plessmrti, amer, film 22.05 Odmevi, kultura, šport 23.00 Sveto in svet 00.30 Dnevnik, šport 01,20 Dnevnikzamejsketv 01.10 Recept za zdravo življenje 02.05 O spačkih in ljudeh, film 03.35 Sveto BI svet 04.35 Infokanal SLOVENIJA 2 06.15 Teletekst 06.^ Infokanal 09,05 Nove zvezde Evrope, 3/8 09.35 Mostovi 10.05 Dick van Dyke, 60/158 10.25 Intckanal 11.00 Tvprodaia 11.30 Videostrani 14.10 Tvprodaia 15.40 Selitvene vihre po Evropi 16.50 Videospotnice 17.25 Madrid, EPvplavaniu, prenos 19.25 Dfck van Dyke, 61/158 19.50 Skozi čas 20.05 Carigrad, prihajamol Pred izbor pesmi Evn:tvízije 21.00 Pesem Iv njvizije 23,30 Vojskateme, amer, film 01.00 Infokanal ; 1 .TV J 07.55 Rk:)QLake 06.45 Maščevanje ljubezni, nad. 09.40 Kion,nad. 10.30 Tvprodaia 11.00 Moia Sofija, nad. 11.50 Dnižinske vezi. nad. 12.45 Preverjeno 13.40 Tvprodaja 14.10 RutàLake 15,00 Družinske vezi, nad. 15.55 Moia Sofija, nad 16.55 Kton, nad. 17.55 24 ur. vreme 16.00 Maščevanje ljubezni, nad. 19.00 24 ur 20.00 Mlada obsojenka, film 21.40 Na kraju zločina, nan. 22.30 XXL premiere 22.35 Tretja Izmena, nan 23.30 24, ur 00.30 Nočna panorama /T .Ti 27 09.00 Poslanska pisarna. Loize Pet^le 10.00 Vabimo k ogledu 1 09.00 Oobro jutro, informativno» 10,05 Nogomet posnetek tekme razvedrilna oddaia Dravograd. Šmartno [ 10.00 Vabimo k ogledu 11.40 Naj spot dneva i 10.05 1273. VTV magazin 11.45 Košarka* polfinale i 10.25 Kultura, informativna državnega prv posnetek oddaja, ponovitev 14,00 Vkleostrani, obvestila i 10.35 Športni torek, športna 17.55 Vabimo k ogledu informativna oddaja. 16.00 James Last: TT« Worl of ponovitev musc, glasbena oddaja 1 11.00 Naj spol dneva 19.40 Vkleostrani 1 14.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu ! 17.55 Vabimo k ogledu 20-00 1273. VTV magazin 1 18.00 Čas za nas. mlad. oddaja 20.20 Kultura, info, oddaja 1 16.30 Regbnalne novice 20.25 Športni torek, športna i 16.35 Naj spol dneva informativna oddaia 1 16.40 Videostrani, obveshia 20.40 Vabimo k ogledu 1 19.55 Vabimo k ogledu 20.45 Športni gost, kontaktna i 20.00 Pop Com; gostje: Game oddaja Over, Domen Kurner 21.30 čebelarjenje, slovenska i 21.15 Regionalne novice ljubezen t 21.20 Naj spol dneva 22.00 Kme^jsld razgledi. I 21,25 Vabimo k ogledu izobraževalna oddaja 3. TV : 21.30 Odprta tema. kontaktna mreža oddaja, 3. TV mreža 22.30 Gospodarstveniki. 1 22.30 Iz oddate Dobro jutro. ponovitev dok. oddaje ponovitev 23,10 Naj ^x)t dneva i 23.20 Vabimo k ogledu 23.Î5 Vabimo k ogledu i 23.25 Na) ^ dneva 23-20 Vkleostrani. obvestila i 23.30 Videostrani, obvestila OBVESCEVALEC KINO VELENJE v hotelu paka r — v,A • — A ^HiUA 4 m \s r (drama) Rezija: Patty Jenkins. Vloge: Charlie Tharon, Christina Ricci. Bruce Ûern . Dolina; 109 minul Četrtek. 6.5., oĎ 20.30 Pelek.7.S., ob 20.30 $oùotâ,8.5..ob 23.00 Netielia.9.5.,oĎ20.30 Torek. 11.6., ob 20.30 Film je posnet po resnični zgodbi o en prvih serijskih rrorllk v ZOAI SOLA KOCKA (glasna komedija) Rezija: Richard Unklaler; Vloge: Jack BM, Mike White. Joan Cu- sack Dolžina: 108 minut Petek. 7.S,. ob IBMinob 18,15 Sobota, e. S., ob IS.OOlnob 18,15 Nedelja, S., ob 18.00 Ponedefiek. 10. S., ob 18.00 Srede. 12.5.. ob 18.00 m ROBU STRASTI (drama, triler) Režija: Jane Camp^on; Glasovi: Meg Ryan, Mark Buffalo, Jennl* fer Jason Leigh Dolžina: 120 minut Petek. 7.S., ob 22.45 llil)\L(JO (epski pustok)vki western] Rezija: Joe Johnstone; vloge: ^iqqq Mor-tensen. Omar Sharif. Zuleikha Robinson Dolžina; 136 minut Sobola. 8.5.. ob 20.30 Ponedeljek, 10. 5., ob 20.30 Torek 11. S., ob 18.00 Sreda. 12.5., ob 20.30 cnDi;/ V BI;KN(i (komična drama) Režija: JceJohnslor>e: vloge: Viggoh/lor-tensen. Omar Stiarif. Zuleikiia Robinson GIBANJE PREBIVALSTVA Uprovno enota Velenje Dobje pri Planini 15; Olga Vidmar, roj. 1960, Plešivec 30; Jožefa Lák, rt^'. 1920. Polzelal 10 a; Stjepan f^wč. roj. 1932, Celle, Škapinova 4; Lidija Keber, roj. 1914, Canka^evo nćbrežje 1, Ljub^ana, ■ Smrti: H Hsqnjlah Begic. roj. 1955, Ljubljana, 6n> ôarjevlrg 14; fvan Gracnar. roj. 1929, Kino nagraiuje norooiike Izžrebali smo: Hlnko Jerćič, Podkral 10/g, Velenie: Magda Pcdbornik, Slova Velenje in Marija Jelen, Šaiek 75. Velenje. Nagradna križanka Reha PLOèâl-CA HOKEJU NEKOANM LfTALS. OAUttA V ZDA PRIPRA' smoizA KAKO OPAAVILO URAONO NO SPOROČILO S^A OBLAK PRVIH KRSTJA-NOV POe^Od-TAVUCNA PI&WA KOVVk (waxo? MOOVW POOmMSK MICKMhl OR&KA BOOINJA MIRU KONJ, Kl tfMC ÛIRK* (AN3Lj OBRAMBNI SPIS AU OOVOPC ZAGOVOR «TWMWe, VlLËfiLAOOV V uuauAM ELEMENT (Otguj) MESTOV rTALIJI A SeSTMB. PEPINO wwjrr. NO, MILO. SLADKO [OLASa ) BCM4T. VO, NAMENJ. ZAD01.0C. PROSTOR NADALJ. OESLA PREVAa\ UKAMA ZVUACA DEt. UUBLJA-NE OCL MOËHS (ANAT.) ■ ODGOVOR NA KONTRO REKA V eiBJRUl QORSKA ZDRAVIL* NA RASTLINA NWeim-EOWV MIUN* V Honjie lUawtba CAAO SeOALB poEorwH MU oosnui-fiM, Mcun A^AMSAM O KRVhl SORODNIK PO MOâKI STftAWI StAWKA afauCM O N R V70€VCK OLJVBR» JA HAADVJA RIBlâKA Vf^riCA (ÍARQ.) K O PRlPftA. VA ZA SEJAMJE UOŒ NOVI SVST ALOIS IKDRA ANNI ONORA TRiNrm^ TOtUSN T POSUâE> NA RI8A 81ÉD. $LANlK OTOKV EOEJdKEW Morvu, GRC3JA NELLY SACHS LEE AARON Dolžina: 136 minut Petek 7.5.. ob 20, /5 in bo 22.30 Sobota. 8. S.. ob 21.15 Nedelje. 9.5.. ob 20.00 MA KOlUl STK \Sn (drama, ^iler) Sobota, 8. S., ob 19.00 PoDedeljek. 10. 5.. ob 20.00 • Rimski ciklus ESTROGENSKA BRIGADA Torek. 11. 5.. ob 20.00 • Filmski ciklus ESTROGENSKA BRIGADA šoL\ R()(;K\ (glasbena komedija) Nedelja. 9.5.. ob 17.00 (Otroška matir^ja) Rezervaci] vstopnic ne sprejemamo! Vstopnice ]ahko kupite v pred prodaji! Informacije o predstavah . 03 89B24 91 S /^iVedeževdnje 24 ur t A 0904417 NUMERO UNO Robert Kuftovec s.p. Mlinska UHC8 22 Maribor KREDITI!!! Do 6 let, ZB vse zaposlene in upokojence (01, 09), možnost obremenitve dohodka preko trećine. Star kredit n( ovira. Tel.: 02/ 252*48-26 041/ 750-560 bei^sol NAGRADNA KRIŽANKA ZELIŠČNE PRODAJALNE REHA Šaleška 2 d, Velenje Tel: 03/898-56-40 Naž program |e namen |en vsem, ki skrtite za zdravje in prijetno počutje. Za zaščito pred pretiíadi in drugimi težavami ponujamo vrsto zeliščnih čajev in vitaminov na naravni osnovi. Odífčna je izbira ma-sažnih kopeli, maserjev, grelnih blaan in merilcev tlaka. Pri nas se lahko za poletje obu|ete modno in udobno v prikupne modele Kopitarne Sevnica. Poskfteli smo za veliko izbiro programa kozmetike za zaščito pred sončnimi žarki, tUdI pridane kolekci|e Berga-sol. Preparati Cllnians, Afrodita. Bionsen in Geomar so namenjeni vsem, ki imajo težave s ceiull-lom.ObiščIte nas, prepričajte se o pestri ponudbi! Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a,3320 Velenje s pripisom REHA, najkasneje do 17. maja. Izžrebali bomo tri darilne pakate, Nagrajenci nagradne križant(e Factory store. obiavliene vtedniku Naš tas dne 22.4.2004 so: Jernej Ùtirel Ponikva 44/b. Žalec Gvkio OvRik. Prešernova 7/a, Velenje ZvoRimir Mavri, Šaleška^d, ^lenja Nagrajenci s potrdilom, ki ga bodo prejeli popostí, prevzameio nagrado • presenečenje v prodajalrri Factory Store, Mestni frg 7, Žalec, čestitamo! k a iii o v i. k n j i: (:EÎRTEK,6. maio: 6.00 Dobro iuîro; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije - poročilo; Avto moto zveze Slovaiije: 7,30 Poročila: 8.Û0 Policijski nasveii: 8.30 Poročila: 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; 10.00 svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; IS.OOAktuafno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kie,kai; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje. PETEK, 7. mojo 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila: 6.45 f^a današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila: 15.00 Ak-lualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski bum; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, maja 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Infonnacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepsajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; U.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, k|e, kaj; 16.30 V Imenu Sove; 17,30 Rock šok; 19.00 Na svidenje. N!DEUA.9.maia 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne iniormacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 3.30 Poročila; 9.00 Kd^. kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čes-tlfi<; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitic 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDEUEK. 10. moja: 6.00 Dobro iutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREKJl.maia 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infomiacije Avlo moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 f^adijski džuboks; 8,30 Poročila; 9,00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 18.00 Povelte na glas; 19.00 Na svidenje. SREDAJ2. ma|ci 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Pcročila:8.00Težava je vaša, rešitev je naša: 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.X Vi in mi; 18.00 Predstavljamo dejavnost uč^cev osnovnih šol: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. dežurstva Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci. obveščamo vas. da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi boiezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pon}oč. Pogovore na tej številki snemamo Za informacije v zvez/ 2 retevsino sivtbo kličite m telefonsko številko B995'478, deiufno službo pa na 8995-445. Zoboidramiki: 8. in 9. maja • Andreja AmbmSč, dr slom., v zasebni zobni ambulanti, Cesta Bratov Mravljakov 13, Velenje (od 8, do 12. ure). LekanM v Velmj«: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdala nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah In državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Vet«inord(a postalo Šolanj: Od 7. do9, maja 'Simon MIklavžin, dr, vet, med.,GSIVl: 041/633-676. OdlO. do 13. maja-Urban Hrušová, dr. vet. med., SSM: 041/667-040. onesnaženost zraka v tednu od 26. apnla 2004 do 2. maja 2004 niso povprečne dnevne koncentracije S02. izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Smanno ob Paki. nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02jm3 zraka MES7NA OBČINA VELENJE, URAD ZA OKOUEIN PROSTOR i f\ i £ ttpf ■27. opr ■23. apf «28 açr «30. opr m^ oigj Bi maj | mepis viMnosL 350 rr*rc^ SOZitn^ séa, spie^lvo EfBSsgtfiie v im 2004:30 mfcrc^g S02/Tn9ïï3)Q 6. maja 2004 mali oglasi ISCEM IŠČEM VARSTVO za petnajst mesečnega lanCa od septembra dalje. Telefon 5866-2268)1031/668-826. nHmnms ZAZIDLJIVO parcelo, 600 m2,v okolici Velenja, prodam. Gsm: 041/298-343 ali 5865-292. V NAJEM oddam poslovne prostore (2 pisarni) v Velenju. Gsm: 031/657-938. 3-SOBNO stanovanje v centru Velenja prodam za 11.000.000,00 sit. Gsm: 041/299-919. 2-S06NO stanovanje v Šaleku, 63 m2, prodam. Gsm: 040/876-633. HIŠO na Konovem v Velenju zelo ugodno prodam. Gsm; 041/299-919. NOVO dvodružinsko nevseljeno hišo v Mozirju prodam. Gsm: 040/876-633. KUPIMO hišo v Velenju ali bližnji okolici. Gsm: 041/879-583 ali 031/761-793. NA OTOKU PAGU, 100 m do moiia, oddam apartmaje v juniju (predse-zonska cena) in v drugi polovici avgusta, Gsm: 041/421-469. 2-SOBNO stanovanje s kopalnico oddam v najem samskim osebam. Pogoj polletno predplačilo. Telefon: 5866-339, 3-SOBNO stanovanje, 83 m2, na Prešemovi 7 a in gradbeno parcelo v bližnji okolici Velenja (brunarica, klet, vrt), prodam. Gsm: 041/658-507. RAZNO PLAYSTATION 1,23 piratskih cd-jev, t original, 2 jojsticka, vgrajen čip za pirat cd-je, prodčin. Telefon: 5863-563 ali 031/257-701. ORIGINAL avtoradio Mercedes - Panasonic ugodno prodam. Gsm: 041/670-814. DVE ČEBELJI družini prodam. Telefon: 5882-146. IMA KDO baletno obleko z baletnimi copatki. Prosim, da mi jo podari. Pokličite na gsm: 041/501-787. SEKOIAR, 3 fazni motor, 5 KW, prodam, Telefon: 5893-680. PRODAM seno, mikser za gnojevko zmotorjem 7kW.Tel.:5893 590 mnm^^m VSAK DAN sveža domača skuta -narejena po receptu naših babic. Telefon: 5881-196. ULEŽAN hlevski gnoj, domače slivovo žganje, jabolčnik iz neškropljenih jabolk in cviček prodam. Gsm: 041/344-883. SUHO SENO, balirano v bale, prodam po nizki ceni. Telefon: 5831-683. TOČILO za med na 4 sate, AŽ panj, 10 satov in več čebelarskih pripomočkov prodam. Telefon: 5868-249. usm BIKCA, težkega 135 kg, prodam za zakol ali nadaljnjo rejo. Gsm: 031/852-334. PRAŠIČE Švede, težke od 25 do 150 kg, ugodno prodam. Lahko dostavimo in očistimo. Gsm: 041/239-651. MKZ zaposli 2 osebi z delovnim časom izmenično dopoldan in popoldan, za prodajo knjig In igrač na stojnici v litersparu v Velenju. Tel.: 041-717-303 ali 01/241-3314 dopoldan Ugodno prodamo poslovne prostore (114 m^) na Efen-kovi 61/111, Velenje. Cena po dogovoru, informacije po tel. 02/7491-221. U KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Iteraèka casta ar/b 33E0UMan)* POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST Telefon: 03/891 91 53. 03/891 91 54 QSM: 031/041 390138, 031 375 041 J KAiOňPODPEČAN 211,1:03/1197113 00,041/e!í2-16ll POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel,: 03/ 891 00 30, mob.; 041/ 636 939 I POGREBNE STORITVE V CELOTI I PREVOZI I > UREDITEV DOKUMENTACUE " I NABAVA CVETJA ZAHVALA v 8.'». letu starosti nas jc zavedno zapustila draga sestra in teta ŠTEFKA KORADEJ iz ŠoStanja 20.12.1919 ■ 19. 4. 2004 Koaar imnè mcl Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ■/.a vedno oslam znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče lervsem. ki vlvojem srcu. Ste jo v lako velikem Številu ptwpremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom in medicinskomu osebju bolniSnie Celje in TopolSica ter osebju Centra starejših Cîomji Grad. Zahvala velja tudi gospodu Andreju Volku za poslovilne besede, go.spodu kaplanu Janku Babiču za opravljen cerkveni obred, pevcem, praporščakom in glasbeniku s trobento za lepo melodijo. I Ivala ludi pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje. Žafujoči vsi njeni Kot struja nosixci sabo bivukviii rvnt v kraj, ki je tudi sami nji naznan, sc dvigam jaz v višavo neme svat, ki vanj iskali boste pot zaman. ZAHVALA ob izgubi dragega moža, očeta, brata in svaka primanja JOŽETA REBERNIKA, dr. med., spec. med. dela, prometa in športa Iskreno se zahvaljujemo vsem sonidnikom, sosedcim, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, nam pomagali, izjazill ustno in pisno sožalje, darovali sveče in cvetje. Zahvala govorcem, pevcem in monsignor g. Kuku za opravljen obred. Vsi njegovi ZAHVALA v 76. le tli starosti je mirno in liho zaspal naš drag mož, oče, dedi in brat ANTON HUDOURNIK Sol'/M tiha pa licu spolzi. kar te dragi dedi med nami več ni, srce ji3 omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vodno ostal. iz Raven pri StiSlanju 8.1.1928 - 24. 4. 2004 Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znanecm, ki so oiim v trenutkih slovesa stali ob .strani, nam izrekli sožalje in ga piwpremili na njegovi zadnji poti. I Ivala za darovano cvetje in sveče ter sv. maše. Prisrčna hvala gospodu Lazarju, dr. med,, za dolgoletno zdravljenje, gospe Pu.šnikovi, dr. med., in osebju Spk>šnc bolnice Slovenj (îradec, prodekanu gospodu.Iiiřelu PribožiCu, duhovniku gospodu Marjanu Vetcmiku in Filipu Vrabiiu za lepo opravljen pogrebni obred. I Ivala govornikoma Emi Ob.štctcr in Franciju Hudomalu, lovcem LD Vclunja, ravenskim pevcem, praporščakom, pog'ebni službi Usar. Prisrčna hvala druiinam LipovSek, Movh, Nahtigiil in Nataši Ciolofa. Žalujoči: žena iMjzka, .vi« Toni z leno Danico, vnuki Natalija, Petra z Itnšijamim in Nejcler.ie.sira Ančka ZAHVALA Zapustila nas je draga žena, mama in tašča OLGA VIDMAR po domače Replova Olga iz PleSivca 30, Velenje 29. 5.1950 . 26. 4.2004 Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami. nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Prisrčno se zahvaljujemo družinam Sovine iz Mislinje, Urisejevim iz Zavi^ ter sosedom Ilotoniikom, Lcpkom, Novakom, Klančnikom in Brcclom. Hvala tudi Miii in Iliju iz Velenja. Posebna zahvala velja tudi kaplanu Vladu, cerkvenemu zboru, organistu, praporščakom, govorniku Petru Lipnikaiju za izrečene besede, pevcem Žerdoner iz Velenja, izvajalcu "Tišine" ter pogrebni službi Usar. I Ivala ludi gospodu Jožetu Zupančiču za dolgoletno zdravljenje, urgenci Velenje in osebju Bolnišnice 'Ibpolšica. Se enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poli. Žaliijoči: moi Hožo, hčerki Romana z možem iiogciamm in Anika Ihimlad se na y.emljo vrne, petje slavcev so zbudi, v cvclju zemlja st> ■/.agrne, ■Mme pa pomladi ni. (S. jp.nkoj V SLOVO ANTONU ZVONETU HOJANU 2.5.1960-28.4.2004 Ob nenadni izgubi našega dragega sina. brala in sirica se iskreno zahvaljujemo za vso pomoč in tolažbo ob lem hudem trenutku svojcem, sosedom, prijateljem, sodelavcem in vodstvu Vegrada. Nadvse hvaležni smo za pomoč družinam Dumančič, Hojan in Šatur. Mvala vsem. ki sle mu prinesli cvetje, sveče in se poslovili od njega. Žalujoči mama Marica, ate Tonč, se.slri Maijana in Anica z družino V SPOMIN JOŽETU ERVINU PRISLANU Klićtmi le in li se v sanje mi /jrikmdc.i, poveš, cla z mano si, misreái xaželiS • in ixUduS. Kliče te tvoj mull princ, v sanjoli ůika/íga na konju in spomniš ga. cla def.ne kapljo Ivojc solzo so, kl padajo mu naroka. Ko t\'uja hči te kliče in gleda slikic Ivojc.. sniejiš se z njo. olK/iujošjo in veš, da njeno oňi, kol Ivoje so... 11. maja mineva dve leti od naše boleče izgube. Hvala vsem, ki se ga .spominjate z dobro mislijo ali s čimerkoli počastile spomin nanj. Uria, Hnin in Jozefina Letos kar tri kimne »Srečno pot, Slovenifa« Ze potiiKlvajsel Ici praziiovanja I. maja - Slavnostna fiovoriik^a nap()\ (Klala inožiiosl vscs|)l()8rio sla\ kc (Ín»k2t ^utA - »Danes ne praznujemo le pra/nika dela, kot to poCnemo v.sako Iclo, ampak praznujemo (adi mejnik v zgodovini Slcwcnijc kol sanu'wii^jnc ui neodvisne dr/ijvt\ Dancssmo pi^ilali del evropske družbe - Evropske unije. Današnji 1. maj je praznik ceiolne Evrope, njenih prebivalk in prebivalcev, ki slav-no-si no in dru>no pra/nujcmo.« S lenii besedami je na prvomaj-sem srečanju prebivalcev Sale.^ce, Mislinjske in Zgornje SaNÍnjske doline nagowîriia slavnostna govornica Mvtk;» Rok-sundic. koordinator i C a Slovenskega sindikalnega odbora za cvfopíško zxiružcvanje v /SSS. Praznična nedelja.sicer malce vclrovna, na nebu lu in lam kakšnem oblak, ki pa ni sircscl na ljudi dc/ja, vendarle prav prijema za i/let v naravo, je privabilo na goro veliko ljudi. Po mnenju prirediteljev jih je bilo blizu dva iJSoC.Tokrainosrečanje je bilo pi")sebno. Najprej 7a-radi lega, ker je bilo srebrno. Pred 25 ieli so ga prvič pripravili na PaSkem Kozjaku, nato pa so se po nekaj lelih preselili na(ïraski>goro. Predvsem pa bo v zavesti ljudi ostalo, da je bilo na dan. ko je tudi na^a dri^ava poslala seslavni del 25-Članske evropske družine. In bilo je prvič, da smo na lem shodu slikali Iri himne: Zdravljico, Inlemacionalo in himno Evrope, kije sklepni del Ode radosti. Beethovnove S), simfonije. Slavnostna govornica je v svojem govoru tudi dejala: »/daj, ko smo prispeli ija» kamor smo želeli, se ne smemo in ne mi>re-mo asiaviti. Nasa pričakwanja so povezana ne le z gaspodar-skim razvojem Slovenije, ampak tudi 7 naslajanjem novih delovnih mesi in povečano socialno zaSčito.« Ko pa se je dotaknila aprilskega dogovora o politiki plač. je opozorila: »Se vedno čislaj a vprašanje /vij^anja plač po kolektivnih pogodbah dcjavniKii, o kalerih se .še pogajamo. Ce ne bo podpisanih tarifnih prilog kolektivnih pogodb dejavnosti, potem se 26. maja srečamo na splošni stavki.« Udeležence shoda je nagovi^ril tudi velenjski řupan Srečko Meh, sekretar območne organizacije ZSSS Velenje .Andrej Kninjc pa se je /aJivalil mno-^m, ki vsako leto pomagajo pri izvedbi leh prvomajskih srečanj. V kulturnem programu so sodelovali člani pihalnega orkestra premogovnika In moSki pevski zbor Kajuh iy Velenja, reci-talorja plešivškc podružnične osnovne .šole, gra5kogorski fantje pa so poskrbeli, da je nekajkrat mč Slovenije ter socialno politično stanje. TakšnazdružujťtČase Evropa naj bi omogočila obstoj in razvoj nacionalnih identitet, obstoj jezika, kulture in izobraževanja. Zav7el se je zato, da bi pri vseh osrednjih vprašanjih Izražala Interes vseh njenih članic. »Slovejiija ni več dežela lam za hribi. Ne bo nasila Evrope na sv{ijih ramenih, nosila bi^ del od-govomosti in tudi Evropa bo odgovorna zanjo. Srečno pot Slovenija -vEvropo invsvetl,«je še dejal Alojz Pc'sdgoršek. Prlložno.sini kulturni program so pripravili pevci šinarškega moškega zbora, mladi domači glasbeniki ter plesni skupini, ki ju vodi Maja Bubik. ■ tp Mejna zapornica je padla Ob poinoči so na Gorici simbolično prežagali mejno zapornica Vťlenje - Na prostoru pod Belim dvorom na Gorici se je v petek zvečer zbrala množica Šalečanov, ki so se odločili, da združeno Evrope^ in praznik dela pričakajo na največjem kreso-vanju v MO Velenje, Program je bil bogat in razjiolik, slavnostni govornik Bojan Kontič, perkah in Še marsikje po obrnkih doline. ■ bš. foto: vos Marsikje je vstop v Evropsko unijo (posnetek iz Gorice) spremijaio giasno pokanje.