XV-64-1994 ACROCEPHALÜS Selitev plasice Remiz penduhnus prek Slovenije -novi dokazi za vzhodno selitveno pot Migration of the Penduline Tit Remiz penduhnus over Slovenia - new evidence confirming its eastern migration route Dare SERE STANJE PO EVROPI V 19. stol. je plašica (Remiz penduhnus) gnezdila v glavnem v podonavskih državah, drugod je bila redka. Po letu 1950 pa je začela širiti svoj areal. Jeseni 1961 je bila po vsej Evropi zabeležena večja invazija te ptice, njen gnezditveni aie al se je širil proti jugozahodu do Španije, Velike Britanije na zahodu, prek Danske in Švedske pa v pribaltske države (Litva, Latvija in Estonija) in celo na Finsko (Zink 1981, Valera et al, 1990, 1993, Cramp & Perrins 1993, Bezzel 1993, Glutz von Blotzheim & Bauer 1993). SELITEV PRELET, GNEZDENJE IN PREZIMOVANJE Leta 1981 je izšel "Selitveni atlas evropskih ptičev", v katerem je obdelanih 111 različnih najdb plasice (Zink 1981 ). Na osnovi teh najdb je Zink prišel do zanimivih zaključkov. Ko mladiči zapustijo gnezdo in postanejo samostojni, se razpršijo. Tako so že 17. avgusta v Italiji ujeli mladiča plasice, obročkanega na Poljskem. Ob tem je treba dodati tudi to, da je imela plašica še pred leti status klateža (t. j. vrste, ki jo lahko zabeležimo na različnih mestih ne glede na časovno obdobje). V gnezditvenem arealu pa se pojavlja brez pravih zakonitosti glede smeri selitve ali obdobja pojavljanja. Leta 1961 je Bauer s podatki in najdbami z Nežiderskega jezera potrdil, da je plašica selivka, čeprav so bili posamezni osebki opaženi tudi pozimi. Danes velja, da naj bi bile severne in srednjeevropske populacije selivke, južno-evropske pa stalnice (Zink 1981, Glutz von Blotzheim & Bauer 1993). Zanimivo je tudi to. da so bile v nekaterih letih prave invazije plašic. Odrasli osebki včasih migriraj o tudi v času gnezdenja. Na osnovi barvnih obročkov so v Nemčiji ugotovili, da imajo lahko plasice v istem letu dve legli (prvo in drugo gnezdo), ki sta lahko do 20 km vsaksebi (Franz 1988). Znana sta tudi dva primera, ko je imela obročkana plašica diaigo gnezdo (v istem letu) 200 km proč od prvega gnezda (Franz et al. 1987). Plašica je dnevna selivka, s tem da ima na selitvi rada tople dni, orientira pa se največkrat po rekah (Franz 1993). Zanimiva je trditev, da se plasice iz srednje in vzhodne Evrope selijo v svoja prezimovališča v južno Evropo v dveh selitvenih smereh, severno ali južno od Alp; le nekatere izmed njih naj bi Alpe tudi prečkale. Pomembno je, da nekatere plasice ti dve selitveni poti tudi menjajo (Zink 1981, Franz 1993). Jesenska selitev poteka v septembru, oktobru in delno še v novembru. Prezimovanje je vezano na območja južne Evrope in Sredozemlja, t. j. od Portugalske in celo Maroka pa tja do Izraela (Zink 1981, Cramp & Perrins 1993, Glutz von Blotzheim & Bauer 1993). Na Nežidersko jezero v Avstriji priletijo prve plasice že konec februarja, glavnina pa se vrne v začetku aprila (Zink 1981, Bezzel 1993, Cramp & Perrins 1993). V tem prispevku predstavljam, na podlagi najdb obročkanih plašic, nekaj novih podatkov in spoznanj o vzhodni selitveni poti. PLAŠICA V SLOVENIJI Naposled je še glasovita umetnica: "PLAŠICA ali remec je plavčeve velikosti. Prebiva po vrbinah in močvirjih vzhodne in južne Evrope, pride pa tudi k nam in časih tudi gnjezdi, okoli Postojne in Idrije so že našli njeno gnezdo." Tako je zapisal Fran Erjavec v svoji knjigi Domače in tuje živali v 73 ACROCEPHALUS XV-64-1994 podobah iz leta 1870. Ta kratki in prijetni opis je ilustriral s čudovito risbo gnezda (mošnje), ki pa ga spletata ptiča, bolj podobna veliki sinici kot plašici. Kasnejša slovenska ornitološka literatura plašice ne omenja; o njej se je začelo spet pisati v zadnjih tridesetih letih. Leta 1965 mi je sedaj že pokojni L. Breskvar (obročkovalec ptičev v PMS) pripovedoval, kako je na Ljubljanskem barju opazoval ptičke, podobne samcu rjavega srakoperja. Po njegovem naj bi šlo za plašice. Dne 5. maja 1973 sva s sodelavcem J. Gračnerjem našla plašičino gnezdo na vrbi v sotočju Ljubljanice in Save (Geister & Sere 1974). Do tedaj smo domnevali, da gnezdi le v severovzhodni Sloveniji, v glavnem ob Muri in Dravi. Množičneje pa se je v druge predele Slovenije razširila verjetno po letu 1980, kar pričajo podatki o najdenih nedokončanih jgnezdih ob Ljubljanici in Iščici (Jančar 1984, Sere 1985). Prvi rezultati Ornitološkega atlasa Slovenije kažejo, da plašica gnezdi na širšem območju severovzhodne Slovenije, na Ljubljanskem barju in delu Primorske (Geister 1989). V letošnjem letu (1994) plašica še zmeraj gnezdi na Ljubljanskem barju, vendar se je število gnezdečih parov zmanjšalo. Potem ko smo začeli ptiče loviti z najlonskimi mrežami, mi je I. Geister konec marca 1975 v Stožice prinesel plašico, ki jo je ujel v Bobovku pri Kranju. Plašica se je živahno oglašala, zato sem klice posnel na magnetofonski trak. Že 2. aprila 1975 mi je ob pomoči magnetofonskega zapisa uspelo ujeti v mrežo prvo plašico. Z leti smo posnetke izboljševali in tako smo lahko plašice brez težav lovili za potrebe obro-čkanja tudi na terenih, ki jih je plašica običajno samo preletela. Po tem letu pa smo plašico začeli spoznavati po oglašanju, in nenadoma smo ugotovili, da nas redno obiskuje na preletu. Spomladi smo največ plašic videvali na cvetočih vrbah, v jesenskem ali zimskem času pa v trstičevju. Z Iztokom sva imela še to srečo, da sva 11. oktobra 1978 v Bobovku ujela plašico, ki je bila obročkana na Češkem. Tako se je začela nezadržna pot vse boljšega poznavanja plašice ob selitvi in preletu. Se najbolj smo se z njo spoznali na vrhniški ornitološki postaji, kjer so se najdbe hitro vrstile, za kar ima največ zaslug naš dobri poznavalec plašice na preletu J. Gračner. Po zaslugi dobre opreme se je število obročkanih plašic v zadnjih letih zelo povečalo (glej si. 1); svojevrsten rekord je bil dosežen 7. oktobra 1992, ko je J. Gračner na vrhniški ornitološki postaji ujel v popoldanskem času 368 plašic (do 14. ure samo dve ), od teh kar 14 obročkanih v drugih državah. Plašice z našim obročki so bile najprej spet ujete v Italiji. Posebne omembe je vredno opažanje z Dravskega polja dne 8. oktobra 1992, ko so se plašice dobesedno usipale z neba. Priletele so iz smeri S in SV Jate s po 50 osebki niso bile nič posebnega (Vogrin 1993). METODE DELA Vse plašice smo ujeli v najlonske mreže naslednjih dimenzij: dolžina 12m, višina 3.3m ali 4m, velikost okenca 15mm, število prekatov 4 ali 5. Velika večina jih je bila ujeta ob predvajanju magnetofonskega zapisa klica in petja plašice. Zvočni zapis smo predvajali ob mrežah, pri katerih je bil običajno postavljen šop trstja (Phragmites sp.), ki je te ptice še dodatno privabljal. Najdbe so bile izračunane na osebnem računalniku iz baze podatkov, kreirane v dBASE III PLUS (/c/Ashton-Tate 1985, 1986). Razdalje med posameznimi kraji in smeri najdbe pa v programu QuickBasic 4, 5 (/c/ Microsoft), kije geografske koordinate kraja obročkanja in najdbe pobiral iz baze podatkov in vanjo vračal izračune. Avtorja programa sta mag. Tomi Trilar (dBASE III PLUS) in Mojmir Štangelj (QuickBasic 4, 5). Najdbe plašic so razdeljene v deset (10) skupin, ki sestavljajo zaključno celoto. Glavni merili sta bili čas obročkanja in čas najdbe. Glede na to so najprej navedene naše najdbe, sledijo jim tuje. Na koncu vsake skupine je tudi komentar, ki se navezuje na to skupino najdb. V tem delu so objavljene vse najdbe obročkanih plašic od leta 1975 dalje. Pred tem letom takšnih najdb namreč sploh ni bilo. 74 XV-64-1994 ACROCEPHALUS Razlaga najdbe: Explanation ol the recovery: oznaka obročka starost spol sex marking of the ring age datum obrockanja kraj obrockanja date of ringing / place of ringing kot najdbe angle of recovery obročkovalec ringer A 605567 4' m 07.10 92 Vrhnika, SLOVENIJA. \ Q.Grâcherf ; li. iO 92 Marano Lagunare, Udine, ITALIA, 44D-60km-25I n-WSW 7 način najdbe datum najdbe / kraj najdbe število dni manner of recover y date of recovery place of recovery number of days razdalja v km \, smer r distance in km direction of ree SPOL/SEX m = male/samec f = female/samica N= North/sever E= East/vzhod S= South/jug W= West/zahod 5 = drugoleten: ptica izvaljena v preteklem koledar- skem letu / second year 6 = po drugem letu : ptica izvaljena pred pred- preteklim koledarskim letom, vendar ni znano kdaj / after second year, age unknown KODE STAROSTI (po EURINGU) 0 = starost neznana / age unknown 1 = pullus: gnezdomec / pullus 2 = odraščen, sposoben leteti, starost neznana/full- grown, flying, age unknown 3 = prvoleten: ptica izvaljena v tekočem letu / first year 4 = po prvem letu: ptica izvaljena pred tekočim letom, vendar ni znano kdaj / after first year, age unknown KODE NAČINA NAJDBE v = ptica ujeta in izpuščena z istim obročkom / caught and released with same ring vB = ptica ujeta ob gnezdu / breeding where recaptured t = številka obročka prebrana s teleskopom / ring number read with telescope Foto 1 : Plašica označena z obročkom iz Litve (D. Ševe) Photo 1 : Pendulme Tit ring from Lithuania (D Ševe) . ¦ - WM -mmW: w9M 75 ACROCEPUALUS XV-64-1994 REZULTATI V Sloveniji smo od leta 1975 do 1993 obročkali 3974 plašic, od katerih je bilo ponovno ujetih 84 (= 2,1%) (Slika 1). Večina plašic (2012) je bila obročkanih na Ornitološki postaji Vrhnika v obdobju od 1987 do 1992. od koder izvira tudi velika večina tujih najdb. S tujim obročkom smo do sedaj v Sloveniji našli 68 plašic. Skupaj smo do sedaj registrirali 152 najdb, od teh so kar 104 najdbe s postaje na Vrhniki. Največ naših najdb (33) sodi v kategorijo pod 100km, v nasprotju s tujimi najdbami (32), ki spadajo v kategorijo do 300 km (SI. 2). Največ naših obročkanih plašic so ujeli v sosednji Italiji (49). Večina najdb je iz časa jesenske selitve, bistveno manj jih je iz časa spomladanskega vračanja in gnezdenja, v primerjavi z maloštevilnimi najdbami iz časa prezi-movanja. 5 t 78 78 77 78 79 80 81 82 83 84 85 8» 87 88 89 60 BI 92 93 YEAR SI 1 : Število obročkanih plašic (R. pendulinus) vSlovenijiv SI.2: Število najdb obročkanih plašic (R pendulinus) v letih 1975 - 1993 in število najdb. Sloveniji ( ? ). ter obročkanih na tujem ( | ), glede na Fig. 1 : Number of ringed Penduline Tits Remiz pendulinus razdaljo (v km). in Slovenia from 1975 to 1993 and number of recoveries. Fig. 2: Number of recovered Penduline Tits Remiz pendulinus ringed in Slovenia ( fj ) and abroad ( g ), with regard to distance (m km). PREGLED NAJDB 1. SKUPINA ĆAS OBROĆKANJA. RINGING TIME: september / oktober ČAS NAJDBE, TIME OF RECOVERY: oktober / november ŠTEVILO OBRAVNAVANIH NAJDB, NUMBER OF RECOVERIES: 36 1. LJUBLJANA A321344 2. LJUBLJANA A 344965 3. LJUBLJANA A 438623 4. LJUBLJANA A 484057 5. LJUBLJANA A 485320 6. LJUBLJANA A 485316 3 13.10.88 Vrhnika, SLOVENIJA, (P Grošelj) v 09. 11.88 Chiav Marina-Scardovari, Porto lolle, Rovigo, ITALIA, 26D-19 lkm-229°-SW 3 22.10.88 Ormož, SLOVENIJA, (I. Vreš) v 09. 11.88 Chiav Marina-Scardovari, Fbrto Tolle, Rovigo, ITALIA, 17D-338km-238°-WSW 3 15. 10.89 Vrhnika, SLOVENIJA, Q. Gračner) v 01. 11. 89 Preval, Cormons, Gorizia, ITALIA, 16D-61km-271°-W 4m 02. 10. 90 Vrhnika, SLOVENIJA, (I. Brajnik) v 18.10. 90 Chiav. Marina-Scardovari, Porto Tolle, Rovigo, ITALIA. 16D-19 lkm-229°-SW 3 11. 10.90 Vrhnika, SLOVENIJA, (I. Brajnik) v 14. 10.90 Isonzo Cona, Staranzano, Gorizia, ITALIA, 3D-60km-246°-WSW 3m 11.10.90 Vrhnika, SLOVENIJA, (I. Brajnik) v 23. 10. 90 Chiav Marina-Scardovari, Porto Tolle, Porto, ITALIA, 12D-191km-229°-SW 76 -64-1994 7. LJUBLJANA A 485599 4m 13. 10. 90 Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner) v 14.1090 Isonzo Cona, Staranzano, Gorizia, ITALIA, lD-65km-248°-WSW 8. LJUBLJANA A 485635 3 13.10.90 v 08. 11. 90 Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner) Caneo, Grado, Udine, ITALIA, 26D-66km-244°-WSW 9. LJUBLJANA A 486217 10. LJUBLJANA A 486565 11. LJUBLJANA A 486573 4f 18.10.90 v 25. 10. 90 4m 21 10.90 v 28. 10. 90 3 22. 10. 90 v 18.11.90 Vrhnika, SLOVENIJA, Q. Gračner) Chiav Marina-Scardovari, Porto Tolle, Rovigo, ITALIA, 7D-191km-229°-SW Vrhnika, SLOVENIJA, (D. Sere / K. Kazmierczak) Caneo, Grado, Udine, ITALIA, 7D-66km-244°-WSW Vrhnika, SLOVENIJA, (D. Sere / K. Kazmierczak) Conca (Fiume-Invaso Artif. ), San Giovanni in Marignano, Forli, ITALIA, 27D-255km-209°-SSW 12. LJUBLJANA A 557950 13. LJUBLJANA A 558103 14. LJUBLJANA A 603080 15. LJUBLJANA A 605567 16. LJUBLJANA A 605649 17. LJUBLJANA A 605882 18. LJUBLJANA A 605689 19. LJUBLJANA A611640 20. LJUBLJANA A 612130 21. LJUBLJANA A 603244 22. LJUBLJANA A 605530 23. LJUBLJANA A 611633 24. LJUBLJANA Ä612117 25. LJUBLJANA A 605462 3 11.10.91 v 27.10.91 3 13.10.91 v 11.11.91 3 25. 09. 92 v 08.11.92 4m 07. 10. 92 v 11.10.92 4f 07. 10. 92 v 05.11.92 3 08. 10. 92 v 24.10.92 4f 07. 10. 92 v 25.10.92 3 11 10. 92 v 19 10. 92 3 19 10.92 v 25 10.92 3f 26 09. 92 v 05 11.92 3m 07. 10. 92 v 08.11.92 4f 11.10.92 v 23, 11. 92 3m 19. 10. 92 v 29.11.92 3 07. 10. 92 v 29.11.92 v 21.12.92 Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner) Caneo, Grado, Gorizia, ITALIA, 16D-66km-244°-WSW Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner) Malcontenta, Venezia, ITALIA, 29D-173km-249n-WSW Vrhnika, SLOVENIJA, (I. Brajnik) Lisert, Monfalcone, Gorizia, ITALIA, 44D-60km-251°-WSW Vrhnika, SLOVENIJA, Q. Gračner) Marano Lagunare, Udine, ITALIA, 4D-92km-255°-WSW Vrhnika, SLOVENIJA, Q. Gračner) Baccuco, Ariano nel Polesine, Rovigo, ITALIA, 28D-205km-235n-SW Vrhnika, SLOVENIJA, Q. Gračner) Sdobba, Grado, Gorizia, ITALIA, 16D-64km-245°-WSW Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner) Marano Lagunare, Udine, ITALIA, 18D-92km-255°-WSW Sečovlje, SLOVENIJA, (]. Dolinšek) Marano Lagunare, Udine, ITALIA, 8D-50km-311°-NW Sečovlje, SLOVENIJA, (J. Dolinšek) Conca (Foce Fiume), Cattolica, Forli, ITALIA, 6D-182km-203°-SSW Vrhnika, SLOVENIJA, (I. Brajnik) Conca (Foce Fiume), Cattolica, Forli, ITALIA, 40D-255km-209°-SSW Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner) Marano Lagunare, Udine, ITALIA, 31D-92km-255°-WSW Sečovlje, SLOVENIJA, (J. Dolinšek) Conca, (Foce Fiume), Cattolica, Forli, ITALIA, 42D-182km-203°-SSW Sečovlje, SLOVENIJA, (J. Dolinšek) Sdobba, Grado, Gorizia, ITALIA, 40D-30km-347°-NNW Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner) Sdobba, Grado, Gorizia, ITALIA, 52D-64km-245°-WSW Sdobba, Grado, Gorizia, ITALIA, 74D-64km-245°-WSW 26. LJUBLJANA A 605735 3f 07. 10. 92 Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner) v 26. 10. 92 Marano Lagunare, Udine, ITALIA, 19D-92km-255°-WSW ACROCEPHALUS XV-64-1994 27. LJUBLJANA 4f 03. 10. 93 A 649490 V 09. 10. 93 28. LJUBLJANA 4f 11. 10.93 A 670867 V 01. 11.93 WSW 29. LJUBLJANA 3 22. 10.90 A 503686 V 28. 10. 90 30. LJUBLJANA 3 22. 10. 90 A 503676 V 04. 11.90 31. PRAHA 3 18. 10.88 T 587424 V 25. 10. 88 32. RADOLFZELL 3 06. 09. 90 BC 3900 V 18. 10.90 33. PRAHA 3 29. 09. 90 N329230 V 07. 10. 90 34. RADOLFZELL 3 13.09.91 BJ 33741 V 07. 10.92 35. RADOLFZELL 3 09. 09. 92 BH 52827 V 07. 10.92 36. RADOLFZELL 3 23. 09. 92 BH 55512 V 07. 10 92 KOMENTAR Ornit. post. Barje, Ljubljana, (J. Gračner) Sant'Andrea, (Isola), Marano Lagunare, Udine, ITALIA, 6D- l06km-251°-WSW Ornit. post. Barje, Ljubljana, (J. Gračner) Sant'Andrea, (Isola), Marano Lagunare, Udine, ITALIA, 20D-106km-251°- Mirna (reka), Novigrad, Istra, HRVATSKA, Q. Dolineeki Casale, Vicenza, ITALIA, 6D-158km-278°-W Mirna (reka), Novigrad, Istra, HRVATSKA, (J. Dolinšek) Conca, (Fiume-Invaso Artif. ), San Giovanni in Marignane, Forli. ITALIA, 13D-165km-204°-SSW Dolni Dunajovice, Breclav CZECHIA Vrhnika, SLOVENIJA, (D. Sere), 7D-364km-208"-SSW Illmitz, Bez. Neusiedl, Burgenland, AUSTRIA Vrhnika, SLOVENIJA, Q. Gračner), 42D-276km-223"-SW Mušov, Breclav CZECHIA Ormož, SLOVENIJA, (F Bračko), 8D-278km-186°-S Illmitz, Bez. Neusiedl, Burgenland, AUSTRIA Vrhnika, SLOVENIJA, Q. Gračner), 24D-276km-223°-SW Illmitz, Bez. Neusiedl, Burgenland, AUSTRIA Vrhnika, SLOVENIJA, (J, Gračner), 29D-276km-223°-SW Illmitz, Bez. Neusiedl, Burgenland, AUSTRIA Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner), 15D-276km-223°-SW Jesenski prelet plašice prek Slovenije v Italijo nam potrjujejo najdbe od št. 1 - 36. Kar 24 pri nas obročkanih piašic je bilo ujetih v Italiji. Vse so bile ponovno ujete oktobra ali novembra, osebek pod št. 25 pa že v času prezimovanja. Najdbe obročkanih piašic v Sečoveljskih solinah (št. 19, 20, 23 in 24), v Istri ob reki Mirni (Hrvatska), najdbe št. 29 in 30 dokazujejo, da plašice na teh mestih Jadransko morje preletijo v kratkem času in se ne selijo ob obali (Slika 3). Sodelavec J. Dolinšek mi je pripovedoval, da je plašice videl in slišal na morju, ko je čolnaril v bližini ustja Mirne pri Novigradu. V optimalnih vremenskih razmerah in dobri vidljivosti plašica na preletu pri normalni višini že vidi italijansko obalo in ni potrebe, da bi letela naokoli. Sliko jesenskega preleta dopolnjujejo najdbe iz Avstrije (št. 32,34,35 in 36) in Češke (št. 31 in 33). Razdalje med mestom obročka-nja v Sloveniji in krajem najdbe v Italiji so bile različne (30 - 338km). Plašice pa jo lahko preletijo dokaj hitro, kar dokazuje najdba št. 7 (65 km v enem dnevu). SI. 3: Mesta (•) obročkanih piašic (R.pendulinuš) ob obali v Sečoveljskih solinah (SLO) in ob izlivu Mirne v Istri (HR) in kasneje ponovno ujetih v krajih (*) na drugi strani Jadranskega morja v Italiji. Fig. 3: Localities (•) of ringed fôndulineTits RemJzpendiümus by the sea at the Sečovlje salt-pans (SLO) and by the mouth of the river Mirna in Istria (HR), and later caught again in places (*) on the other side of Adriatic (Italy). 78 XV-64-1994 ACROCEPHALUS SI A Prikaz 10-ih tujih najdb plašic R.pendulinus iz različnih držav; ki so bile skupaj s 358 plašicami ujete v enem samem popoldnevu dne 7.oktobra 1992 na Vrhniki. K desetim najdbam s tujim obročkom je treba dodati še štiri (4) iz Italije, ki so bile obročkane v jeseni ali zimi 1991. Pet (5) plašic (od 358) z našim obročkom je bilo kasneje že ujetih v Italiji Fig. A : Ten recoveries of Penduline Tits Remiz penduiinus from different countries, caught together with 358 individuals on October 7th 1992 at Vrhnika. To the ten recoveries carrying foreign rings, four (4) Italian must be added as well, ringed in autumn and winter 1991. Five (5) Penduline Tits (of 358) carrying our rings were later caught in Italy 79 ACROCEPHALUS XV-64-1994 2. SKUPINA ČAS OBROČKANJA, RINGING TIME: september / oktober ČAS NAJDBE, TIME OF RECOVERY: december / januar ŠTEVILO OBRAVNAVANIH NAJDB, NUMBER OF RECOVERIES: 3 + 1 37. LJUBLJANA A 308246 38. LJUBLJANA A 604271 39. LJUBLJANA A 611609 4f 07. 10. 87 Vrhnika, SLOVENIJA, (E Bračko) v 26. 01. 88 Gorino, Goro, Ferrara, ITALIA, 11 lD-199km-229°-SW 3f 30. 09. 92 Vrhnika, SLOVENIJA, (P Grošelj) v 17. 01. 93 Conca (Foce Fiume), Cattolica, Forli, ITALIA, 109D-255km-209'-SSW 3f 11. 10. 92 Sečovlje, SLOVENIJA, (J. Dolinšek) v 12.12.92 Bacucco, Ariano nel Polesine, Rovigo, ITALIA. 62D-133km-242°-WSW KOMENTAR Razmeroma majhno število najdb pn nas obrockanih plašic je iz časa pravega prezimovanja (XII - I). V to skupino spada tudi najdba št. 25, ker je bila ta plašica v Sdobbi (Italija) ujeta dvakrat (29. 11. in 21. 12. 1992). Manjše število najdb je treba verjetno pripisati tudi manjši aktivnosti obročkanja v zimskemu času. Plašice je tudi laže loviti na preletu kot v času prezimovanja, ko se v obsežnih sestojih trstičevja skoraj neopaženo prehranjujejo. Lokalitete iz časa prezimovanja (Ferrara, Forli in Rovigo) so tudi najbolj pogoste iz obdobja preleta (najdbe v skupini 1), kar lahko pomeni, da plašice v svoja prezimovališča v Italiji priletijo že v oktobru. 3. SKUPINA ČAS OBROČKANJA, RINGING TIME: avgust / september / oktober ČAS NAJDBE, TIME OF RECOVERY: marec / april ŠTEVILO OBRAVNAVANIH NApB, NUMBER OF RECOVERIES: 12 40. LJUBLJANA A 321141 41. LJUBLJANA A438617 42. LJUBLJANA A 503352 3m 12. 10. 88 Vrhnika, SLOVENIJA, (P Grošelj) v 23.04.89 Zahlimce, Kromeriž, CZECHIA 193D-440km-33°-NNE 3f 15. 10. 89 Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner) v 16. 03. 90 Györ-Sopron, Fertörakos, HUNGARY, 153D-264km-42"-NE 3m 13. 10. 90 Mirna (reka), Novigrad, Istra, HRVATSKA, (]. Dolinšek) v 07. 04. 91 Preval, S. Floriano al Colilo, Gorizia, ITALIA, 177D-72km-357'-N 43. LJUBLJANA A 602977 44. LJUBLJANA A 605877 45. LJUBLJANA A 605561 46 RADOLFZELL BZ 64871 47. ZAGREB BA 51580 48. BOLOGNA K 383687 4m 24.09.92 Vrhnika, SLOVENIJA, (I. Brajnik) v 21. 03. 93 Forgaria nel Friuli, Udine, ITALIA, 180D-106km-284°-WNVv 3f 08. 10. 92 Vrhnika, SLOVENIJA, (]. Gračner) v 21. 03. 93 Illmitz, Bez. Neusiedl, Burgenland, AUSTRIA, 165D-276km-43°-NE 3m 07. 10. 92 Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner) v 22.03.93 Fertörakos, Györ-Sopron-Moson, HUNGARY, 167D-264km-42°-NE 3f 08. 08. 91 Illmitz, Bez. Neusiedl, Burgenland, AUSTRIA v 14. 03. 92 Sečovlje, SLOVENIJA, Q. Gračner), 219D-352km-223"-SW 3m 06. 10. 91 Mirna (reka), Novigrad, Istra, HRVATSKA, (]. Dolinšek) v 14. 03. 92 Sečovlje, SLOVENIJA, (D. Sere), 61D-17km-8"-N 4m 27. 10. 91 Conca. (Foce Fiume), Cattolica, Forü, ITALIA v 22.03.92 Pragersko, SLOVENIJA, (I.Vreš), 148D-354km-40°-NE 80 XV-64-1994 ACROCEPHALUS 49. BOLOGNA 3m 27. 10.91 K 394308 V 05.04.92 50. BOLOGNA 3f 14. 10.92 K 413702 V 23. 03. 93 51. RADOLFZELL 3m 09. 08. 86 BV 30923 V 24. 03. 89 KOMENTAR Sdobba, Grado, Gorizia, ITALIA Šentjakob, Ljubljana, SLOVENIJA, (J. Gračner), 161D-91km-63°-ENE Marano Lagunare, Udine, ITALIA Vrhnika, SLOVENIJA, Q. Dolinšek), 161D-92km-76°-ENE Illmitz, Bez. Neusiedl, Burgenland, AUSTRIA Vrhnika, SLOVENIJA, Q. Gračner), 959D-276km-223°-SW Plašice (najdbe št. 40 - 45 in 47 - 50) so bile obročkane v času jesenskega preleta (IX-X); razen dveh osebkov (št. 46 in 51) iz Avstrije, ki sta bila obročkana že v avgustu. Vse te plašice so bile ponovno ujete v naslednjem koledarskem letu (izjema je najdba št. 51), in to v času preleta, ko se vračajo v svoja gnezdišča. Oba spomladanska meseca (marec in april) lahko štejemo za meseca, ko se plašice v večjem številu vračajo v svoja gnezditvena območja. Tako se nekatere plašice (najdbe št. "41, 44, in 45) že sredi marca vrnejo na Madžarsko ali v Avstrijo, v nasprotju z drugimi, ki so v tem času še v Italiji (najdbe št. 42 in 43) ali pa na preletu v Sloveniji (najdbe št. 46, 47, 48, 49 in 50). Konec aprila je bila obročkana plašica že ujeta na Češkem (najdba št. 40), 440 km od kraja obročkanja. Domnevam, da so vse te plašice prezimile v Italiji in se prek Slovenije vračale proti svojim gnezdiščem. Da se nekatere plašice ne vračajo popolnoma po isti selitveni poti, potrjujeta najdbi št. 42 in 47.Večina (vrst) ptičev se namreč vrača v svoja gnezdišča po krajši oz. drugi selitveni poti. Verjetno se vse plašice v času prezimovanja ne zadržujejo ves čas na istem mestu. Ker se vračajo z različnih izhodiščnih mest, lahko pride do zamika selitvene poti, ki ga potrjujejo tudi različne najdbe. Razdalja med jesensko in spomladansko selitveno potjo pri najdbi št. 42 je 72 km, kar pomeni, da se je ta plašica spomladi vračala veliko severneje v primerjavi z jesensko selitvijo. Ce ne upoštevamo razlike (72km) med obema selitvenima potema, je mogoče sklepati, daje plašica jeseni letela prek morja, spomladi pa se je vračala po kopnem. Drugačno sliko nam prikazuje najdba št. 47, ki kaže, da sta jo obe poti vodili prek morja, med potema pa je samo 17km razlike. 4. SKUPINA ČAS OBROČKANJA, RINGING TIME: oktober / november ČAS NAJDBE. TIME OF RECOVERY: september / oktober / november (naslednje leto/leta po obročkanju) ŠTEVILO OBRAVNAVANIH NAJDB, NUMBER OF RECOVERIES: 12 52. LJUBLJANA HP 619 53. LJUBLJANA A 308400 54. LJUBLJANA B9033 55. LJUBLJANA A 373366 WSW 2 30. 11. 85 Sečoveljske soline, Sečovlje, SLOVENIJA (I. Geister) v 18. 10. 88 Ebental, Bez. Klagenfurt, Kärnten, AUSTRIA, 1054D-138km-24"-NNE 3 09.10.87 Vrhnika, SLOVENIJA, (F Bračko) v 02. 09. 89 Tovačov Prerov, CZECHIA 694D-445km-30°-NNE 4m 04. 10. 88 Vrhnika, SLOVENIJA, (FBračko) v 27. 10. 90 Chiav Marina-Scardovari.PortoTbUe, Rovigo, ITALIA, 753D-191km-229°-SW 4f 19. 10. 88 Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner) v 18. 10. 89 Cona-Foce, Fiume Isonzo, Staranzano, Gorizia, ITALIA, 364D-60km-246°- 56. LJUBLJANA A 485422 57. LJUBLJANA A 503779 3f 12. 10. 90 Vrhnika, SLOVENIJA, (I. Brajnik) v 09. 10. 91 Conca, (Foce), Cattolica, Forü, ITALIA, 362D-255km-209°-SSW 3f 23. 10. 90 Mirna (reka), Novigrad, Istra, HRVATSKA, (]. Dolinšek) v 26.11.91 Caneo, Grado, Gorizia, ITALIA, 399D-45km-356°-N 81 ACROCEPHALUS XV G4 1994 58. LJUBLJANA A 558014 59. LJUBLJANA A 558110 60 LJUBLJANA A 557335 61. LJUBLJANA A 558273 62. LJUBLJANA A 604474 63. LJUBLJANA A 605552 4f 12. 10. 91 Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner) v 14. 09. 92 Pape Lake, LATVIA, 337D-1228km~22°-NNE 4m 13. 10. 91 Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner) v 08.10.92 Marano Lagunare, Udine, ITALIA, 36 lD-92km-255°-WSW 4f 04. 10. 91 Vrhnika, SLOVENIJA, (P Grošelj) v 09. 10. 92 Draganići, Karlovac, HRVATSKA, 371D-113km-l 13°-ESE 4m 15. 10. 91 Vrhnika, SLOVENIJA, Q. Gračner) v 20. 11. 92 Volta Grimana, Loreo, Rovigo, ITALIA, 401D-193km-237°-SW 3f 01. 10. 92 Vrhnika, SLOVENIJA, (P Grošelj) v 10. 10. 93 Volano, Codigoro, Ferrara, ITALIA, 374D-206km-230°-SW 4f 07. 10. 92 Vrhnika, SLOVENIJA, Q. Gračner) v 18. 10. 93 Sdobba, Grado, Gorizia, ITALIA, 376D-64km-245°-WSW KOMENTAR Vse plašice (najdbe št. 52 - 63) so bile obrockane v Sloveniji, z izjemo najdbe št, 57, kije bila obročkana v Istri (Hrvaška). Plašice z našim obročkom so bile ponovno ujete v Italiji (8x), na Češkem ( 1 x), v Avstriji ( 1 x), Latviji ( 1 x), in na Hrvaškem ( 1 x). Najdba št. 52 potrjuje domnevo, da posamezne plašice Alpe tudi preletijo. Od (običajnih) lokalitet, kjer so že bile ujete plašice z našim obročkom, se razlikujeta najdbi št. 58 in 60. Plašica, ki je bila 12. 10.91 obročkana na Vrhniki, je bila vnovič ujeta 14.09.92 v Latviji, na sami meji severne gnezditvene razširjenosti. To je tudi najdaljša selitvena pot pri nas obrockane plašice (1228km od kraja obročkanja). Najdba obrockane plašice na Vrhniki (04. 10. 91) in spet ujete pri Karlovcu (Hrvatska) dne 09. 10. 92 je zanimiva, ker je ta plašica letela proti svojemu prezimovališču 113 km bolj jugovzhodno. Možno je, da je bila usmerjena proti prezimovališčem ob Jadranski obali. Nasploh se postavlja vprašanje izvora ob Jadranski obali prezimujočih plašic, o katerih za zdaj še nimamo nobenih najdb. 5. SKUPINA ČAS OBROČKANJA, RINGING TIME: marec / april ČAS NAJDBE, TIME OF RECOVERY: september / oktober / november ŠTEVILO OBRAVNAVANIH NAJDB, NUMBER OF RECOVERIES: 9 64. LJUBLJANA 4m 18. 03. 88 A 311157 V 01. 11.88 NNW 65. LJUBLJANA 4m 29. 03. 92 A 545574 V 27. 10.92 66. LJUBLJANA 4m 05. 04. 92 A 545674 V 28. 10. 92 67. LJUBLJANA 4m 04. 04. 93 A616271 V 11. 11.93 68. PRAHA 4m 28. 04. 85 U 57446 V 29. 09. 85 69. BOLOGNA 4f 10.04.92 K 397487 V 19. 10.92 Škocjanski zatok, Koper, SLOVENIJA, (J. Gračner) Cona-Foce, Fiume Isonzo, Staranzano, Gorizia, ITALIA, 226D-25km-332°- Šenrjakob, Ljubljana, SLOVENIJA, (J. Gračner) Bacucco, Ariano nel Polesine, Rovigo, ITALIA, 21 lD-233km-235°-SW Šentjakob, Ljubljana, SLOVENIJA, (J, Gračner) Sdobba, Grado, Gorizia, ITALIA, 206D-91km-242"-WSW Omit. post. Barje, Ljubljana, SLOVENIJA, (B. Vidic) Conca, (Foce Fiume), Cattolica, Forli, ITALIA, 220D-267km-21 1°-SSW Ivachnova, Lipt. Mikulaš, SLOVAKIA Črneče, Dravograd, SLOVENIJA, (F Bračko), 154D-43i.km-227°-SW Forgaria nel Friuli, Udine, ITALIA Sečovlje, SLOVENIJA, Q. Dolinšek), 192D-98km-148°-SSE 82 XV-64-1994 ACROCEPHALUS 70, PRAHA 4m 29. 03. 86 U 77041 v 15, 10.89 71. BUDAPEST 4m 10.03.89 F 10130 v 14. 10.90 72. BOLOGNA 6m 02. 04. 92 K 226896 v 17. 10. 93 KOMENTAR Prusy. Preroy CZECHIA Vrhnika, SLOVENIJA, Q. Gračner/B, Vidic), 1295D-454km-211°-SSW Fertörakos, Gyor-Sopron-Moson, HUNGARY Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner), 582D-264km-222"-SW Pezzoneghe-(Fiume Piave), Belluno, ITALIA Vrhnika, SLOVENIJA, (P Grošelj/I. Brajnik), 563D-159km-98°-E Plašice v tej skupini so bile obrockane marca ali aprila na preletu v Sloveniji ali tujini - najdbe št. 64-72 in spet ujete v času jesenske selitve (od septembra do novembra) istega leta ali enega naslednjih let. Zato je pri teh plašicah (skoraj) nemogoče ugotoviti kraj gnezdenja. Prvo polovico aprila imamo v Sloveniji lahko še za izrazito preletno obdobje, čeprav se naše plašice že pripravljajo na gnezdenje. Pomembni sta dve češki najdbi (št. 68 in 70), saj je bila ena plašica ponovno ujeta pri Dravogradu in to na samem robu Alp. Za drugo plašico s češkim obročkom pa sta značilna razmeroma zgodnji datum obročkanja (29. 03. 86) in datum ponovnega ulova (15. 10. 89). Tako je bila ta plašica že najmanj v petem koledarskem letu svojega življenja, 6, SKUPINA ČAS OBROČKANJA. RINGING TIME: september / oktober ČAS NAJDBE, TIME OF RECOVERY: maj /junij /julij / avgust ŠTEVILO OBRAVNAVANIH NAJDB. NUMBER OF RECOVERIES: 9 73. LJUBLJANA A 242288 3f v 21. 09.86 18. 08. 88 74. LJUBLJANA A 259479 3f v 09. 10,86 22. 07. 89 75. LJUBLJANA A 295055 3m vB 12. 10.87 03. 05. 93 76. LJUBLJANA A295110 3m v 13. 10,87 02. 07 89 77. LJUBLJANA A 256948 3m v 17. 10.87 20. 07. 90 78. LJUBLJANA C2126 3m vB 11. 10.88 09. 05. 89 79 LJUBLJANA A 373274 4m v 18. 10.88 25 06. 89 80. LJUBLJANA A 410440 3 v 17. 09. 89 22. 07. 91 81 LJUBLJANA A 483604 4f v 29. 09. 90 08. 08, 92 Ormož, SLOVENIJA, (R. Koražija) Keszthely-Fenekpuszta, Zala, HUNGARY, 697D-89km-68°-ENE Ormož, SLOVENIJA, (F Bračko) Fertörakos, Györ-Sopron, HUNGARY, 1018D-149km-14°-NNE Vrhnika, SLOVENIJA, (I.Vreš) Zielonczyn, Sicienko, Bydgoszcz, POLSKA, 2031D-839km-17"-NNE Vrhnika, SLOVENIJA, (I.Vreš) Sedlec, Pond Nesty Breclav, CZECHIA 629D-361km-29°-NNE Vrhnika, SLOVENIJA, (]. Gračner) Fertörakos, Györ-Sopron, HUNGARY, 1008D-264km-42°-NE Vrhnika, SLOVENIJA, (P Grošelj) Jaksice, Inowwroclaw, Bydgoszcz, POLSKA, 211D-817km-20°-NNE Vrhnika, SLOVENIJA, Q. Gračner) Keszthely-Fenekpuszta, Zala, HUNGARY, 250D-241km-70°-ENE Vrhnika, SLOVENIJA, (D, Sere) Feherto, Györ-Sopron-Moson, HUNGARY, 674D-300km-51r-NE Vrhnika, SLOVENIJA, (A, Bibič/R, Tekavčič) Žehun, St. Nat. Res. Zehunsky pond, Nymburk, CZECHIA, 679D-469km-9°-N 83 ACROCEPHALUS XV-G4-1Q9/Î KOMENTAR Plašice, ki so bile v Sloveniji obročkane v času jesenskega preleta (IX-X), so bile vnovič ujete predvsem v času gnezdenja (V -VIII). Za te plašice torej natančno vemo, kje so gnezdile in kdaj se pri nas pojavijo na selitvi. V tej skupini najdb je treba posebej omeniti najdbo štev 75, ki izpričuje najdaljšo nošnjo obročka (12. 10. 87 * 03. 05. 93), to pa pomeni, da je bila plašica že v sedmem koledarskem letu življenja. 7. SKUPINA ČAS OBROČKANJA, RINGING TIME: julij / avgust ČAS NAJDBE, TIME OF RECOVERY: september / oktober istega leta ali enega izmed naslednjih let ŠTEVILO OBRAVNAVANIH NAJDB, NUMBER OF RECOVERIES: 32 82, LITHUANIA 3 29.07.86 VE 9865 v 05.10.86 Ventes ragas, Šilute, LITHUANIA Ormož, SLOVENIJA, (F Bračko), 67D-1035km-199°-SSW 83. BUDAPEST F 03239 3f 14. 07. 87 Fertörakos, Györ-Sopron, HUNGARY v 17.10.87 Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner), 94D-264km-222"-SW v 05. 10. 88 Fertörakos, Györ-Sopron, HUNGARY 84. RADOLFZELL BV 61060 3f 21. 07. 87 Dlrnitz, Bez. Neusiedl, Burgenland, AUSTRIA v 21.10.87 Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner), 9lD-276km-223r'-SW 85. RIGA F 167191 3 22. 07. 88 Pape Marsh, Liepaja, LATVIJA v 16. 10. 88 Vrhnika, SLOVENIJA, (]. Gračner), 86D-1228km-202°-SSW 86. RADOLFZELL 3 08.07.89 BZ4236 v 15.10.89 Illmitz, Bez. Neusiedl, Burgenland, AUSTRIA Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner), 98D-276km-223°-SW 87. BUDAPEST F 48042 4m 14. 07. 88 Fertörakos, Györ-Sopron, HUNGARY v 15. 10. 89 Vrhnika, SLOVENIJA, (T. Gračner), 458D-264km-222°-SW 88. PRAHA T 611551 3 20. 07. 89 Bartošovice, Novyjicin, CZECHIA v 08. 10. 89 Vrhnika, SLOVENIJA, (P Grošelj), 79D-497km-214f-SSW 89. BUDAPEST 3 26.07.89 E 29125 v 24.09.89 Györ, Györ-Sopron, HUNGARY Fužine, Ljubljana, SLOVENIJA (L. Jakopin), 59D-295km-230°-SW 90. BUDAPEST E 78094 4f 27. 07. 89 Feherto, Györ-Sopron, HUNGARY v 17. 10. 89 Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner). 8 lD-300km-229°-SW 91. BUDAPEST 3 22.07.91 E 95654 v 07.10.91 Fertörakos, Györ-Sopron, HUNGARY Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner), 76D-264km-222"-SW 92. RADOLFZELL BZ 59955 4f 03. 07. 92 Breitenguessbach, Kr Bamberg, Oberfranken, GERMANY v 05. 10. 92 Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner), 94D-512km-150°-SSE 93. RADOLFZELL BH 50250 3 06. 07. 92 Illmitz, Bez. Neusiedl, Burgenland, AUSTRIA v 07.10.92 Vrhnika, SLOVENIJA, G-Gračner), 93D-276km-223°-SW 94. RADOLFZELL 3 11.07.92 BH 50405 v 20.10.92 Illmitz, Bez. Neusiedl, Burgenland, AUSTRIA Sečovlje, SLOVENIJA, (J. Dolinšek), 101D-352km-223"-SW 95. RADOLFZELL BH 50691 3f 28. 07. 92 Illmitz, Bez. Neusiedl, Burgenland, AUSTRIA v 07.10.92 Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner), 7lD-276km-223°-SW 84 XV-64-1994 ACROCEPHALUS 96. PRAHA 4f 30. 07. 92 V 65752 v 07. 10.92 97. RADOLFZELL 3 31. 07. 92 BH 50800 v 07. 10.92 98. RADOLFZELL 4m 08. 07. 86 BV 24334 v 17. 10.87 99. BUDAPEST 3m 16.07.87 F 03274 v 01. 10.90 100. BUDAPEST 4m 12 07.88 F 40527 v 17. 10.89 101. RADOLFZELL 3m 12.07 89 BZ 4337 v 07. 10. 92 102. LITHUANIA 3m 24.07.90 ZT 2693 v 17. 10.91 103. RADOLFZELL 3m 08. 07. 89 BZ 4233 v 04.04.91 104. PRAHA 3 26. 08. 77 T 10198 v 11. 10.78 105. PRAHA 3 06. 08. 84 U 63519 v 29. 09. 85 106. RADOLFZELL 3 03. 08. 86 BV 30382 v 16. 10.91 107. LITHUANIA 3 11.08.88 EZ 7679 v 18. 10.88 108. PRAHA 3 27. 08. 88 V 33829 v 18. 10. 88 109. PRAHA 3 31 08. 88 V41418 v 23. 10, 88 110.HIDDENSEE 3f 08. 08. 90 91401082 v 07. 10. 92 111. BUDAPEST 3m 01.08.91 E 95835 v 07. 10.92 112.PRAHA 4m 01.08.92 V 54699 v 24 09, 92 113. RADOLFZELL 3f 22. 08. 93 BE 2381 v 06. 10. 93 KOMENTAR Ražice, "Režabinec", pond, Pisek, CZECHIA Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner), 69D-365km-177°-S Ilmitz, Bez. Neusiedl, Burgenland, AUSTRIA Vrhnika, SLOVENIJA, Q. Gračner), 68D-276km-223°-SW Illmitz, Bez. Neusiedl, Burgenland, AUSTRIA Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner), 465D-276km-223°-SW Fertörakos, Györ-Sopron, HUNGARY Vrhnika, SLOVENIJA, (I.Brajnik), 1172D-264km-222°-SW Fertörakos, Györ-Sopron, HUNGARY Vrhnika, SLOVENIJA, Q. Gračner), 462D-264km-222°-SW Illmitz, Bez. Neusiedl, Burgenland, AUSTRIA Vrhnika, SLOVENIJA, (]. Gračner), 1182D-276km-223°-SW Ventes Ragas, Šilute, LITHUANIA Vrhnika, SLOVENIJA, (J. GračnerčD. Sere), 449D-1150km-204*-SSW Illmitz, Bez. Neusiedl, Burgenland, AUSTRIA Iška, Črna vas, Lj. Barje, SLOVENIJA, (P Čeme), 635D-262km-222°-SW Sopreč, CZECHIA Bobovek, SLOVENIJA, (I. Geister/D. Sere), 411D-431km-191°-S Ostrava, Hermanicky pond, CZECHIA Črneče, Dravograd, SLOVENIJA (D. Vrhovnik), 419D-440km-213°-SSW Illmitz, Bez. Neusiedl, Burgenland, AUSTRIA Vrhnika, SLOVENIJA, Q. Gračner), 1900D-276km-223°-SW Ventes ragas, Šilute, LITHUANIA Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner), 68D-1150km-204°-SSW Tovačov, Prerov CZECHIA Vrhnika, SLOVENIJA, (]. Gračner), 52D-445km-210°-SSW Sedlec, Nesyt pond, Breclav, CZECHIA Ormož-lagune, SLOVENIJA, (F Bračko), 53D-266km-188°-S Storkow, Beeskow, GERMANY Vrhnika, SLOVENIJA, (]. Gračner), 791D-689km-179°-S Fertörakos, Györ-Sopron, Moson, HUNGARY Vrhnika, SLOVENIJA, Q. Gračner), 432D-264km-222°-SW Tovačov Prerov CZECHIA Vrhnika, SLOVENIJA, (I. Brajnik), 53D-445km-210°-SSW Illmitz, Bez, Neusiedl, Burgenland, AUSTRIA Parte, Ljubljansko Barje, SLOVENIJA, (B.Vidic), 45D-263km-220u-SW Vse te plašice so bile v sosednjih in severovzhodnih državah (Latvija, Litva, Nemčija, Poljska, Češka, Madžarska in Avstrija) obročkane že kot mladiči ali pa kot odrasli osebki v mesecu juliju. To je čas, ko je gnezdenje v glavnem končano in se odrasle plašice v celoti pregolijo. Te obročkane plašice so bile v Sloveniji ponovno ujete v septembru (1 najdba), oktobru (20 ACROCEPHALUS XV-64-1994 najdb) in aprilu (1 najdba). Od teh jih je bilo šest (6) ujetih v enem izmed naslednjih let, druge najdbe (16) pa so bile registrirane v istem koledarskem letu. V drugi polovici septembra, ko se v Sloveniji pojavijo prve seleče se plašice, smo registrirali tudi že prvo najdbo ( št. 89 - 24. 09. 89). Največ najdb je v prvi polovici oktobra, po 25. oktobru število najdb krepko pade, ravno tako število plašic, tako da je v začetku novembra opaziti samo še posamezne osebke. V tej skupini najdb sta najbolj zanimivi najdbi iz Litve in Latvije. Najdba št. 92 iz Nemčije pa je neobičajna zato, ker se je plašica selila po jugovzhodni smeri. Plašice, obročkane v Nemčiji, naj bi se selile severno od Alp; tako so znane najdbe v Švici, Franciji in Španiji (Franz 1993). Vse te plašice, ki smo jih ponovno ujeli v Sloveniji, so bile obročkane na do sedaj znanih lokalitetah oz. državah (Avstrija, Madžarska in Češka). Naj ciba št. 113 sodi v to skupino sicer samo delno, vendar je edina, ko je bila plašica obročkana julija in vnovič ujeta v aprilu. Vse te avgusta in na tujem obročkane plašice (najdbe št. 104-113) so bile ponovno ujete v Sloveniji septembra ali oktobra istega leta ali enega naslednjih let. Najdba št. 81 je ena izmed dveh najzgodnejših najdb plašice s tujim obročkom jeseni v Sloveniji (24. 09. 92). Na osnovi te in drugih zgodnjih jesenskih najdb je moč sklepati, da so prve plašice iz drugih držav na preletu v Sloveniji že proti koncu septembra. Zanimiva je tudi najdba št. 107, saj je bila v Litvi obročkana plašica ponovno ujeta na Vrhniki (18. 10. 88), kar je ena od petih najdb, kjer je med krajem obročkanja in najdbe nad 1000 km zračne razdalje. Najdba obročkane plašice s češkim obročkom v Bobovku (najdba št. 104) pa je prva najdba obročkane plašice v Sloveniji. Edina najdba plašice iz nekdanje Vzhodne Nemčije je najdba št. 110. V tej skupini pa je še ena starostno zanimiva najdba (št. 106), saj je bila plašica že v šestem letu življenja. 8. SKUPINA ČAS OBROČKANJA. RINGING TIME: september / oktober / november ČAS NAJDBE, TIME OF RECOVERY: oktober (naslednja leta po obročkanju) ŠTEVILO OBRAVNAVANIH NAJDB, NUMBER OF RECOVERIES: 16 114. GDANSK 2 13. 10.88 KH 66196 v 22. 10.89 115. BOLOGNA 3f 14. 10.88 V10820 v 15. 10.89 116.RADOLFZELL 3f 26. 09. 89 BZ5918 v 14. 10.90 117. BOLOGNA 3m 25. 10.89 V 25065 v 14. 10.90. 118. PRAHA 3m 01.09.90 T 629286 v 09. 10. 92 119. BOLOGNA 4m 02. 11.90 V26511 v 24. 10.92 120. BOLOGNA 2m 11. 11.90 K 277808 v 11. 10.92 12 I.BOLOGNA 3f 22. 10.91 K 394255 v 07. 10.92 122. BOLOGNA 3 23. 10.91 K 214873 v 08. 10. 92 123. BOLOGNA 3f 23. 10. 91 K 383663 v 13. 10. 92 Stacja"Bukowo-Kopan", Koszalin, POLSKA Pragersko, SLOVENIJA, (I. Vreš), 374D-900km-183"-S Malcontenta, Venezia, ITALIA Vrhnika, SLOVENIJA, Q. Gračner), 366D-173km-70r'-ENE nimitz, Bez. Neusiedl, Burgenland, AUSTRIA Pragersko, SLOVENIJA, (I. Vreš), 383D-176km-209", SSW Conca (Foce), Cattolica, Forli, ITALIA v 14. 10. 90. Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner), 354D-255km-29"-NNE Žehun, St. Nat. Res. Žehun pond, Nymburk, CZECHIA Vrhnika, SLOVENIJA, Q. Gračner). 769D-469km-189°-S Brenta (Foce Fiume), Chioggia, Venezia, ITALIA Ormož, SLOVENIJA, (I. Vreš), 722D-328km-66°-ENE Conca (Foce Fiume), Cattolica, Forli, ITALIA Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner), 700D-255km-29°-NNE Sdobba, Grado, Gorizia, ITALIA Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner), 351D-64km-66ft-ENE Brenta (Foce Fiume), Chioggia, Venezia, ITALIA Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner), 351D-177km-61°-ENE Conca (Foce Fiume), Cattolica, Forli, ITALIA Vrhnika, SLOVENIJA, (]. Gračner), 356D-255km-29*-NNE 86 XV-64-1994 ACROCEPHALUS 124. BOLOGNA K 268351 125. BOLOGNA K 268420 126. BOLOGNA K 268446 127. BOLOGNA K 268542 128 BOLOGNA K 394482 129 BOLOGNA K 413750 3m 23.10.91 Brenta (Foce Fiume), Chioggia, Venezia, ITALIA v 17. 10. 93 Vrhnika, SLOVENIJA, (P Grošelj/I. Brajriik), 725D-177km-61°-ENE 3m 24.10.91 Brenta (Foce Fiume), Chioggia, Venezia, ITALIA v 17. 10. 93 Vrhnika, SLOVENIJA, (I, Brajnik/P Grošelj), 724D-177km-61°-ENE 3m 29. 10. 91 Bacucco, Ariano nel Polesine, Rovigo, ITALIA v 08. 10. 92 Vrhnika, SLOVENIJA, Q, Gračner), 345D-205km-56°-NE 3f 02.11.91 Bacucco, Ariano nel Polesine, Rovigo, ITALIA v 07.10.92 Vrhnika, SLOVENIJA, Q. Gračner), 340D-205km-56°-NE 4m 26. 11. 91 Sdobba, Grado, ITALIA v 02. 10. 92 Vrhnika, SLOVENIJA, (P Grošelj), 31 lD-64km-66°-ENE 4 f 16.10.92 Marano Lagunare, Udine, ITALIA v 16. 10. 93 Vrhnika, SLOVENIJA, (I. Brajnik/P Grošelj), 365D-92km-76"-ENE KOMENTAR V to skupino so razvrščene tiste plašice, ki so bile obrockane v jesenskem času (od septembra do novembra) predvsem v Italiji in nato spet ujete oktobra enega izmed naslednjih let. Te plašice so verjetno v (teh) krajih obročkanja v Italiji tudi pre zimovale. 9 SKUPINA NAJDBE S POSAMEZNIM KOMENTARJEM, INDIVIDUAL EXPLANATORY COMMENTS ŠTEVILO OBRAVNAVANIH NApB, NUMBER OF RECOVERIES: 7 Jičin, CZECHIA Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner), 121D-502km-188°-S 130 PRAHA i 08. 06. 92 V56121 v 07. 10, 92 KOMENTAR Do sedaj je bila y Sloveniji ugotovljena samo ena najdba plašice, ki je bila obročkana v gnezdu, in to na Češkem (08. 06. 92). 131 BUDAPEST E 32731 KOMENTAR 4m 15.02.87 Siofok, Somogy HUNGARY v 17. 10, 87 Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner), 245D-306km-248°-WSW Najdba št. 131 je zanimiva zato, ker je bila plašica obročkana na Madžarskem že 15. februarja, kar dopušča dve razlagi, in sicer, da gre za prezimovanje, ali pa da se je plašica tako zgodaj vrnila. Ali je na osnovi najdbe mogoče sklepati, da je enkrat prezimovala na Madžarskem, v naslednji jeseni pa se je odselila, npr. v Italijo ? 132 LJUBLJANA A 548403 4m 27.04.93 Robidnice, Lj. barje, SLOVENIJA, (J. Gračner) 4m 15. 05. 93 Robidnice, Lj. barje, SLOVENIJA, (D. Šere/B. Vidic), 18D 4m 16. 05 93 Iščica (reka), Rudnik, Lj. Barje, (D.Šere/B.Vidic), lD-3km 4m 23. 07. 93 Isonzo Cona, Staranzano, Gorizia, ITALIA, 88D-82km-248°-WSW 87 ACROCEPHALUS XV-64-1994 KOMENTAR Zanimiva najdba na Ljubljanskem barju obročkane plašice, ki je bila potem na Barju ujeta še dvakrat, 23. julija pa so jo ujeli še v Italiji. Obročkani samec je bil brez samice in se je potikal po Barju. Bržčas gre za klatenje v času gnezdenja. 133.LJUBLJANA 4m 13.05.90 Fužine, Ljubljana, SLOVENIJA, (J. Gračner) A 439538 v 22.12.92 Marano Lagunare. Udine, ITALIA, 953D-115km-253°-WSW KOMENTAR Najdba št. 133 je dragocena, saj gre za edino slovensko plašico, ki je bila pn nas obročkana v času gnezdenja (13. 05), ujeta pa na prezimovanju (22. 12. ) v Italiji. 134.LJUBLJANA 3 10.07.88 Ormož, SLOVENIJA, (F Bračko) A 285175 v 26.08.88 Balatonbereny, Somogy, HUNGARY, 47D-95km-69°-ENE KOMENTAR Prvoletna plašica, ki je bila obročkana 10. julija v Ormožu in spet ujeta 26. 08. ob Blatnem jezeru na Madžarskem, nam dokazuje, kako daleč se mladiči po izvalitvi in osamosvojitvi lahko razpršijo (95km). Pri tej najdbi je zanimiva še severovzhodna smer leta oz. najdbe. 135.PRAHA 2 10.08.80 Bohdaneč, CZECHIA T 174565 v 13. 12. 80 Sečovlje, SLOVENIJA, (]. Gračner/D. Sere), 125D-535km-196i:,-SSW KOMENTAR Najdba št. 135 je do sedaj edini podatek plašice s tujim obročkom, ki je bila v Sloveniji ujeta v času prezimovanja. Najdba je iz Sečoveljskih solin, kjer plašice tudi redno prezimujejo. 136. BOLOGNA 2f 27.12.91 Malcontenta, Venezia, ITALIA K 327617 v 07. 10. 92 Vrhnika, SLOVENIJA, (]. Gračner), 28SD-173km-70'5-ENE KOMENTAR Št. 136 pripada edini plašici, ki je bila obročkana v Italiji v času prezimovanja (27. 12. ) in kasneje na preletu ujeta v Sloveniji. 10. SKUPINA NAJDBE OBROČKANIH IN PONOVNO UJETIH PLAŠIC PO SLOVENIJI, LOCAL RECOVERIES ŠTEVILO OBRAVNAVANIH NAJDB, NUMBER OF RECOVERIES: 16 Zrkovci, Maribor, SLO, (R. Koražija) Bevke, Lj. Barje, SLO, (R. Tekavčič), 177D-121km-238°-WSW Vrhnika, SLO, (F Bračko) Bevke, Lj. Barje, SLO, (R. Tekavčič), 2D-5km-70°-ENE Škocjanski zatok, Koper, SLO, (J. Gračner) Vrhnika, SLO, (D. Sere), 218D-64km-43°-NE Ormož, SLO, (T. Jančar) Vrhnika, SLO, (D. Sere), 77D-152km-250°-WSW 137. LJUBLJANA 4f 16.04.87 A 258790 v 10. 10.87 138. LJUBLJANA 4m 08. 10. 87 A 308345 v 10. 10.87 139. LJUBLJANA 4f 18.03.88 A3] 1161 v 23. 10. 88 140. LJUBLJANA 3 01.07.89 A 327738 v 17.09.89 88 XV-64-1994 ACROCEPHALUS 141. LJUBLJANA 2m 30. 09. 90 A 503219 vB 25. 06 91 142. LJUBLJANA 4m 06. 10.90 A 484597 V 07. 10. 90 143. LJUBLJANA 4f 06. 10. 90 A 484593 V 07. 10.90 144. LJUBLJANA 3f 11. 10.90 A 485323 V 14 10.90 145. LJUBLJANA 4 m 17. 10.90 A 486189 V 18. 10.90 146. LJUBLJANA 4f 13.05.91 A 506136 t 14 07.91 147. LJUBLJANA 3 27.07.91 A 536268 V 11.04.92 148. LJUBLJANA 3 27 07 91 A 536304 vm 29. 03. 92 vm 23 03. 93 149. LJUBLJANA 4m 18. 09. 90 A 482104 V 07. 10.92 150. LJUBLJANA 3m 11. 11.91 A 493906 V 21.03.92 151. LJUBLJANA 6m 14.03.92 A 549760 V 21.03.93 152. LJUBLJANA 4m 17.05.92 A 549843 vB 06. 06. 93 KOMENTAR Škofljica-Ig, Lj. Barje, SLO, (J. Dolinšek) Mestni log, Ljubljana, SLO, (P Černe), 269D-9km-325°-NW Vrhnika, SLO, (Z. Mesesnel) Fužine, Ljubljana, SLO, (]. Gračner), lD-24km-67°-ENE Vrhnika, SLO, (Z. Mesesnel) Fužine, Ljubljana, SLO, (]. Gračner), lD-24km-67°-ENE Vrhnika, SLO, (I. Brajnik) Godovič, SLO, (P Grošelj), 3D-17km-257°-WSW Vrhnika, SLO, Q. Gračner) Godovič, SLO, (P Grošelj), lD-17km-257°-WSW Vrhnika, SLO, (P Černe) Prošca, Ljubljanica, SLO, (D. Sere), 62D-18km-71°-ENE Škofljica-Ig, Lj. Barje, SLO, (J. Gračner) Pragersko, SLO, (I.Vreš), 258D-96km-61°-ENE Škofljica-lg, Lj. Barje, SLO, (J. Gračner) Šentjakob, Sava, Ljubljana, SLO, (J. Gračner), 245D Šentjakob, Sava, Ljubljana, SLO, (J. Gračner), 605D-15km-9°-N Vrhnika, SLO, (D. Sere & B. Vidic) Vrhnika, SLO, (J. Gračner), 385D Sečovlje, SLO, (J. Dolinšek) Sečovlje, SLO, (J. Gračner), 130D Sečovlje, SLO, p. Sere) Šentjakob, Sava, Ljubljana, SLO, (J. Gračner). 372D-103km-47°-NE Parte, Iščica, Lj. Barje, SLO, (D. Sere) Parte, Iščica, Lj. Barje, SLO, (D. Sere), 385D Do sedaj smo registrirali ] 6 najdb plašic, obročkanih in ponovno ujetih po Sloveniji (najdbe št. 137-152). To število je v primerjavi s tujimi najdbami v Sloveniji (68) in našimi najdbami na tujem (84) res zelo majhno. Predvsem naše najdbe iz časa gnezdenja in selitve imajo trajno vrednost. Tudi na vrhniški ornitološki postaji je bila do sedaj ujeta samo ena piašica, ki je bila na tej postaji obročkana v enem izmed prejšnjih let. Skoraj za vse te najdbe je značilno, da so bile plašice obročkane ali vnovič ujete v času spomladanskega ali jesenskega preleta. Zanimivi sta najdbi št. 142 in 143, ker sta bili plašici obročkani na Vrhniki in spet ujeti že naslednjega dne. in to v Fužinah pri Ljubljani. V bistvu sta leteli nazaj (24km) proti vzhodu oziroma v smeri, od koder naj bi bili prišli. Ravno tako sta omembe vredni najdbi št. 144 in 145, saj sta bili plašici, obročkani na Vrhniki, spet ujeti že po enem oz. treh dneh v Godoviču, to je 17 km v smeri selitve. V slovenskem prostoru vzbuja največ pozornosti glede na razdaljo med krajem obročkanja in mestom najdbe najdba št. 140, saj je razdalja kar 152 km. Najdba je zanimiva tudi zato, ker je bila piašica obročkana 1. julija kot mladič in ponovno ujeta na Vrhniki na samem začetku jesenske selitve. Iz časa gnezdenja imamo tri najdbe (št. 141, 146, in 152). Zanimiva je najdba št. 146, ker je bila piašica obročkana na Vrhniki v času gnezdenja (13. maja), ponovno pa je bila ugotovljena v Ljubljani ob Prošci (14. 7. ), ko je hranila mladiče v gnezdu. Najdba št. 152 je zanimiva zato, ker je bila piašica prvič obročkana v gnezdu in spet ujeta naslednje leto ob gnezdu, zgrajenem na isti vrbi ob Iščici. Zanimivo je tudi to, da je najdba št. 149 edina, ki je bila obročkana in tudi ponovno ujeta na Vrhniki v 89 ACROCEPHALUS enem izmed naslednjih let, kljub temu, da nič manj kot 2012 plašic. RAZPRAVA V zadnjem desetletju je številčnost plašice Remiz pendulinus v Evropi zelo narasla, s tem pa se je močno povečal njen gnezditveni areal. Vzporedno se je razširil tudi areal njenega prezimovanja. Prve plašice so bile v Sloveniji ujete in obročkane leta 1975. Sistematično pa smo jih začeli loviti in obročkati na vrhniški ornitološki postaji v letih 1987 - 1992. Šesiletni jesenski permanentni lov naVrhniki (od konca julija pa do 1. novembra) je pokazal, da se plašice (to velja tudi za nekatere druge vrste ptičev) ravno na območju Vrhnike oz. na koncu zahodnega dela Ljubljanskega barja, kjer se geografsko to območje zoži, nenadoma znajdejo v nekakšnem lijaku. Večje število ptičev (tudi plašic) smo ugotovili samo v času jesenske selitve, kar pa ne velja za spomladanski čas, ko se ptiči vračajo z jugozahoda in tega "lijaka" ni, ker se Barje tu šele začne. Zato smo spomladi opazili in ujeli več plašic (in tudi drugih ptičev) bolj v osrednjem delu Ljubljanskega barja. Velik pomen v jesenskem času imajo reka Ljubljanica in bližnji bajerji z okolico, kjer plašice včasih tudi prenočujejo. Prve seleče se plašice se pri nas pojavijo sredi septembra, višek selitve je med 55. in 58. pentade običajno v 57. pentadi, t. j. med 13. in 17. oktobrom (SI. 5). Po tem datumu začne število plašic strmo padati in po 1. novembru se pojavljajo samo še posamezni redki osebki. Plašica se seli v manjših ali večjih jatah, tako da so opazili tudi do 300 osebkov skupaj. Velike jate nastanejo, ker večina pritegne posamezne osebke. Na Vrhniki se je 7. oktobra 1992 v popoldanskem času med 15. in 17. uro ujelo kar 358 plašic, od teh jih je bilo 14 z obročkom iz drugih držav (si. 4). Verjetno je bila jata še večja, ker se vse plašice niso ujele. Najdaljša znana selitvena razdalja je 2800 km, največja starost, ugotovljena na osnovi XV-64-1994 v obdobju 1987 - 1992 na Vrhniki obročkali obročkanja, pa 5 let in 10 mesecev (Bezzel 1993, Cramp & Perrins 1993, Franz 1993, Glutz von Blotzheim & Bauer 1993). Po starosti naše plašice na osnovi obročkanja lahko posebej omenimo najdbo št. 75 (obročkana 12. 10. 87 in ponovno ujeta 03. 05. 93), kar je ena najstarejših najdb na osnovi obročkanja tudi v Evropi. Bezzel (1993) navaja za plašico najdaljšo dobo 5 let in 10 mesecev. Ker avtor ne navaja podatkov o starosti ob obročkanju, je nemogoče določiti starost plašice, ki je obroček nosila tako dolgo. Seveda je treba pri najdbi upoštevati dejansko starost plašice in čas, ki je minil med obročkanjem in najdbo. Za našo plašico torej velja naslednje: obroček je nosila 5 let, 6 mesecev in 21 dni, dejansko pa je bila plašica že v sedmem koledarskem letu življenja. Druga zanimivost je v tem, da je bila ta plašica ujeta ob gnezdu že 03. 05. 93, in to na Poljskem. Tudi naša najdba plašice (št. 132) je zanimiva: samec brez para se je v gnezdit-venem času klatil po Ljubljanskem barju in bil ponovno ujet konec julija v Italiji. ¦ 1987-1992 N-2012 (N) I.. avg. sept. okt. SI.5: jesenski prelet plašice R.pendulinus na osnovi obročkanja na Vrhniki (Slovenija) v letih 1987 - 1992. Fig. 5: Autumn passage of Penduline Tit Remiz pendulinus on the basis of the ringing carried out at Vrhnika in 1987 -1992. 90 XV-64-1994 ACROCEPHALUS Plašica redno prezimuje samo v našem priobalnem pasu v Primorju. Ravno tako je v slovenskem Primorju vzhodni in v Alpah severni rob prezimovalnega areala plašice v tem delu južne Evrope. Za zdaj iz območja vzdolž vzhodne jadranske obale ni podatkov o najdbah in obročkanju iz časa prezimovanja. Iz notranjosti Slovenije tudi ni zimskih opazovanj, z izjemo dveh naključnih preletnikov v obdobju terenskega dela za Zimski ornitološki atlas Slovenije v zimah od 1979/80 m 1992/93 (Sovine, 1994). Naše plašice, ki so bile v zimskem času ujete v Primorju, izvirajo od drugod, medtem ko "naših" tam nismo ujeli, ravno tako jih pozimi nismo opazili v naših gnezdiščih. Zato lahko zanesljivo trdimo, da so naše plašice selivke. Prvi osebki se začnejo vračati s prezimovanja sredi marca, številčni višek spomladanskega preleta pa je v začetku aprila. Konec aprila so bila pri nas že najdena prva gnezda. Rezultati najdb kažejo, da večina v oktobru oziroma v času jesenske selitve pri nas obročkanih plašic prezimuje v severovzhodni Italiji, čeprav nekatere verjetno letijo še naprej proti zahodu in jugu. Ornitološka postaja v vzhodni laguni pri izlivu Soče v Jadransko morje v Italiji ravno tako beleži številčni upad ujetih plašic po številčnem vrhu sredi oktobra. Tako jih na prezimovališčih v SV Italiji ostane samo še okoli 20 %. Druge plašice naj bi letele proti jugu in zahodu Italije (Kravos 1990, in ustno). Plašica, ki je bila v času selitve obroč-kana na Vrhniki in kasneje ponovno ujeta pri Karlovcu (Hrvaška), kaže na možnost obstoja še ene selitvene poti, ki bi vodila proti prezimovališčem vzdolž jadranske obale ali JV Evrope. To možnost dopušča najdba obročkane plašice v času prezimovanja v severni Grčiji, ki so jo konec aprila dobili na Slovaškem (Hudec 1983). Zanimivo bi bilo obročkanje plašic vzdolž Jadranske obale v času selitve ali prezimovanja, od koder za sedaj še ni nobenih najdb. Terensko opazovanje in najdbe dokazujejo, da vsaj nekatere plašice, ki so bile obročkane ob slovenski in istrski obali, Jadransko morje preletijo (si. 3). Plašice iz bolj severnih krajev Evrope se pri nas pojavijo istočasno z osebki iz bližnjih srednjeevropskih območij Avstrije, Madžarske in Češke. To seveda pomeni, da se plašice med selitvijo med seboj pomešajo. v Se več, celo v isti jati smo našli plašice, ki so bile obročkane v različnih državah. Večina plašic prileti v Slovenijo na njenem severovzhodnem delu (Prekmurje), prek Dravskega polja proti Ljubljanski kotlini in naprej proti Primorju in Jadranskemu morju. Prek Slovenije se plašice ne morejo orientirati po rekah, ker jih večina ne teče v selitveni smeri t. j. SV - JZ. Plašice se selijo po dokaj širokem koridorju in ob lepem vremenu tudi dovolj visoko, tako da imajo zelo dober pregled. Ob deževnem ali meglenem vremenu jih sploh ni opaziti na selitvi in takrat se v trstiščih oblikujejo večje jate, ki takoj ob sončnem vremenu nadaljujejo svojo selitveno pot. Jeseni se najraje zadržujejo v trstiščih, med spomladanskim vračanjem pa se rade zadržujejo po vrbah in topolih ob rekah, kjer je tudi dovolj hrane. Čeprav Alpe nekateri osebki le preletijo (Franz 1993), domnevam, da v Slovenijo priletijo tudi prek gorskih prelazov (Koren, Jezersko) in naprej po alpskih dolinah ali rekah (Drava pri Dravogradu), kar potrjujeta dve češki najdbi in naša najdba na avstrijskem Koroškem. Zanimiv je podatek iz Julijskih Alp ko sta bili v vasi Podkoren 12. 10. 1986 opazovana dva (2) osebka in na istem mestu 18. 10. 1987 en (1) osebek (Gregori, ustno). Plašice, ki so bile opazovane ali ujete v Bobovku in Podkorenu, so verjetno priletele prek enega izmed bližnjih gorskih prelazov. Znano je, da so na selitvi ujeli plašico na nadmorski višini 2035 m (Glutz von Blotzheim & Bauer 1993). V Sloveniji se vse plašice spomladi ne vračajo po isti poti, tako da se spomladanska selitvena pot lahko razlikuje od jesenske. V času spomladanskega vračanja je ta razlika med krajem obročkanja in krajem najdbe največ 70 km. Lahko se razlikujeta tudi poti dveh zaporednih jesenskih selitev: tako je bila ponovno ujeta plašica 113 km oddaljena od kraja obročkanja v pretekli jeseni. Glede na sedem različnih najdb plašic, ki dokazujejo, da lahko plašice menjajo svojo selitveno smer (Franz 1993), je zanimivo, da pri nas kljub velikemu številu najdb do sedaj nismo zabeležili niti ene najdbe, ki bi lahko potrdila ta pojav. Možno je, da plašice, ki se selijo po vzhodni selitveni poti, ne menjajo teh selitvenih poti tako pogosto. Franz (1993) dokazuje, da se plašice selijo v dveh smereh (zahodni in vzhodni glede na Alpe). Seveda lahko mirno po- 91 ACROCEPHALUS XV-64-1994 SI. 6 : Selitvene smeri v tujini obročkanih plašic R.pendulinusm na jesenski selitvi v Sloveniji ponovno ujetih plašic. Lepo vidna je vzhodna selitvena smer južno od Alp. Na osnovi različnih najdb lahko vidimo, da se nekatere plašice selijo po vzhodni selitveni poti, in to kljub temu, da bi na osnovi kraja obročkanja sklepali, da bodo letele po zahodni selitveni poti. Slika levo zgoraj: s krogom je označeno območje, ki ga Franz (1993) omenja kot kraj, kjer naj bi plašice izbrale eno od selitvenih poti (vzhodno ali zahodno) okoli Alp. Fig. 6: Migration routes of Fendutine Tits Remi?, pendulinus ringed abroad and individuals caught again in Slovenia during their autumn migration, indicating their eastern migration route south of the Alps. On the basis of various recovens it is clear that some PendulineTits migrate along the eastern migration route, in spite of the fact that according to the place of ringing it could be presumed that they would choose the western migration route. Above left: Circle indicates the area where Pendutine Tits Remiz pendulinus are supposed to choose between the eastern and the western routes around the Alps (Franz 1993). 92 XV-64-1994 trdimo, da poteka prek Slovenije tako imenovana vzhodna selitvena smer, kar potrjujejo najdbe obročkanih plasic ob Nežiderskem jezeru v Avstriji in na Madžarskem in kmalu zatem ujete v Sloveniji, in to v glavnem na Vrhniki. Enako velja za najdbi obročkanih plasic na Štajerskem in kasneje ujeti na Ljubljanskem barju. Franz (1993) omenja, da naj bi se selitvena pot plasic razšla med 18 - 20° vzhodne geografske dolžine, t. j. nekje na Češkem. Z najdbami pa smo dokazali, da se po tej poti selijo tudi plašice, ki so bile obročkane na Češkem, to je tam, kjer naj bi že migrirale po zahodni selitveni smeri (si. 6). Od trinajstih najdb obročkanih plasic na Češkem je bila samo ena obročkana v kraju, ki bi dopuščal možnost, da se seli po drugi selitveni poti. Tudi nekatere najdbe obročkanih plasic na Češkem (Literak et al., 1993) in kasneje ujetih na Nežiderskem jezeru v Avstriji, na Madžarskem, v Sloveniji, Italiji in ena najdba januarja celo v Španiji dopolnjujejo naše najdbe v zvezi z mestom razcepa selitvenih poti. Ravno tako sta zanimivi najdbi obročkanih plasic iz Nemčije, od katerih bi bila ena Alpe lahko neposredno prečkala, druga pa zagotovo ne, saj je bila ujeta skupaj v veliki jati, v kateri je bilo najmanj 14 plasic, obročkanih v tujini (si. 4). Velika verjetnost je, da obstoja večje območje, kjer se pot plasic razcepi v dve smeri, in šele kasnejše najdbe bodo verjetno pokazale, ali ta razcep povzročijo Alpe same. S tem pa obstaja tudi možnost, da bi se nekatere plašice z obeh selitvenih poti (zahodna in vzhodna) združile na pre-zimovanju za Alpami (na območju Francije ali Španije). ZAHVALA Na tem mestu se posebej zahvaljujem pomočniku glavnega urednika Andreju Sovincu in recenzentu Davorinu Tometu za kritične pripombe in predloge, ki so v veliki meri vplivali na končno podobo tega prispevka. Za nasvete in kritičen pregled rokopisa se tudi zahvaljujem dr. Borisu Krystufku in Janezu Gregoriju. Posebna zahvala je namenjena našemu zunanjemu sodelavcu Jožetu Gračnerju, ki je s svojimi številnimi najdbami plasic omogočil nastanek tega dela. Zahvala velja ACROCEPIIALUS tudi vsem drugim zunanjim sodelavcem -obročkovalcem. POVZETEK V članku so prikazani rezultati obročkanja in najdbe plasic Remiz pendulinus v obdobju 1975 - 1993. V tem času je bilo v Sloveniji obročkanih 3974 plasic; od teh je bilo 68 plasic ponovno ujetih v tujim, 16 lokalnih najdb pa je bilo v Sloveniji. Ujeli smo tudi 68 plasic s tujim obročkom. Skupno je torej prikazanih 152 najdb plasic. Skoraj vse plašice so bile ujete s predvajanjem posnetka klica in petja ob mreži. Najdbe plasic so razdeljene v 10 skupin glede na čas in lokacijo obročkanja ter najdbe. Prve seleče se plašice se jeseni pri nas pojavijo sredi septembra, številčni vrh ulova je običajno v prvi polovici oktobra, nato število hitro upade in po 1. novembru so opazovani le še posamezni osebki. Rezultati obročkanja kažejo, da večina plasic prileti v Slovenijo v njenem SV delu in nadaljujejo pot v JZ smeri. Plašice v Sloveniji prezimujejo edino v Primorju, v obalnem trstičevju, kar je obenem skrajna vzhodna meja prezi-movalnega območja, ki je na severu omejeno z Alpami in sega v SV Italijo, verjetno pa še proti jugu in zahodu. Večina naših najdb iz časa jesenske selitve je iz Italije, kjer nekatere tudi prezimujejo, večji del pa odleti v prezimovališča bolj proti jugu ali zahodu. Na spomladanskem preletu se plašice v Sloveniji pojavijo sredi marca, višek preleta je v začetku aprila, konec aprila pa so najdena že prva gnezda. Selitvena pot plasic se deli pred Alpami na t. i. vzhodno (južno od Alp) in zahodno (severno od Alp) selitveno pot. Naše najdbe obročkanih plasic nedvomno potrjujejo obstoj vzhodne selitvene poti, ki poteka prek Slovenije. Do sedaj je veljalo, da se plašice odločajo za vzhodno oz. zahodno selitveno pot v pasu med 18 - 20 ° vzhodne geografske dolžine. Najdbe pri nas ujetih plasic iz Češke in Nemčije, torej iz krajev; ki ležijo bolj zahodno od omenjenega geografskega pasu, kažejo, daje območje, kjer se selitvena pot plašic deli na vzhodno oziroma zahodno, mnogo širše in da je njegovo težišče pomaknjeno bolj proti JZ (torej proti robu 93 ACROCEPHALUS Alp), kot se je domnevalo do sedaj. Zelo verjetno je tudi, da posamezne plašice med selitvijo prečkajo Alpe, najbrž na nizkih prelazih in po rečnih dolinah. Nekatere naše najdbe iz podnožja Alp pa dopuščajo tudi možnost, da so te plašice priletele v Slovenijo v njenem SV delu in se nato razkropile tudi v predalpska območja. Naše najdbe obročkanih plašic potrjujejo tudi domneve, da se vsi osebki spomladi ne vračajo po isti selitveni poti, po kateri so prileteli jeseni. V času spomladanskega vračanja in najdbe je bila razlika do 70 km glede na kraj obročkanja v jesenskem času. Zanimivo je tudi, da lahko plašice menjajo selitvene poti v istem časovnem obdobju (jeseni), vendar v naslednjem koledarskem letu: o tem govori jesenska najdba plašice 113 km od kraja obročkanja v pretekli jeseni. Zanimivo je, da so bile v posameznih jatah ujete plašice z obročki iz različnih držav, kar kaže, da so lahko v jatah tudi osebki iz različnih geografskih območij. Naša plašica je nosila obroček 5 let, 6 mesecev in 21 dni, tako da je bila že v sedmem koledarskem letu življenja. Najdaljša najdba v Sloveniji obročkane plašice znaša 1228 km. Sedmega oktobra 1992 se je na Vrhniki ujelo 358 plašic; med njimi jih je bilo 14 z obročki z drugih držav. SUMMARY The article presents the results of the recoveries and ringing of Penduline Tits Remiz pendulinus carried out from 1975 to 1993. In this period, 3974 individuals were ringed in Slovenia, of which 68 were again caught abroad; in Slovenia, 16 locally ringed individuals were recovered. 68 caught Penduline Tits carried foreign rings. All together, 152 recoveries are thus presented herewith. Almost all Penduline Tits were caught with the aid of recorded calls and singing broadcast along the net. The recoveries are arranged in 10 groups as to the time of ringing and the time of recovery. The first migrating Penduline Tits occur in Slovenia in mid September. Most were caught in the first half of October, but then their numbers decreased, so that only a few XV-64-19Q4 were still observed after November 1st. The results of the ringing show that the majority of these birds enter the territory of Slovenia in its NE part and then continue their flight towards the SW In Slovenia they winter only in Primorje, the coastal area of Slovenia, i. e. in reeds which at the same time present the extreme eastern boundary of their regular winter quarters. These are bound by the Alps in the north and extend to NE Italy: most likely. however, they extend also to the south and west. The majority of our recoveries from the autumn migration period originate from Italy where some of them also winter, while the greater part move to their winter quarters more to the south or west. During the spring passage the Pen-duline Tits appear, in our territory, in mid March. The migration peak is reached at the beginning of April, and at the end of the same month the first nests are found. Just before the Alps, their migration route divides into the so-called eastern (south of the Alps) and western (north of the Alps) migration routes. Our recoveries of the ringed individuals indubitably confirm the existence of the eastern migration route leading across Slovenia. In the past it was believed that Penduline Tits chose the eastern or western migration route in the zone between 18 to 20 degrees longitude east. On the basis of the individuals caught in our country and originating from Germany and Czech Republic, i. e. the countries lying much more to the west from the mentioned geographical zone, we can say, however, that the area where the migration route divides into the eastern and western routes is in fact much broader and that its centre of gravity is situated much more to the SW (towards the edge of the Alps) than presumed until now. It is also very likely that during their migration some Penduline Tits cross the Alps, probably over low passes and along river valleys. Some of our recoveries from the foot of the Alps may speak, however, that these birds entered Slovene territory in its NE part and then dispersed to the pre-Alpine areas as well. On the basis of our recoveries of the ringed birds we can also confirm that all individuals do not return, in spring, along the same migration route as taken in autumn. At 94 XV-64-1994 ACROCEPHALUS the time of their return in spring, the difference amounted up to 70 km compared with the place of ringing in autumn. It is also interesting that these birds may change their migration routes in the same time of year (autumn), but in the following calendar year: of this speaks the individual caught in autumn 113 km away from the place of ringing in previous autumn. Also interesting is the fact that some recovered individuals belonging to the same flock carried rings from different countries, indicating that flocks might have contained individuals from some very different countries. Our Pendutine Tit carried the ring for 5 years, 6 moths and 21 days, indicating that it was already in its seventh calendar year of life. The "longest" recovery of a Pendutine Tit ringed in Slovenia was 1228 km. On October 7th 1992,358 Pendutine Tits were caught at Vrhnika, 14 among them with rings of other countries. In Slovenia, only 16 recoveries of Pendutine Tits, ringed in our country and again caught here, were made. Three recoveries (Nos. 141, 146 and 152) are from the breeding period. The recovery of the Pendutine Tit No. 140 is particularly interesting, for the distance between the place of ringing and its recovery in Slovenia amounted to no less than 152 km. LITERATURA BEZZEL, E. (1993): Kompendium der Vögel Mitteleuropas, Passeres, AULA-Verlag Wiesbaden CRAMP. S. & C. M. PERRINS (EDS. ^1993): The birds of the Western Palearctic, bl. 7, Oxford Univ. Press ERJAVEC, F ( 1870): Domače in tuje živali v podobah. III. del:Ptice. Celovec FRANZ, D., N. THEISS & H. GRAFF (1987): Weibchen der Beutelmeise Remiz pendulinus brütet in einer Saison zweimal erfolgreich an zwei mehr als 200 km voneinander entfernten Brutplätzen. J. Orn. 128:241-242 FRANZ, D. (1988): Wanderungen der Beutelmeise Remiz pendulinus während der Brutperiode - Ausdehnung, Häufigkeit und ökoloqische Bedeutung, Die Vogelwelt 109:188-206 FRANZ, D. (1993): Wechseln einzelne Beutelmeise (Remiz pendulinus) ihre Zugwege und Winterquartiere? Die Vogel- warte 37: 26-31 GEISTER, L, D. SERE, (1974): Novo uqotovliene vrste ptic pevk v Sloveniji. Proteus, 37 HV3-11 GEISTER, I. (1989): Slovenski prispevek k evropskemu ornitološkemu atlasu. DOPPS, Ljubljana. GLUTZ VON BLOTZEHIM, U. UND K. M. BAUER, (1993): Handbuch derVöqel Mitteleuropas. Bana 13. Aula-Verlag, Weisbaden HUDEC, K. (1983): Fauna CSSR. Svazek 24, Dil IIJČ2. Aves, Academia Praha JANČAR, T. (1984): Gnezditev plašice (Remiz pendulinus) v Sigah pri Ljubljani. Acrocepnalus: 21: 41. KRAVOS, K. (1990): Osservatorio faunistico. Analisi delle catture del pendolino Remiz pendulinus. 44-52 LITERAK, L, M. HONZA, T. STOLARCZYK, (1993): Nachbrutzeitliches Vorkommen der Beutemeise (Remiz pendulinus) im Schilfbestand des oberen Oderqebietes. Eoretta 36:57-66 SOVINC, A. (1994): Zimski ornitološki atlas Slovenije. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana SERE, D. (1985): Plašica (Remiz pendulinus). Acrocepnalus 25:51 VALERA, T., P REY, A. M. SANCHEZ-LAFUENTE & J. MUNOZ-COBO (1990) The situation of Pendutine Tit (Remiz pendulinus) in Southern Europe: A new stage of its expansion.! Orn. 131:413-420 VALEIRA, F, R REY, A. M. SANCHEZ-LAFUENTE & J. MUNOZ-COBO (1993 : Expansion of Pendutine Tit (Remiz pendulinus) through Migration and Wintering. J. Orn. 134; VOGRIN, M. (1993):Grivar (Columba palumbus). Acrocepnalus 60:166-167 ZINK, G. (1981):Der Zug europaischer Singvögel. 3. Lieferung. Radolfzell-Mög-gingen. 95 ACROCEPHALUS XV-64-1994 PRILOGA: APPENDIX: PREGLED LOKALITET IN KOORDINAT LOCALITIES AND COORDINATES SLOVENIJA-SLOVENIA Bevke, (Lj. barje): Bob cvek: Črneče, (Dravograd): Fužine, (Ljubljana): Godovič: Iška, (Črna vas): Mestni log, (Ljubljana): Ornit. postaja Barje: Ormož: Parte, (Lj. barje): Pragersko: Prošca, (Ljubljanica): Sečovlje: Šentjakob, (Ljubljana): Škocjanski zatok, (Koper): Škofljica Ig, (Lj. barje): Vrhnika: Zrkovci, (Maribor): 45. 59 N/14. 46. 17N/14. 46. 35N/15. 46. 03N/14. 45. 56 N/14. 01 N/14. 02N/14. 01N/14. 25N/16. 58N/14. 23N/15. 46.01 N/14. 45. 28 N/13. 06N/14. 33N/13. 58N/14. 58N/14. 33N/15. 46. 46. 46. 46. 45. 46. 46. 45. 45. 45. 46. 22 E 23 E OIE 35 E 05 E 29 E 30 E 30 E 10E 33 E 40 E 31 E 38 E 36 E 44 E 34 E 30 E 43 E AVSTRIJA-AUSTRIA Ilmitz. Bez. Neusiedl: 47. 46 N /16. 48 E Ebenthal, Kärnten: 46. 36 N /14. 22 E ČEŠKA-CZECHIA Bartošovice: 49. 40 N/18. 03 E Bohdaneč: 50. 05 N /15. 40 E Dolni Dunajovice: 48. 51 N /16. 36 E Jičin: 50. 26N/15. 21 E Mušov (Breclov): 48. 54 N /16. 36 E Ostrava: 49. 52 N/18. 20 E Prusy (Prerov): 49. 26 N/17. 31 E Ra/ice: 49. 15 N/14. 06 E Sedlec, (Breclov): 48. 47 N /16. 42 E Sopreč: 50. 05 N/15. 34 E Tovačov (Prerov): 49. 26 N /17. 17 E Zahlinice: 49. 17 N/17. 30 E Žehun, (Nymburk): 50. 08 N /15. 18 E NEMCIJA-GERMANY Storkow: 52. 10 N/14. 12 E Breitenguessbach: 49. 58 N /10. 53 E HRVAŠKA-CROATIA Mirna. (Istra): 45. 19 N/ 13. 36 E Dragamći, (Karlovac): 45. 34 N/15. 38 E ITALIJA-ITALIA Baccuco, (Rovigo): Brenta, (Venezia): Caneo, (Udine): Casale, (Vicenza): Chiav. Marina, (Rovigo): Conca, (Forli): Forgaria n. Fr. (Udine): Gorino, (Ferrara): Isonzo Cona, (Gorizia): Lisert. (Gorizia): Malcontenta, (Venezia): Marano Lagunare, (Udine): Pezzoneghe, (Belluno): Preval, (Gorizia): Sant'Andrea, (Udine): Sdobba, (Gorizia): Volano, (Ferrara): Volta Grimana, (Rovigo): LATVIJA-LATVIA Pape Lake: Pape Marsh: 45. 32 44.52 43.58 46. 13 44.49 45. 45 45.48 45.26 45.46 46. 09 45.59 45.43 45.44 44.48 45. 03 N/11. N/12. N/12. N/12. N/12. N/13. N/13. N/12. E/13. N/12. N/13. N/13. N/13. N/12. N/12. 34 E 25 E 43 E 58 E 21 E 31 E 34 E 12E 09 E 15E 31 E 12E 33 E 15E 12E 56. 11N/21.03E 56. 11 N/21.03E LITVA-LITHUANIA Ventes Ragas: 55. 21 N / 21. 13 E MADŽARSKA-HUN GARY Balatonbereny, (Somogy): Feherto, (Györ-Sopron): Fertörakos, (Györ-Sopron): Györ-Sopron: Kesztheiy (Zala): Siofok, (Somogy): POLJSKA-POLAND Jaksice, (Bydgoszcz): Stacya, (Bukowo): Zielonczyn, (Bydgoszcz): 46. 43 N/17. 20 E 47.41 N/17. 21 E 47. 43 N/16. 39 E 47. 42 N/17. 38 E 46. 43 N/17. 15 E 46. 55 N/18. 03 E 52. 52 N/18. 12 E 54. 28 N/16. 25 E 53. ION/17. 49 E SLOVAŠKA-SLOVAKIA Ivachriova : 49. 06 N / 19. 25 E 44. 56 N/12. 07 E 45. 11 N/12. 19E 45. 43 N/13. 32 E Dare Sere, Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, SLO - 61000 LJUBLJANA 96