KOPER — 4. SEPTEMBRA 1959 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI	LETO VIII. — ŠTEV. 35
lihaja vsak petek- — Izdaja Časopisno zaloznisko podjetje »Primorski tisk« Koper. — Naslov uredništva in unrave-Koper, Cankarjeva ul ca 1, telefon 176 - Posamezni izvod 10 din. - Celoletna naročnina 500 (lin polletna 250 din četrtletna 130 dm. Za inozemstvo letno 1000 din ali 3.5 dolarja. - Bančni račun C02-70-1-181. - Rokopisov no vračamo!
Zaključene so XII. grafične športne igre Slovenije v Kopru
Minulo nedeljo dopoldne so bile na slovesen način zaključene letošnje XII. letne športne igre grafičnih delavcev Slovenije. Kopr-
vzrokov (neprimerni delovni prostori in pogoji, stanovanjske razmere, zasedba delovnih mest z delavci iz kmečke okolice Kopra
iger, okrajnim sekretarjem Albertom Jakopičem-Kajtimirom na čelu. Vsem izreka prireditveni odbor, in z njim vsi grafični delavci, najprisrčnejšo zahvalo!
Več o samih igrah preberite na 5. in 7. strani današnje številke Slovenskega Jadrana.
Ob zaključku XII. grafičnih športnih iger Slovenije v Kopru so zmagovalne ekipe m posamezni uspešni tekmovalci prejeli lepe nagrade diplome, pohvale in pokale. Na sliki: tehnični vodja iger Maks Kotnik predaja najvišje priznanje zmagovalni sindikalni ekipi Mar borske tiskarne. Druga je bila ekipa Celjskega tiska, tretja pa ekipa CZP Delo iz Ljubljane. Prihodnje leto pa na svidenje v Ljubljani!
Tudi letos bo Okrajni odbor Rdečega križa v Kopru organiziral na področju našega okraja krvodajalsko akcijo, k; bo trajala od 1. do 21. septembra po naslednjem razporedu: 1.. J. in 8. septembra v Postojni, 3. in
4. septembra v Ilirski Bistrici, 9., 10. In H. septembra v Sežani, 15., 16., 17. 'n 18. septembra v Kopru, 22. in 23. septembra v Izoli, 24. septembra v Piranu in 25. septembra v Hrpe-Ijah.
Novi dosežki v medicinski znanosti. ki so odkril- možnosti široke uporabe krvi v boju za človeška življenja m za zdravljenje bolnikov, so oah pobudo za organiziranje stalnih prostovoljnih krvodajalskih akcij. Vsakodnevne prometne lil česte obratne nesreče, potrebe bolnišnic po transfuzijah krvi, ko le z nj;iml lahko recimo življenja sodržavljanov narekujejo, da vsi prebivalci sodelujejo pri tej nadvse človečanski akciji.
Nihče izmed nas ne vo, kaj se mu
lahko pripeti: nesreča ali težko obolenje. Vemo pa, da ponesrečenec aH bolnik marsikdaj potrebujeta kri drugega in zato je dolžnost vsakega za krvodajalstvo sposobnega, da daruje svojo kri pomoči potrebnim, Kri je nenadomestljiv vir zdravja in ozdravljenja in prav je, če se tega zavedamo sedaj, ko smo sposobni brez škode za lastno zdravje oddati nekaj le dragocene tekočine na razpolago bolnšnlcam.
Sedanji podatki kažejo, da bo v našem okraju do 24. septembra prostovoljno oddalo kri najmanj 300(1 prebivalcev: delavcev, kmetov, uslužbencev, mladink in mladincev. Vso zbrano kri bo Zavod za transfuzijo krvi Slovenije iz Ljubljane dal na razpolago našim bolnišnicam In mmogrede omenjeno tudi znatne količine bolnišnicam v Kopru, Izoli in Piranu, kjer so kirurgični in ginekološko-porodniški oddelki, kjer je vedno mnogo bolnikov, ki nujno potrebujejo kri plemenitega krvodajalca.
Častili pokrovitelj XII. grafičnih športnih iger Slovenije, sekretar OK ZKJ Koper Albert Jakopič-Kajtiimr pozdravlja pred začetkom .iger na koprskem stadionu zbrane člane sindikata grafičarjev iz vse Slovenije
ski stadion ter druga športna igrišča in dvorane v našem mestu ter v Izoli so bili tri dni priča športnih tekmovanj med grafiki Slovenije. Najboljši izkupiček so na koncu pobrali Mariborčani (Mariborska tiskarna), drugi so Ibiii Celjani (ČP Celjski tisk), tretji pa Ljubljančani (ČZP Belo). Meti skupaj 14 ekipami so se domači gostitelji (ČZP Primorski tisk) uvrstili na deveto mesto, kar je precejšen uspeh, če upoštevamo, da je to mlad grafični Ikolektiv, ki se je zaradi raznih
itd.) komaj konsolidiral in še ni imel organizirane sindikalne dejavnosti tudi na športnem področju. Vsekakor so letošnje igre dobra šola in njene izkušnje bo mladi kolektiv, ki letos slavi deseto obletnico obstoja koprske tiskarne, s pridom uporabil po preselitvi v nove delovne prostore pod konec leta.
Od začetka do konca so grafične igre z zanimanjem in skrbjo spremljali tudi športni in drugi javni delavci koprskega okraja s častnim pokroviteljem letošnjih
V Kopru je bil 28., 2S. in 3». avgusta IV. republiški festival kmetijskega strojništva, ki se ga je udeležilo več kot 70 zmagovalcev okrajnih tekmovanj v kmetijskem strojništvu. Tek-inovalci-traktor!sti so v teh dneh dokazali pred komisijami In pred številnim občinstvom, da so resnični mojstri v upravljanju traktorjev in v poznavanju številnih predpisov s področja kmetijskega strojništva.
Med ekipami starejših traktoristov so bili najboljši Celjani. Janko Smeh, Rado Brglez in Anton Lenjič so zbrali 1050 točk in tako osvojili prvo mesto ter lepe nagrade. Na drugo mesto so se uvrstili Mariborčani, na tret-tje pa I. moštvo iz Ljubljane. Celjani so bili zmagovalci tudi v skupini mladih zadružnikov, saj so Ivan Ločiš-nik, Slavko Hojar ter Boris Srebot-njak zbrali GG7 točk in so pustili za seboj Mariborčane in Novomeščane. Od posameznikov velja pohvaliti Celjana Janka Smeha, ki je postal republiški prvak in bo moral na bližnjem zveznem tekmovanju braniti lani osvojeni naslov zveznega prvaka v traktorstvu. Republiški mladinski prvak je tudi Celjan, Ivan Ločišnik, medtem ko je prvo mesto v globokem oranju zasedel Franc Brancelj iz Murske Sobote. Lepe uspehe so dosegli tudi tekmovale; iz obeh primorskih okrajev, vendar pa marsikdaj niso bili kos bolj izvežbanim trakto-
Vloženim sredstvom in naporom
Posvetovanje predstavnikov občin koprskega okraja o stanju na naših poljih, v vinogradih
in sadovnjakih ter živinskih hlevih
Pod predsedstvom predsednika OLO Koper Albina Dujca je bilo minuli torek v Kopru posvetovanje predsednikov občinskih ljudskih odborov našega okraja o raznih vprašanjih s področja kmetijstva. Udeleženci posvetovanja, med katerim; sta bila tudi podpredsednik OZZ Koper tovariš Albin Simčič in direktor Zavoda za pospeševanje kmetijstva inž. Franček Pajenk, so nanizali vrsto uspehov, ki so jih dosegla kmetijska posestva in kmetijske zadrugo v izvajanju letošnjega družbenega plana in petletnega perspektivnega gospodarskega načrta, kakor tudi pomanjkljivosti v delu posameznih kmetijskih organizacij.
Vse kaže, da bo kmetijstvo našega okraja tudi letos preseglo planske naloge in da bo možno perspektivni petletni načrt kmetijstva doseči konec prihodnjega leta. To pa narekuje, da se že danes lotijo vodstva kmet jskih gospodarskih organizacij priprav za sestavo bodočih programov dela. Zelo razveseljivo je nam-
reč dejstvo, da so v nekaterih predelih že uspeli pridelati 40 vagonov grozdja na hektar in so celo pripravili vse za vzrejo do 45 glav živine na ha. To je posledica temeljitega koriščenja najsodobnejših agrotehničnih ukrepov, realnega planiranja proizvodnje In uvajanja koope-racijskih odnosov. Danes je že popolnoma jasno, da je na Postojnskem in Sežanskem najbolj donosna kmetijska panoga živinoreja in da so v obalnih občinah izredno ugodni pogoji za kar najbolj intenzivno vrtnarstvo ob istočasnem pospeševanju živinoreje.
So večji uspehi pa bodo doseženi, ko bodo dozoreli pogoji za formiranje kmetijskega kombinata v obalnem področju. Tak kombinat, sestavljen z združitvijo kmetijskih posestev in podjetij bo s sodelovanjem kmetijskih zadrug in individualnih proizvajalcev imel močnejšo ekonomsko osnovo, kar bo v veliki meri vplivalo na večjo proizvodnjo in na znižanje cen kmeujskih pridelkov.
Predsednik: občin so na tem posvetovanju podrobno razpravljali tudi o izdelavi investicijskih programov ter so prišli do enotnega sklepa: programi naj bodo čimbolj temeljito izdelani pod nadzorstvom in v izvedbi zavoda za pospeševanje kmetijstva, projektant pa mora prevzeti vso moralno odgovornost, da bo realizacija programa gospodarsko koristna. V tej zvezi je bilo osvojeno tudi stalisče, da ne sme nihče samovoljno spreminjati plana, ker takšna dejanja močno škodujejo izvajanju osnovnih smernic, ki jih narekuje načrten razvoj kmetijstva. Ob zaključku posvetovanja pa je bilo tudi govora o zbiranju in trošenju finančnih sredstev pod posebnim nadzorstvom oblastnih ter zadružnih organov, kajti za ostvaritev velikih nalog, ki jih mora izpolniti naše kmetijstvo, bodo potrebne znatne investicije, ki pa se bodo kaj kmalu dobro obrestovale.	g;;;
Končal se je tudi IV. republiški festival kmetijskih strojnikov
nstom iz drugih predelov Slovenije.
Razen tekmovanja je posebno pozornost vzbudilo zborovanje tekmovalcev, ki je bilo v koprski gledališki dvorani v petek zvečer. Na njem so inž. Janez Perovšek, inž. Tone Ma-rolt, kot kmetijska strokovnjaka In
Na zgornji sliki inž. Franček Pajenk pozdravlja udeležence IV. republiškega tekmovanja traktoristov, na srednji traktoristi tekmujejo na ploščadi starega koprskega pristanišča, na spodnji pa so najboljši tekmovalci okoli pokalov in plaket, ki so si jih pridobili s svojim znanjem
predstavnika republiških kmetijsko-strojniških forumov pri Glavni zadružni zvezi Slovenije ter Glavnem odboru Ljudske tehnike Slovenije, in predstavnik sindikata kmetijskih de-lavccv Slovenijo Franc Martine govorili o pomenu in vlogi kmetijske mehanizacije za dosledno izpolnjevanje perspektivnih nalog našega kmetijstva.
Potem ko je predsednik kmetijsko-tehnične komisijo pri Glavnem odboru Ljudske tehnike Slovenije inž. Tone Marolt razglasil rezultate tekmovanja ter podelil zmagovalcem pokale m praktična darila, je predsednik Okrajnega ljudskega odbora Koper Albin Dujc priredil v hotelu »Galeb« v Kopru sprejem za tekmovalce. Sprejema so se udeležili med drugimi tudi član Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS Julij Beltram, predsednik Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo Slovenije Maks Krmelj, predsednik GO Ljudske tehnike Slovenije Milko Goršič, sekretar OK ZKS Koper Albert Jakoplč-Kajtlmlr, predsednik upravnega odbora Industrije motorjev in traktorjev v Rakovici Vladimir Pecikoza in predsedniki okrajnih zadružnih zvez ter drugih zadružnih organizacij Slovenije, ki so pohvalili strokovno usposobljenost tekmovalcev In brezhibno organizacijo, ki sta jo izvedla kmetijsko-teh-nicna komisija Ljudske tehnike za okraj Koper ter republika kmetijsko tehnična komisija pri GO LTS. Nemajhno zaslugo, da je to tekmovanje doseglo želeni smoter pa ima predvsem predsednik delovnega odbora za izvedbo IV. republiškega festivala kmetijskega strojništva, direktor okrajnega Zavoda za pospeševanje kmetijstva v Kopru inž. Franček Pajenk, ki je v svojih govorih ob začetku in zaključku med drugim še posebej poudaril, da se kmetovalci vse bolj zavedajo koristnosti uporabljanja najbolj sodobnih agrotehničnih sredstev za nadaljnji, hitrejši razvoj jugoslovanskega kmetijstva
z zanimanjem spremlja največjo tovrstno mednarodno prireditev v koprskem zalivu
Popoldne ob štirinajsti uri je bil start prve regate. Devetindvajset jadrnic (to se pravi vse prijavljene razen ene) se je spustilo v boj z burjo in valovi. 2C v prvi regati je bilo očitno, da je veščina šele prvi pogoj za uspeh. V tako močni konkurenci je treba imeti tudi tehnično naimo-clerneje opremljeno jadrnico. Odlični Koprčan Fafangel je bil na primer nekaj časa med vodečimi, toda pozneje se mu je zlomilo krmilo in je moral odstopiti. Iz podobnih razlogov sta odstopila tudi druga dva člana slovenske flote, tako da se je nastop slovenske flote v prvi regati končal neuspešno.
V ponedeljek ob enajstih je bila na koprskem pomolu slovesna otvoritev prvenstva XVII. distrikta jadrnic STAR. Ob igranju državnih himen so dvignili na jambore zastave štirih držav udeleženk: Švice, Avstrije, Zahodne Nemčije in Jugoslavije.
Nad 50 tekmovalcev so pozdravili
zastopniki koprskih oblasti in športnih organizacij ter jim zaželeli prijetno bivanje na slovenski obali, v krajšem nagovoru sta Jim zaželela dobrodošlico in mnogo tekmovalnih uspehov predsednik koprske občine Miran Bertok In kapetan slovenske flote jadrnic STAR Vinko Znidaršič. Nato je odprl tekmovanje v imenu generalnega odbora sekretar XVII distrikta g. Walter Vettori, ki je izrazil zadovoljstvo, da je to tekmovanje v Jugoslaviji ter se zahvalil za lep sprejem.
J
Kapitan slovenske flote jadrnic STAR Vinko Znidaršič med pozdravnim govorom ob otvoritvi letošnjega tekmovanja teli jadrnic XVII. distrikta (v njem so razen Jugoslavije še Zali. Nemčija, Švica in Avstrija) minuli ponedeljek
v koprskem pristanišču'
Do zaključka redakcije smo prejeli še izide druge in tretje regate. V obeli so se spet uveljavili Švicarji, tako da lahko skoraj z gotovostjo rečemo, da bodo prvi dve ali tri mesta pripadala njim. Odlični Švicar Bernet je s svojo jadrnico Cha-cha 3 zmagal tudi v drugi in tretji» regati ter mu bo priborjena prednost najbrž zadoščala za osvojitev naslova prvaka XVII. distrikta.
gospodarski komentar
v enem prejšnjih komentarjev smo govorili o tem, da se morajo letošnji, ugodni rezultati gospodarskega razvoja poznati na dvigu, življenjske ravni našega prebivalstva, to je na zboljšanju njegovega življenjskega položaja. To je tudi cilj naše gospodarske politike in za dosego tega cilja so bili in bodo sprejeti številni ukrepi, ki naj bi, pospešili razvoj v tej smeri.
Seveda bi želeli konkretnih podatkov v tej smeri in dokazov, da se gospodarski položaj naših ljudi v resnici zboljšuje. Teh je mnogo in se jih je težko vseh dotakniti, saj zadevajo vsa področja gospodarskega življenja tako posamič kot v celoti. Za danes bi se dotaknili nekaterih podatkov, ki v številkah povedo koliko so v času prvih šestih mesecev v zadnjih letih porastli dohodki in izdatki prebivalstva, za kateri čas letos so znani uradni podatki. Skupno so tako n. pr. znašali prejemki prebivalstva v navedenih mesecih: l. 1957 412.3 milijarde, l. 1958 že 473.8, letos pa 545.6 milijard. Med prejemke štejemo plače in zaslužke sploh, pokojnine in invalidnine, odkup kmetijskih pridelkov, obrtniške in druge storitve in druge prejemke. Za nad SO milijard so v tem času porastle plače in drugi zaslužki, za skoraj 20 pa pokojnine in invalidnine. Izdatki pa so se v istem času gibali v posameznih letih od 410.4 do 47S.1 in dosegli letos 546.9 milijard. Pri tem moramo seveda všteti še nakupe na kredit, to je s potrošniškimi posojili, ki so se letos spet zelo povišali in to v primerjavi z lanskim letom do konca junija za nad IS milijard. Znano je, da so bili lani izdani nekateri ukrepi, ki so negativno vplivali na porast teh kriditiv, dočim so sedaj pogoji ugodnejši.
Omeniti je treba, da navedeni viri sredstev predstavljajo le del potrošnih sredstev v rokah prebivalstva, V ta je treba šteti poleg potrošniških kreditov in prejemov v gotovini tudi hranilne vloge. Po podatkih iz Narodne banke bi razpolagali prebivalci z več kot 775 milijardami ali za 120 milijard potrošnih sredstev več kot lani. To pa je vsekakor visoka vsota, ki■ lahko voliva na potrošnjo na vseh področjih in kar je treba zlasti upoštevati ob uravnavanju industrijske proizvodnje.
Kot je bilo rečeno se navedeni podatki nanašajo na prvo polovico letošnjegaj leta. Takrat še niso bili znani, uspehi letine in le delno uspehi na ostalih področjih gospodarskega delovanja. Ni dvoma. da bodo te številke v drugi letošnji polovici precej višie in se bo posebno zvišala postavka prejemkov iz odkupa kmetijskih pridelkov. Lani je bila ta postavka sorazmerno nizka zaradi slabe letine. Tudi sicer bodo podatki o drugih prejemkih višji, saj se je v tem času že izdatno dvignila proizvodnja in drugo. Porast prejemkov se kaže na tržišču, kjer vlada veliko povpraševanje po vseh vrstah potrošnega blaga in tako industrija kot uvoz komaj zadx>voljujeta vse zahteve oziroma potrebe.
Odprto ostane vprašanje cen in njihovega gibanja, kajti ob dviganju cen. ki bi izčrpale povišanja dohodkov, bi navedeni, uspehi ne imeli vsebine. Toda o tem enkrat prihodnjič s pripombo, da porast cen doslej ni bil tako velik. da hi ga bilo vredno omenjati, saj ie v primerjavi z lanskim znašal le 1 °/o.
NAPOVED VREMENA za čas od 4. do 11. septembra 1359 Za minuli teden je bilo zelo značilno dokaj spremenljivo vreme, ki je sledilo vdorom hladnega in vlažnega zraka. Ta vdor je bil posledica ciklonov, ki so imeli znaten vpliv predvsem v zahodn h predelih Evrope, medlem ko na vzhodu njihovega vpliva ni bilo moč občutiti,
V prihodnjem tednu bo prevladovalo lepo vreme, s tem pa ni rečeno, da ne bo ponekod nekaj krajevnih padavin. Na splošno sicer lahko pričakujemo, da bo september v znamenju lepe Jeseni — tople in le delno deževne.
Vremenoslovci menijo torej, da bo med 4. i.n C. septembrom lepo, 7. in 8. ter 9. septembra nekoliko oblačno in rahlo deževno, po 10. septembru pa se bo vreme ponovno zboljšalo. Temperatura zraka bo v glavnem iznad 20 stopinj Celzija,
Prizadevanja in načrti postojnskih ljudi
m razvoj ninzr
EISENHOWER V EVROPI
Predsednik ZDA Dwight Eisenhower je začel svoj ob'sk nekaterim evropskim državam v Bonnu, kjer se je prejšnji teden dva dni razgovarjal z zahodnonemškim kanclerjem Adenauerjem. Nato je odpotoval v London. Z britanskim ministrom MacMillanom sta pet dni razpravljala o nekaterih problemih, ki zavirajo dobre odnose med Vzhodom n Zahodom in sta se tudi posvetovala v zvezi z bližnjim prihodom sovjetskega predsednika vlade Nikite Hruščeva v Washington. Glasnik Bele hiše Hagherthy pa je v tej zvezi dejal, da je namen E senhowerjevega obiska Adenauerju, Mac Millanu in de Gaulleu tudi najti enotno stališče Zahoda pred razgovori s Hruščevom. Omenil je tudi, da-se bosta Eisenhower in Iiruščev le »razgovarjala«, ne bosta pa se pogajala, ter da bo predsednik ZDA takoj sporočil zahodnim zaveznikom moreb tne nove predloge Sovjetske zveze za ureditev razmer v svetu.
HRTJŠCEV: VSE JE PREMOSTLJIVO
Predsednik Sovjetske zveze Ni-kita Hruščev je v nedeljo na zborovanju v Vešenski med drugim omenil svoje potovanje v ZDA in
je v svojem govoru dejal, da potuje v ZDA z dobrimi nameni, z gorečo željo, da bi prispeval svoj delež k popuščanju mednarodne napetosti in k okrepitvi miru v svetu. Rekel je tudi, da je vsakemu človeku z zdravim razumom popolnoma jasno, da z izboljšanjem sovjetsko - ameriških odnosov ne bodo pridobili velikih koristi samo narodi teh dveh držav, pač pa tudi ljudstva vseh tistih velikih in malih držav, ki ne želijo vojne, pač pa. težijo po čvrstem in trajnem miru. »Vse zapreke so premostljive,« je dejal Hruščev, ki bo te dni odpotoval v ZDA.
NEHRU: TO JE AGRESIJA
Predsednik indijske vlade Neh-ru je te dni v parlamentu izjavil, da je vdor kitajskih čet v indijsko severovzhodno obmejno področje konkreten primer agresije, Kakor je znano, so čete LR Kitajske 25. avgusta zasedle nekaj predelov indijske pokrajine Landak v Kašmiru in so pri tem uporabljale tudi orožje. Predsed-n k indijske vlade Nehru pa vztraja, naj bi spor rešili za okroglo mizo in ne z oboroženim spopadom.
Turizem je na Postojnskem zelo pomembna gospodarska panoga, česar se dobro zavedajo Občinski ljudski odbor in številne krajevne družbene organizacije. Na raznih sejah je turizem predmet obširn h razprav in zelo pomembno je bilo nedavno posvetovanje, ki ga je sklical Občinski ljudski odbor v Postojni in kateremu so prisostvovali razen članov občinskega sveta za blagovni promet in turizem še zastopniki Turistične zveze in Turističnega-olepševalnega društva ter Gostinske zbornice za okraj Itoper. Na tem posvetovanju je predsednik ObLO Postojna .Jože Basa uvodoma podal nekaj smernic za sestavo programa za nadaljnji razvoj turizma na Postojnskem in Pivškem. Nato so obravnavali najprej slabo preskrbo s pitno vodo.
Obč nslci ljudski odbor je sicer pred leti investiral znatna finančna sredstva za ureditev vodovodnega omrežja, vendar je imel premalo denarja, da bi ga popolnoma obnovil. Zato je sedaj skoraj 40 odstotkov zajetja vode izgubljenih, kar predstavlja znatno gospodarsko škodo. Vodovodna napeljava na Postojnskem je bila zgrajena daleč pred prvo svetovno vojno, v času italijanske okupacije pa so jo le za silo obnavljali tako, rta so cev; polagali v kanale mestne kanalizacije. Te cevi vedno bolj rjavijo in vanje pronica voda iz kanalizacijo. To pa povzroča nevarnost za ljudsko zdravje. Sedaj jo predvidena temeljita obnova vodovodnega omrežja in nekateri predlagajo zajetje vode v Planini pri jami, da bi imeli dovolj vode za Postojno in Pivško kotlino, razen tega pa bi lahko napravili pri Divači priključek Postojnskega vodovoda na Istrski vodovod.
Treba bo le zbrati denarna sredstva s pomočjo okraja in dobiti finančno pomoč tudi od republiškega ter zvez-nega Izvršnega sveta Ljudskih skupščin.
Mestna kanalizacija je bila zgrajena leta 1085 in danes je v Postojni mnogo stanovanjskih hiš, ki nimaje (Nadaljevanje na 0. sirarn)
PROSLAVE OBČINSKEGA PRAZNIKA V SEŽANI
V petek, 28. avgusta, so prebivalci sežanske komune praznovali svoj občinski praznik. Ob tej priložnosti so se spomnili prihoda prvih partizanov na Sežansko in ustanovitve odbora Osvobodilne fronte za Področje Krasa, ki je bila v Gornji Branici v avgustu leta 1941,
Proslave so se začele minuli petek s športnimi tekmovanji, nadaljevale pa so se v soboto s svečano akademijo, na kateri je govoril predsednik ObLO Sežana Janko Valentinčič o borbi primorskega ljudstva za svobodo ter za izgradnjo socializma v naši državi, in so se zaključile v nedeljo v Kazljah z odkritjem spominske plošče borcem NOB in žrtvam fašističnega terorja. Na vseh proslavah so nastopde tudi ljudskoprosvet.ne skupine sežanske občine.
Podrobnejše poročilo o proslavi občinskega praznika v Sežani bomo objavili v prihodnji šterilki.
MMKM^P
feil^Slfr^-
žMMA t ««wihassy&x.-:
Zunanj; minister Fidel Castrove Kube govori na panameriški konferenci v Santiagu de Chile o karibskem problemu. Obtožil je sladkorne truste ZDA da se grobo vmešavajo v kubanske notranje zadeve z namenom, da bi vrgli sedanji Castrov režim, k; jim je odjedel bogate dividende.
V mestu Kronberg in Taunus, v bližin' Frankfurta v Zahodni Nemčiji, je bila pred časom konferenca predstavnikov združenj raznih držav. Med drugim so na konfcrcnci sprejeli sklep, naj bi posamezna mesta sklenila posebna prijateljstva s sorodnimi mesti v drugih državah. Turistično mesto Kronberg kot gostitelj se je med prvimi zavzelo za uresničitev te zamisli in sklenilo navezati stike s kakšnim tu rstičnim mestom v Jugoslaviji. Na nasvet dr. Marijana Der-mastie, predsednika OLO Ljubljana, ki je bil delegat; Jugoslavije na tej konferenci, se je Kronberg odločil za spoprijateljitev s Piranom.
Letos jul ja je bil predsednik piranske občine Davorin Ferligoj povabljen v Kronberg zaradi prvih stikov med obema mestoma. V spremstvu Ada Cvirna, direktorja hotela »Palače« v Portorožu je b 1 nekaj dni gost mesta Kronberg in si je dodobra ogledal njegovo upravno in d rugo ureditev. iikrat- je povabil predstavnike Kronberga, naj obiščejo Piran. V petek, 28. avgusta, zvečer so res prispeli v Portorož župan mesta Kronberg, g. dr. Giinther Jacobi, občinski svetnik g. Ileinrich Krug in odgovorni za turzem v Kronbergu, gospod Kari MOUcr. V soboto dopoldne so bili sprejeti na občini in tako dobili prvi vpogled v našo družbeno ureditev in upravni s!stem, V nasled-nj;h dneh so si zahodnonemški gostje ogledali razne objekte in delo v nekaterih gospodarskih organizacijah in se sploh seznanili z življenjem v piranski občini.
V torek zjutraj so se gostje poslovili iz Pirana in se preko Postojne in Gorenjske vrnili v domovino. Spotoma so v Ljubljani obiskali še dr. Bermastio.
Pred odhodom iz Pirana so se Icron-berški gostje dogovorili s piranskimi gostitelji, da bodo z raznimi ukrepi razvijali in krepili prijateljstvo med obema občinama. Tako bodo gostje iz Kronberga imeli v hotelih piranske občine poseben 10 •/» popust in bodo oproščeni plačevanja turistične takse. Kronberg bo s svoje strani razvil tu-rislično propagando za Portorož in Piran. Mesti bosta izmenjavali v počitnicah med seboj otroške kolonije, pomembna pa bo trni; izmenjava gostinskega personala.	JULE
obvestilo
Krajevni odbor Zveze borcev v Kazljah bo v nedeljo, 6. t. m., priredil v popoldanskih urah ljudsko rajanje, ki je zaradi dežja odpadlo minulo nedeljo. Cisti dobiček je namenjen kritju stroškov za postavitev spominske plošče borcem NOB ter žrtvam fašističnega terorja.
Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Rastko Bradaškja — Tiska tiskarna CZP Primorski tisk

Pretekli teden se je sestal Izvršni odbor Delavske zbornice CGIL iin je proučeval kritično stanje v ladjedel-stvu spričo številnih odpustov delovne sile v obratih CRDA zaradi pomanjkanja naročil. Razpravljal je tudi o skrčenju delovnega časa v Tržaškem arzenalu, o odpustih v nekaterih podjetjih in še o vrsti drugih vprašanj.
Izvršni odbor Je mnenja, da ni moč upravičiti odpustov v ladjedelnici Felszegi na osnovi izjave, češ da je ta ukrep potreben zaradi pomanjkanja naročil, pač pa, da se za tem
/aniskih
Družbeno upravljanje stanovanjskih
V tem sestavku se bomo na kratko seznanili s tistim delom Zakona o stanovanjskih razmerjih, ki ureja upravljanje stanovanjskih hiš. V tem oziru zakon seveda ne prinaša ničesar bistveno novega in v celot' ostaja pri družbenem upravljanju stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, ki je v preteklih pelih letih pokazalo vse svoje prednosti in vso svojo vitalnost. Izhajajoč iz teh petlctivh izkušenj novi zakon še bolj utrjuje in izpopolnjuje družbeno upravljanje stanovanjskih hiš, ki je sedaj, ko so vse najemne stanovanjske hiše nacionalizirane, omejeno seveda le na hiše v družbeni lastnin". Tako novi zakon znatno razširja pristojnosti in odgovornosti hišnih svetov, odpravlja dosedanje stanovanjske uprave, slano-vanjske skupnosti pa niso več hišnim svetom nadrejeni organi.
Po tem zakonu je stanovanjska hiša v družben' lasti posebna pravna oseba in nosilec družbenega upravljanja, organa lega upravljanja pa sta zbor stanovalcev in hišni svet.
Zbor stanovalcev sestavljajo vsi polnoletni stanovalci in ne več samo najemniki stanovanj, kot ,ie to b'lo doslej. Zbor stanovalcev je tako dobil vlogo skupščine in vrhovnega demokratičnega organa v našem sistemu družbenega upravljanja stanovanjskih hiš. Zbor stanovalcev voli in odpokliče lii.šni svet, oziroma posamezne njegove člane, sodeluje pr sprejemanju važnejš h sklepov, predpiše natančnejša pravila o izvrševanju Trš-nega reda. obravnava splošno poročilo o poslovanju hišnega sveta in sklepa o njem in obvezno odloča o letnem prcdričunu dohodkov in izdatkov stanovanjske hiše. Zbor stanovalcev se zbere kadar ga skliče hišni svet, mora pa biti sklican, kadar to zahteva najmanj tretjina polnoletnih stanovalcev.
Ilišnj svet, ki ga ima praviloma
vsaka stanovanjska hiša v družbenem upravljanju, je operativni in izvršilni organ stanovanjske hiše ki posluje v imenu zbora stanovalcev in zastopa h:šo kot pravno osebo v vseh odnosih.
Več manjših sosednih stanovanjskih hiš v druž.bencm upravljanju, ali ena večja ter ena ali več manjših stanovanjskih hiš v družbenem upravljanju, ki so v sosedstvu te večje h'Se, ima lahko skupen zbor stanovalcev in skupen hišni svet. V tem prmeru so vse tako združene stanovanjske hiše ena sama pravna oseba, vendar vsaka hiša obdrži svojo ckonnmsko-finnnčno samostojnost, kajti skladi vsake posamezne hiše ostanejo ločeni. Hišni svet opravlja zlasti tele zadeve: skrbi za tekoče vzdrževanje hiše kot celote in skupnih prostorov ter za to, da se vzdržujejo posamezna stanovanja v dobrem stanju; odloča v mejah letnega načrta o popravilih in prezidavah; skrb' za smotrno uporabo in ureditev stavbne parcele, na kateri stoji ' hiša; odloča o uporabi sltlndov hiše: sklepa o letnem predračunu dohodkov in izdatkov in o letnem zaključnem računu hiše ter ga nredlož' v potrditev zboru stanovalcev; skrbi za redno pobiranje in delitev stanarine; odloča v mojnh veljavi) !h predpisov o objavah, oglasih, napisih in reklamah ki naj se izobesijo oziroma namestijo na h.ši; sklepa in odpoveduje stanovanjske pogodbe in pogodbe o najemu poslovnih prostorov; sklepa s servisi pogodbe o opravljanju posameznih svojih poslov; sklepa in odpoveduje delovno pogodbo s hišnikom In hišnim uprav teljem ter nadzoruje njuno delo. Poleg teh pa hišni svet. opravlja tudi druge zadeve, k mu jih nalagajo ta zakon in drugi predpisi v zvezi z upravljanjem in vzdrževanjem hiše.
Zakonitost dela hišnih svetov nad-
zoruje; str.novan i«slti organ občinske-•* ljudskega odbora, ki lahko v ta namen ustanovi posebno inšpekcijo in k: lahko zadrži izvršitev sklepa hišnega sveta, ki je v nasprotju z veljo.v-nimi predpisi.
H šni svet ima 3 do 7 članov, po sklepu zbora stanovalcev pa jih ima lahko tudi več. Iz posameznega stanovanja sme bili izvoljen v hišni svet le en stanovalec. Mandat članov hišnega sveta traja eno leto. CIani so odgovorni stanovanjski hiši kot prav-n' oseb; za škodo, katero so ji prizadejali kot člani hišnega sveta namenoma. ali zaradi vcl ke malomarnosti. Člani hišnega sveta si izvolijo izmed sebe predsednika hišnega sveta ;n njegovega namestn ica.. Predsednik hišnega sveta predstavlja hišni svet, če pa je zadržan ali odsoten, ga nadomestiuje njegov namestnik. Ilišni svet v veliki stanovanjski hiši lahko postavi s soglasjem stanovanjskega organa občinskega ljudskega odbora uprav'telja hiše. ki za ustrezno nagrado skrbi za vzdrževanje hiše, za redno pobiranje najemnine ter za njeno delitev In nadzoruje delo hišnika. Ce hišni svet ni izvoljen ali ne opravlja svojih nnlog, opravlja v njegovem imenu nujne zadeve na stroške stanovanjsko liiše eden od stanovalcev. k ga določi stanovanjski organ občinskega ljudskega odbora, dokler hišni svet ni izvoljen oziroma dokler ne začne opravljati svojih nalog.
Kot .ie iz povedanega razvidno so hišni sveti po novem zakonu mnogo samostojnejši pri sprejemanju in • valan,lu svojih sklepov, dobili pa so tudi nove in pomembne funkcije.
Družinsko stanovanjsko hišo v državljanski lastnini upravlja njen last-irk in sicer ne glede na to, al v njej tudi stanuje ali ne. Ce je takšna hiša solastnina dveli ali več lastnikov, jo solastniki upravljajo skupno.
skriva težnja vodstva podjetja, da bi skrčili število delavcev. Tisti pa, ki bi ostali pri podjetju, naj bi delali nadure. Zaradi tega vabi Delavska zbornica vse tržaške delavce na solidarnost z delavci v ladjedelnici Felszegi, med katerimi je 152, ki jih nameravajo odpustiti. Izvršni odbor Delavske zbornice CGIL predlaga,, naj bi bili v delegaciji, ki bo zahtevala od ministrskega predsednika italijanske vlade učinkovito pomoč tržaškemu gospodarstvu, tudi predstavniki sindikalnih organizacij.
—O O—
Na Dunajskem velesejmu bodo letos razstavljala tudi tržaška podjetja. Ze ob otvoritvi, ki bo v nedeljo, bodo skušal,; Tržačani pritegniti pozornost obiskovalcev na turistične lepote, tržaškega področja in navezati tesnejše stike z avstrijskimi gospodarstveniki, da bi povečali promet »kozi tržaško pristanišče.
—OO—
V sredo so se začeli popravni izpiti za dijake slovenskih srednjih šol. Teh izpitov se bo udeležilo. 6rt dijakov, med njimi največ tistih, ki so bili negativno ocenjeni za znanje latinščine.
Te dni, pred začetkom novega šolskega leta, se zopet slišijo zahteve po uzakonitvi slovenskega šolstva v Italiji in ureditvi delovnih pogodb s slovenskimi učitelji in profesorji. Razen tega je sedaj mnogo govora o takojšnji ustanovitvi kmetijske šole, ker je na Tržaškem kmetijstvo ena izmed najpomembnejših gospodarskih panog, vendar nima lastne šole, v kateri bi se izobraževali mladi kmetovalci.
ZASEDANJE ARABSKE LIGE
V Casablanci je te dni 32. zasedanje Glavnega sveta Arabske lige, ki razpravlja o alžirskem vprašanju, o usodi palestinskih, beguncev in o napovedi, da bo Francija izvedla svoj prvi poskus eksploziie jedrske bombe v Sahari. Zasedanju prisostvujejo predstavniki ZAR, Maroka, Jordanije, Saudove Arabije, Libanona, Libije in Jemena, svojo udeležbo pa sta odpovedala Irak in Tun zija. Verjetno bodo v Casablanci razpravljali tudi o stališču, ki ga bodo zavzele afriške in azijske države ob predložitvi alžirskega vprašanja Generalni skupščini Združenih narodov, ki bo v kratkem zasedala. Članice Arabske lige se namreč močno zavzemajo, da bi OZN kar najbolj odločno obsodile francosko politiko v Alžiriji.
V letošnjem juniju so kmetijski strokovnjaki Zavoda za pospeševanje kmetijstva v Kopru pod vodstvom direktorja inženirja Frančka Pajenka začeli z zanimivimi poskusi na kmet jskem posestvu v Seči pri Portorožu. Ugotovili so namreč, da bi lahko temeljito izkoristili pedološke in klimatske pogoje za intenzivno gojenje koruze ter soje. Ti dve kulturi bi nudili kakovostno krmno bazo za intenzivno živinorejo. Zamisel je v začetku naletela na razne pomisleke, češ da ne bo izvedljiva. Danes pa z veseljem ugotavljamo, da obstaja realna možnost gojenja 35 glav goveje živ.ne na hektar.
Izbrali so hektar zemlje v ravnini in ga obdelali ter zase-jali s koruzo in sojo. Sejali so v pasovih: 1,5 m zemljišča s koruzo in poleg te 40 cm zemljišča s sojo. Soja je izredno bogata beljakovinska hrana in če jo siliramo s koruzo, odpadejo v veliki meri
d-Ut/fêd...
»	h«** m
PRVlC DKAGATUSKI OBIRALCI HMELJA
V sredo, 19. avgusta, so začeli v Dragatušu obirati hmelj. Imajo 5 ha prvega letnika, ki pa obeta dokaj lep pridelek. Ta pridelek bodo posušili v sušilnio Poslovne zveze v Črnomlju. Drugo leto bodo sušili hmelj že v svoji sušilnici.
PRAVNA POSVETOVALNICA V CELJU
Občinski sindikalni svet v Celju je letos uvedel novost — Pravno posvetovalnico — v pomoč delavcem in delovnim kolektivom Razlog 7.a njeno ustanovitev so bile mnoge nezakonite odpovedi in sklepi delavskih svetov glede prekinitve delovnega razmerja. Prizadeti so iskali pomod; na občinskem sindikalnem svetu, tu pa jim niso mogli dosti pomagati, ker ni bilo potrebnega strokovnega kadra. Potreba po organu, ki bi dajal pojasnila in zastopal tožnika pred sodiščem je bila vedno večja tudi zato, ker so na občinskem s n-dikalnem svetu ustanovili posvetovalnico. Sprva bodo pravniki v njej zaposleni samo honorarno, pozneje, če bo potrebno, pa bodo začeli redno uradovati.
pSma^skG.
PRVI SCETINAR JE PADEL
potrebe po koncentrirani krmi. Ta hektar zemljišča so pognojili s 6 vagoni hlevskega gnoja in 2000 kg umetnih gnojil. Namakali so ga tr.krat in že po 40 dneh lastne dobe je gosti sklop koruze dosegel višino 2,30 m. Poskus pa je tudi dokazal, da je možna ne samo trikratna, pač pa celo štirikratna žetev v letu. In če upoštevamo, da bo v dveh mesecih za 15 vagonov pridelka, ni več nobena utvara gojiti 35 glav živine na hektar.
Strokovnjaki menijo, da bi trikrat na leto sejali koruzo in sojo, četrtič pa grašico z žitom. Seveda taka proizvodnja krmil zahteva
V nedeljo, 30. avgusta, so se zbrali v dvorani Zadružnega doma v Ilirski Bistrici upokojenci s področja ilirsko-bistriške občine in so na svojem rednem letnem občnem zboru v navzočnosti gostov, med katerimi sta bila tudi tajnik republiškega odbora upokojencev tovariš Gombač ter zastopnik občinskega sindikalnega sveta tovariš Godec, temeljito razpravljali o dosedanj'em delu. Po razveseljivih podatkih, iz katerih je razvidno, da so tudi upokojenci uspeli dati delu svoje organizacije pravo vsebino, so udeleženci občnega zbora podrobno razpravljali o nekaterih Dro-blemih, ki jih morajo takoj odstraniti z dnevnega reda. Obljubili so tudi, da bodo v prihodnje še tesneje sodelovali z drugimi družbenimi organizacijami pri gradnji socializma v naši državi. Ob zaključku občnega zbora so izvolili nov upravni odbor ter so poslali pozdravno brzojavko predsedniku republike Josipu Brozu-Titu.	EŠ
silose. Ker jc gradnja betonskih silosov izredno draga, priporočajo siliranje v trenč s losih, ki ne zahtevajo večjih investicij in jih lahko zgradijo poljubno število. To so jame, ki so izdelane v glavnem iz gline.
Ker pa ne bo ostalo samo pri tem poskusu, saj bodo v kratkem začeli razširjevati površine, na katerih bodo gojili po omenjenem sistemu krmilne rastline, je popolnoma realno predvidevanje, da bodo v Seči in v Škocjanu do leta 1961 imeli okrog 1100 glav goveje živine prirastka. Zato bodo v Seči .n v Škocjanu začeli z gradnjo dveh hlevov za po 200 glav živine.
Obeta se torej znatno povečanje števila goveje živine, kar bo ne samo pozitivno vplivalo na povečanje mlečnosti v obalnih področjih in na povečanje količin mesa, pač pa tudi na intenzivnejše vrtnarstvo ter sadjarstvo, ki nujno potrebujeta velike količine hlevskega gnoja.
gstp
".-¿¿JX,
■ .. J
V Izoli je mestno kopališče še vedno vsak dan polno domačih in tujih gostov. Počitniška skupnost občine Domžale v ljubljanskem okraju je postavila v bližini IG skrbno izdelanih, prikupnih lesenih weekend hišic, ki so skozi vse poletje popolnoma zasedene, razen tega pa so polni tudi vsi izolsk, hotel':. Okrepčevalnica pri kopališču čestokrat ne more dovolj naglo ustreči vsem gostom, ki hkrati navalijo pod pisane sončnike.
Kraške vasi so si na moč podobne. Povsod naletimo na obzidane borja-če, zasenčene z žlahtno teranovo trto, na hiše z lesenim gankom in zunanjimi kamnitimi stopnicami, na značilne vodnjake in mnogokje na stare napise in letnice. Vsega tega je v Volčjem gradu, ki je razmeroma velika vas, nemara več kot drugod. Do tu torej nič posebnega. To, kar Volčjegrajcem ni dalo miru, so bile njihove ozke ulice. Lahko bi jih imenovali tudi gase. Medtem ko so druge vasi vendarle dostopne tudi večjim vozilom, je vsak tovornjak, ki se je prebijal skozi glavno ulico Volčjega grada, obvezno puščal sledove na desnem ali na levem zidu. Prav zaradi teh zidov se je bilo v vasi težko znajti. Tujec, tudi če je bil iz sosednje vasi, ki ni dobro poznal smeri, je kaj lahko zašel v napačno smer in je moral večkrat vpra-Sat.; po zeleni, rjavi, sivi ali modri koioni, ki jo je iskal.
Lansko jesen so Volčjegrajci sklenili napraviti konec takemu stanju.
Na pobudo krajevnega odbora naj bi odstranili kakih 200 m dolg in 2 m visok zid, sredi vasi pa naj bi uredili prostor za mlatilnico. S svojim predlogom se je postavila še mladina: ne samo raven, ampak tud; gladek prostor je potreben, tak, da se bomo na njem lahko zavrteli. Predlog je bil sprejet.
Dela so se lotili 25 nomebra 1950, kmalu pa so morali popustiti zaradi mraza in dežja. Toda ko je bilo ob nedeljah in ponedeljkih lepo vreme, je bil ves Volčji grad pokonci. Pod vodstvom Aleksandra Kosmine so vsi po vrsti, stari in mladi, hiteli, da bi b:lo delo čimprej končano. Pred nedavnim so napravili obračun: nekaj nad 5000 prostovoljnih delovnih ur in 90.000 d'narjev, ki jih je prispeval bivši ObLO Komen. O zidovih ni več sledu. Tam, kjer je bil prej obzidan vrt, se razprostira 140 kvadratnih metrov velika cementna plošča. Na njej so že opravili letošnjo mlačev žita.
aničsia smrt n si
V sredo, 26. avgusta, smo pri Kopru zabeležili eno izmed najhujših prometnih nesreč, kar jih je bilo letos v Sloveniji.
B' lo Je okrog IG. ure, ko se je pred križiščem cest Koper—Ljubljana— Škofije—Ankaran 37-letni poklicni šofer Miha Sankovič iz Rovinja s tovornjakom zaletel v štiri mladenke. Približno sto metrov pred hladilnico v Dekanih, kamor je bil namenjen po več kot 20-urni vožnji, je zavozil v ograjo mostička, na katerem so sedele 17-letna Neva Hrovatin. 5-let.na Mika Martinjaš, njena 15-letna sestra Katica Martinjaš in 19-letna Ines Savron. Ko je tovornjak podrl ograjo in s seboj potegnil vse St> ri deklice v jarek preko katerega je speljana cesta, so očividci ugotovili smrt
Neve Hrovatin ter Milke Martinjaš, medtem ko je Ines Savron umrla v izolski bolnišnic kljub vsem prizadevanjem zdravnikov, da bi ji rešili življenje. Edina preživela v nesreči je 15-lctna Katica Mart' njaš, čeprav leži v izolski bolnišnic; brez nog.
Preiskava je v teku Tehnični pregled vozila je ugotovil, da v trenutku nesreče ni bilo na voz lu niti najmanjše okvare. Verjetno je vzrok te tragične nesreče v preutrujenosti šoferja.
Pri nesreči je Jože Palčič iz Škofij pokazal izmed vseh prisotnih največjo prizadevnost za reševanje pone-srečenk ter za njihov takojšni; prevoz v bolnišnico, za kar zasluži javno pohvalo.
majhne so te stvari
Občinski odbor SZDL v Postojni nas je opozoril na netočnosti v članku »¡Majhne so te stvari — toda...«, ki je bil objavljen v zadnji številki, kjer je člankar enostransko ocenil delo Zavoda za komunalno gospodarstvo in Uprave za ceste. Zapisal je namreč, da sta se ti dve ustanovi šele sedaj, sredi turistične sezone »spomnili«, da je potrebno pokrpatl ceste in uredit prehode za pešce. Kes pa je, da ceste stalno vzdržujejo v kar največji meri skozi vse leto in ker je poleti izredno velik promet, jih je potrebno popravljati bolj pogosto, kot izven sezone. Zato so popravljali ceste tud v avgustu, so Jih na nekaterih mesth zalivali z asfaltom in so obnovili izbrisane prehode za pešce, kar je bilo nujno potrebno, posebno še v času, ko se jc Postojna pripravljala na kar najbolj prisrčen sprejem etiopskega suverena in predsednika Tita. Tokrat so olepševali mesto tudi Postojnčani sam;
Na »Parkovščku« pri Novi Gorici so opazil' , da hodi na Laliovo njivo divji prašič. Kako tudi ne bi, saj je v osmih dneh pojedel ves krompir ter polomil in uničil nad polovico koruze. Zato sta se lovca lovske družine Nova Gorica Milko Komel in Janko Pctejan namonila Sčetinarja počakati Čakala sta brez uspeha tri noč;, nato pa povabila s teboj še v ktorja Zadravca. Sele šesti večer so leve imeli srečo in ustrelil nad 130 kg te žkega divjega prašiča. To je prvi tak plen v letošnji sezoni v okolici Nove Gorice. Lovci pravijo, da Je v Panovcu še kakih šest d'.vjih pražičev, kj delajo veliko škodo okoliškim kmetovalcem.
»ELRAD« BO IZDELOVAL AVTOMOBILSKE ANTENE
Podjetje »Elrad« iz Radgone bo s sodelovanjem tovarne tranzistorskih «.viomobilskih radioaparatov 'Rudi Cv,t*vee« i/. Banja Luke že v novembru poslalo na trg prve univerzalne avtomobilske antene. Izdelk. se bodi lahko porabili za v:e osebne avtomobile, ker bo posebni zglob omogočil da sc bodo lahko prilegale vsakršni krivini. Antene bodo kvalitetno enakovredne uvoženim, stale pa bodo okrog 10 ono dinarjev. Torej bodo mnogo cenejše ocl uvoženih.
Prav tako bo -Elrad« :zdeloval posebne rad-jske antene za UKV in ostale valovne dolžine. T; izdelki so novo.-,t na našem trgu in bo po njih nedvomno veliko povpraševanje.
Podobni problemi in skupni interesi so pretekli teden privedli do prvega posvetovanja predstavnikov istrskih turističnih občin. Na pobudo predsednika ObLO Opatija so se v hotelu »Esplanade« sestali preteki četrtek predsedniki in njihovi turistični sodelavci občin Opatija, Crikvenica, Lošinj, Rov nj, Poreč, Pulj, Umag in Piran.
Posvet je bil sklican pravzaprav samo zaradi finančnih sredstev, ki jih bodo v svojo turistično stimulac jo dobilo turistične občine na podlagi razlike pri obračunu deviz, doseženih z inozemskim turizmom na njihovem področju. Na posvetu pa se je pokazalo, da imajo turist čne občine tudi drugo, popolnoma sorodno problematiko, in tako so
razpravljali tudi o drugih vprašanjih ter sprejeli o vsem več pomembnih sklepov.
Glede sredstev iz devizne razlike so na posvetu ugotov li, da se bodo izplačila začela šele v drugi polovici 1960, pa še to samo v investicijski sklad posameznih turističnih občin, kar pomen , da bo občina lahko uporabila ta denar šele leta 1961 in to samo po postavljenih instrumentih. Občine pa imajo poleg rednega kreditiranja nujno potrebo po prostih sredstvih — dotacijah za ureditev komunalnih naprav, ki so pogoj urejenega tur zma. Razen tega so vse občine glede na napovedano udeležbo pri devizni razliki najele kratkoročne kredite za ureditev nekaterih najbolj perečih zadev, zdaj pa za to nimajo kritja. Na posvetu so zato sprejeli sklep, da bo posebna delegacija odpotovala v Beograd in pr kazala Državnemu sekretariatu za blagovni promet nujnost hitrega ukrepanja v tem vprašanju,
Na konferenci so se dogovorili tudi, da bodo podobna posvetovanja postala odslej stalna metoda sodelovanja med turističnimi občinami Kvarnerja, Istre in Slovenskega Primerja. Sklonil so, da bo prihodnji posvet predstavnikov turističnih občin v Piranu sredi septembra.
.Tule
ILIRSKA BISTRICA 78: Za krvodajalsko akcijo, ki se je začela včeraj in se bo danes nadaljevala, se je prijavilo skoraj 400 ljudi. Ti bodo na , pobudo Rdečega križa prostovoljno dali kri za potrebe naših bolnišnic. Med prostovolj- i nimi krvodajalci je mnogo delavcev, med njimi okrog 70 iz podjetja »Topol«,
KOPER 57: OKZKS Koper in Okrajna zadružna zveza v Kopru sta v drugi polovici avgusta priredila 12-dnevni tečaj za kandidate, ki v teh dneh opravljajo izpite za sprejem v srednje kmetijske in ekonomske šole. Letos je 60 kandidatov, ki želijo študirati v dvoletni srednji kmetijski šoli kot štipendisti zadružnih organizacij in občinskih ljudskih odborov koprskega okraja. V. glavnem, so to delavci kmetijskih zadrug, pa tudi kmetovalci-privatniki, ki bodo po končanem šolanju v Mariboru ali Ljubljani usposobljeni za operativno delo na terenu. V ekonomsko srednjo šolo v Kopru pa se bo vpisalo 35 štipendistov raznih podjetij in občinskih odborov.
SEŽANA 34: Občinski sindikalni svet v Sežani bo v prihodnjih dneh sporočil potek nagrajevanja po učinku dela v Rudniku črnega premoga Ti-mav, v hotelu »Triglav« v Sežani, v sežanski Mlekarni in v podjetju »Elektro-Sežana«.
KOPER 183: V prihodnjih tednih bodo osnovne organizacije SZDL v koprski občini izpopolnile svoje odbore z novimi odborniki in še ta mesec bodo izdelale posamezne komisije pri Občinskem odboru SZDL podrobne programe dela. Tako bo Komisija za družbeno upravljanje v glavnem skrbela za krepitev stanovanjskih skupnosti, Komisija za splošno izobraževanje bo nadaljevala lanskoletni načrt Ljudske univerze, medtem ko bo Komisija za društva in organizacije močno razširila obseg svojega delovanja.
KOPER 205: Upravni odbor okrajnega investici jskega sklada, ki ga je pred kratkim imenoval Okrajni ljudski odbor Koper, je na svoji prvi redni seji razpravljal med drugim tudi o dodelitvi kratkoročnih kreditov, ki se ustvarjajo iz tekočega priliva finančnih sredstev. Člani odbora so sklenili dati Rudniku črnega premoga v Sečovljah 18,5 milijona dinarjev kratkoročnega kredita za obratna sredstva, dalje 5 milijonov dinarjev kot avans podjetju »Pristanišča Koper« ter milijon dinarjev Farmi bobrov v Rižani. Ker pa ta sklad nima dovolj denarnih sredstev, za sedaj ne more rešiti prošenj nekaterh podjetij, ki so zaprosila za dolgoročne kredite.
KOPER 3: Zaradi malomarnega upravljanja z električnimi aparati so morali pripadniki poklicnega gasilskegi vodo OLO Koper v avgustu trikrat posredovati, niso pa mogli preprečiti okrog SO tisoč dinarjev š'"ode. Dva požara, ki so ju zanetili otroci v seivkih, etri pa naprcvila za približno 90 tiroč dinarjev škode. Na w"innm sm.ftišHi v Izoli so se vrt"l" smeti in dim je tako oviral cestni promet, da so marali prav tako posredovaH pokloni nasilji ki so pretekli T)ofoon'/.i iz vodniaka tudi utapljajočo se M. K. iz Kozlovlčev

Sit
—........
9m mm
%% 0 fi
I I i v I •fO* - ' V ri-: \p A ' , '
-rov f V.;. fh,x
m ■ ^ i
• r
ML-V/
M v, . 4'K; '
Li .i
mmêmffiffimwwA
s.fe ; 1 «i
■■■ iT-: •- • -Vri.«-:;	1 : /v ii^ ...	;.*

-V
' - ■
Svet za družbeni plan n finance OLO Ivopce je važen in pomemben regulator gospodarstva v okraju. Njegov dosedanji predsednik Drago Dolinšck (šesti od leve na desno) odhaja na novo službeno mesto v Kranj. Član sveta in drugi sodelavci mu tudi na novem delovnem mestu želijo obilo uspehov.
imA m DOM it ZDRAVSTVO JN VZGOJA ^ ŽENA iN DOM it ZDRAVSTVO IN VZGOJA it ZENA M DOB ZDRAVSTVO IN VZGOJA
.... ^pñft^i
Posebna komisija prireja posvetovanja po vseh večjih industrijskih središčih Slovenije o preskrbi in cenah. Tako so med drugim obiskali tudi Koper. Po ogledu dejanskega stanja in posvetovanja z merodajnimi forumi so povabili še nekaj koprskih gospodinj, da bi zvedeli njihovo ¡mnenje o dobrih in slabih straneh naše preskrbe z živili, tekstilom, konfekcijo, trikotažo, špecerijskim blagom, gospodinjskimi aparati in drugim, kar potrebujemo v vsakdanjem življenju.
Koprske gospodinje so živahno naštevale vse, kar jih teži in kar dobro ali težko občutijo vsak dan na lastni koži. Upoštevale so nekatere objektivne težave, ki predstavljajo širši problem in ga ni mogoče rešiti v domačem okviru, toda so tudi stvari, ki bi jih bilo kaj lahko popraviti z malo dobre volje in z razumevanjem do potrošnika.
Naj navedemo samo nekaj najznačilnejših primerov: preskrba s kruhom, tem osnovnim in najvažnejšim prehranskim artiklom, ne zadovoljuje številnih koprskih odjemalcev. Gospodinje upoštevajo, da ena sama pekarna ne
zmore vsega dela in da zato kruh ni kvaliteten in nimamo peciva, lahko pa bi imeli več prodajaln kruha ali pa bi ga prodajale tudi mlekarne vsak dan, kar bi odpravilo dolge repe. Prav tako kljub upoštevanju trenutne kritične preskrbe z mesom ne moremo opravičiti, da se mesarji ne drže cen na svojih cenikih, niti cen, ki jim jih je predpisal Svet za blagovni promet O kulturni postrežbi potrošnikov pa je bolje, da sploh ne govorimo.
Govora je bilo tudi o nabavi ozimnice. Nekako v navado je prišlo, da skrbijo za to posamezne sindikalne podružnice, kar lahko pripišemo v minus trgovski mreži, ki ni dovolj iniciativna in podjetna, da bi to vzela v svoje roke, čeprav ima za to neprimerno boljše pogoje kot sindikati.
Preskrba z mlekom, sirom, špecerijskim blagom in tekstilom v glavnem zadovoljuje, nerazumljive pa so velike razlike v cenah med Koprom in drugimi mesti. Tu prav gotovo ne gre samo za prevoz. Najteže pa je v Kopru za trikotažo in konfekcijska oblačila za otroke. Za to naši trgovci sploh nimajo posluha. Kar zadeva še živila, bi prav gotovo vendarle bilo mogoče urediti preskrbo z ribami in nekoliko cenejšo zelenjavo ter sadjem, saj vendar živimo ob morju in v »vrtu« Slovenije.
Je kako zdravilo za te na videz drobne, pa tako življenjsko važne stvari, ld tarejo našega delovnega človeka in še zlasti zaposleno ženo in gospodinjo? Vsekakor: pogostejša intervencija Sveta za blagovni promet, budnost inšpekcijskih organov in krog se lahko zapre tam, kjer se je začel, namreč pri potrošnikih. Predvsem bi morali resnično zaživeti potrošniški sveti.
Preprosta in praktična obleka za jesen in tudi za zimo
Ce je lijak zamašen. poskusimo najprej z vodo, v katero smo zmešale pest detergenta in jo zlije-mo v lijak. Ce se je zamašil zaradi mastnih ostankov, bo ta postopek takoj odstranil nevšečnost.
Usnjene torbice lahko očistimo z navadno belo kremo za čevlje.
Cvetja ne smemo porezovatl na rastlinah takoj po dežju.
Kovinske predmete iz kromi-ranega ali temnega železa bomo obvarovali pred rjo, če jih bomo namazali s parafinovlm oljem.
Steklo na oknih in na vetri-nah pohištva moramo čistiti v senci in nikoli kadar sije sonce.
Srajce ali bluze Uz bele svile ne bodo porumenele, če bomo dodale pri izpiranju zadnji vodi pol kozarca mleka.

T ■!<::■
spodili j
i,„	¿„ji
Pa še nekaj za noč. Na sliki lepa pižama in haljica iz enakega vzorčastega blaga
Sredi tega meseca je bil v Ankaranu seminar visokošolcev, ki sta ga organizirala študentska kluba našega Okraja, to je Postojnski dn Koprsko-sežansM, ob sodelovanju Okrajnega ljudskega odbora, OKZKS in Ljudske univerze v Kopru. V desetdnevnem seminarju so se podrobno seznanili z obširno problematiko koprskega okraja, ki so jo študentom tolmačili vidni politični in gospodarski delavci.
Prij'etna dvoranica v ankaram-ski bolnišnici je bila prizorišče živahnih razpravljanj v najrazličnejših vprašanjih. Največje zanimanje je bilo za tolmačenja predsednika zunanjepolitičnega odbora Zvezne ljudske skupščine dr. Aleša Beblerja o naši zunanji politiki, dalje za osvetlitev nekaterih vprašanj v zvezi z gospodarskim, političnim in kulturnim življenjem koprskega okraja itd. Udeleženci seminarja so se podrobno zanimali za nadaljnji razvoj večjih industrijskih podjetij v okraju, za razvoj kmetijstva, trgovine, za izvajanje šolske reforme in za dalo samoupravnih organov. Izbrani predavatelji so radi dajali pojasnila ter tako študentom prikazali popolno sliko sedanjega stanja v tem delu našega Primorja.
»sodobno gospodinjstvo« št. 6
Šesta, junijska številka »Sodobnega gospodinjstva'« je morda pestrejša in vsebinsko še tehtnejša kot prejšnje številke.
V tej številki najdemo kopico člankov ne le z ožjega, gospodinjskega torišča, ampak tudi s področij, posredno povezanih z gospodinjstvom, kar daje reviji še širši značaj. Uvodni članek »O vzgoji potrošnika« je napisala direktorica CZNG Živa Belt-ram. Z osnovnimi določbami zakona o stanovanjskih skupnostih seznanja bralce in bralke izvleček iz tega zakona, ki določa mesto in vlogo stanovanjskih skupnosti, O barvah in uporabljanju barv je napisala inž. M, Vovkova zanimiv članek »Naše pisano okolje«. A. Sebaherjeva piše o kuhanju z elektriko, M. Kregarjcva pa podaja preprost oris omare za čistila. Vzgojen, koristen in potreben je prispevek Obvarujmo otroke pred nesrečami, ki se nadaljuje iz prejšnje številke. Sleherna mati bi ga morala pozljivo prebrati, O praktičnih delavnih oblekah za tovarno in urad piše in podaja skice Cveta Ga-le, Prehrani je kot vselej tudi tokrat namenjeno precej prostora. O siru je prisDeval zanimiv članek dr. A. Ste-fančič. Prav tako z zanimanjem bodo bralke in bralci prebrali članek o teku do jedi izpod peresa zdravnika. Soša Jakša je prispevala štiri poletne jedilnike, Ker smo sredi sadne in zelenjavne sezone bodo gospodi-
Med seminarjem «o si študentje ogledali tovarno Tomos, podjetje Delamaris, tovarno Lesonit v Ilirski Bistrici in Državno posestvo na Debelem rtiču.
Seminar je potekal v nadvse prisrčnem vzdušju in njegova koristnost se kaže predvsem v tem, da so študenti-štipendisti, ki ¡bodo prihodnje leto dokončali študije, ob nastopu službe že več ali manj podrobno seznanjeni s problematiko koprskega okra,j a in da so -tudi vodilni predstavniki našega okraja uvideli, kako živo zanima primorske štipendiste življenje v naših tovarnah, kmetijskih posestvih in v ustanovah.
M. S.
gobova plošča
Tri četrtine kilograma krompirja oziroma piré krompirja, 5 dkg margarine ali olja, čebula, sol, zelen peteršilj, 1 liter lisičk ali drugih gob, 2 jajci, 6 majhnih paradižnikov.
Na margarini ali olju prepražlmo čebulo, nato očiščene, narezane In poparjene gobe. Piré krompir damo na večji krožnik, ki mora biti topel, ga razgrnemo, ob robu napravimo tudi iz krompirja rob, nato pa v vdolbino krompirja nadevamo prepražene gobe, katerim smo tik preje dodali jajce, da je zakrknilo, drobno sesekljan zelen peteršilj in na krhlje narezan surov paradižnik. Ploščo nesemo takoj na mizo in zraven postrežemo s solato.
»Vedno sem pravila, Ana ne spada v našo družino! Tista njena mehkuž-nost, osladni nasmeh, pretirana ljubeznivost .. .«
Mladi Strgar se je zganil.
»Sestra! Rečem ti, molči . .,« je pritajeno kriknil.
Obraz stare samice se je čudno spačil.
»Hm .. . žal mi je bratec . .. resnica je grenka, toda ne da se je spreminjati .. . Človek v življenju marsikaj . . .«
»Vida!« Pest starega Strgarja je trdo padla po javorov! mizi. Stara Strgarica je polglasno krllcnila.
Zrak v sobi je bil zadušen, težak. 2e se je mračilo. a nihče se ni spomnil, da bi prižgal luč. Trenutek mučnega molka Je pretrgal Vidin jokajoč glas:
»Ta je lepa ... Molčim naj . . . molčim . . . jaz .. . jaz, ki od jutra do večera garam kakor črna živina .. . jaz, ki sem vse življenje pustila v tej prokleti Strgarjevini . . . jaz ... jaz ... in ona . .. tatica .. .«
»Vida. ..«
Ob mizi je sedelo troje ljudi. Z neznanim odporom so strmeli v žensko, ki je stala sredi sobe, vendar prisluhnili so. Stvar je postajala resna, zelo resna... Zvedeli so: Ana je kradla. Kupila je knjige .. . skrivaj . . . Kdo ve za kakšen denar ... Verjetno je kupila tudi kaj drugega . .. Cas bo odkril svoje .. .
»Zelo ljubim knjige . . .« je Vida končno zaključila svojo pripoved... Ali na tak način . ..«
Vrata v tečajih so zaškripala. Na pragu je stala Ana. Njen zvonki smeh je preplavil vzdušje v sobi.
»O! Vsi zbrani! In kar v temi?«
Zavrtela je stikalo.
Strgarica in Vida sta se spogledali. Andrej, mladi Strgar, je še nižje sklonil glavo.
V hipu se je zlomil Anin smeh. Dvoje začudenih oči se je zastrmclo v mrke obraze pred seboj.
»Se je kaj zgodilo?«
Stari Strgar ni prezrl rahle rdečice, ki je zalila njen obraz .»Pro-
MAETA GROM
mmesvš
S hi


kleto! Morda bo pa le držalo . ..« je pomislil v sebi.
Negotovo je stala sredi sobe, ponovila vprašanje, a nihče ji ni privoščil pogleda. Gledali so v tla in molčali.
Brez besed je zapustila sobo. Slišali so njene urne korake po stopnicah in potem Skrbet peska pod oknom.
»Odšla je,« se je prva oglasila Vida. Pogledala je pomenljivo. »Sedaj bi imeli čas, da vsaj malo pregledamo .. .«
»Pregledamo , . .«
»Da . . . pregledamo sobo in . ..«
Andrej se je naglo dvigni!. »Policija!« je trdo siknil.
Težka očetova roka je padla na njegovo ramo. Starec je pritajeno šepetal:
»Ne ugovarjaj, sin... Pregledali bi zato, da odstranimo dvom . . . Jaz za svojo osebo sem prepričan, da...«
»Da je kradla . . ,«
»Ne . .. Nikakor ne . . . Ali ..
»Ali .. .«
Kot obtoženec je stal Andrej sredi sobe, potem se je glasno zasmejal. Odprl je vrata na stežaj:
»Izvolite!« je zaklical. »Iščite! Preiskujte! Jaz vam ne bom branil .. .« Z naglimi koraki je zapustil sobo.
Ni videl radovednih oči, ki so brskale po kotih, ki so ...
Ze so prebrskali kamro, kuhinjo, izbo... končno... iz skrinje, v kater; so hranili umazano perilo, je Vida dvignila knjige, zavite v bel svilen papir. Stara dva sta polglasno kriltnila, Vida se je zmagoslavno nasmehnila . . .
Zaverovani v najdeno skrivnost niti niso opazili Ane, ki je ponovno vstopila. Sele ko je obstala tik pred njimi, so uprli vanjo začudene, sovražne poglede.
Obstala je na mestu s široko razprtimi očmi in z na pol odprtimi ustnicami:
»Kaj . . , kaj vse to pomeni . . ,« je tiho zajecljala.
»Kaj pomeni? To bi tudi mi radi vedeli . . ,«
Svakinji sta se spogledali.
»Najprej bi želeli pojasnila, kje si dobila denar za knjige?«
»Denar , . .«
»Da! Denar! Mnogo knjig imam! Vem, kakšno ceno imajo!«
»Denar... denar... ali jo važno, kje sem ga dobila . . .«
»Važno! In še kako važno!« Vidin glas je bil trd, neusmiljen, »Naša družina je bila vedno poštena . . . Tatvin pri nas nismo poznali . . .«
»Tatvin , . . tatvin . . , To se pravi, •da me obsojate tavine . . .«
»Skriti predmeti vzbujajo sum!«
»Skriti predmeti . . . Ali jaz . ., jaz . . . nisem kradla . . ., verjemite, nisem ,..«
»Nisi? Hm! Slabo zagotovilo! In zakaj si tedaj skrila knjige? Pošteno kupljeno blago se pošteno postavi na mizo . . ,«
Ana je zaihtela. Med Jokom se je trgal njen glas:
»Nisem jih postavila na mizo . ., prav imaš . . . nisem ... A tudi kradla nisem . . , nisem, da veš ...«
»Dobro, nisi! In zakaj ne pojasniš, od kod ti je bil denar?«
»Denar . . . denar ... Ce že ho-
njam prišla prav tudi navodila 2» konserviranje paradižnikov, paprike in stročjega iižola ter nekaj času primernih jedi, za katere je napisala recepte Klara Stern. O poletnem zalivanju vrta. razglablja Hortunalus v članku Vrt je treba zalivati.
Razen omenjenih prispevkov najdemo v tej številki še nekaj manjših člankov, tako dn je ta številka res pestra in zanimiva in jo bodo gospodinje z veseljem in s pridom prebirale,
PIKANTNA PARADIŽNIKOVA ZELENJAVA
Pol kg paradižnikov, pol kg kumar, pol kg stročjega iižola, 5 dkg masti ali olja, 2 debeli čebul«, sol, žlica moke, precej sesekljanega zelenega pe-teršilja, pol žličke sladke paprike.
Paradižnike na debelo zrežemo. fižol na rezine, kumare pa na koefcc (odstranimo semenje). Na olju ali masti rahlo zarumenimo sesekljan») čebulo, dodamo vso zelenjavo in dušimo v lastnem soku tričetrt ure. Na koncu solimo, papriciramo in zgostimo z žlico moke, razmešane v mrzli vodii (to pa lahko tudi opustimo). Preden postavimo jed na mizo, ji dodamo sesekljan peteršilj, K tako pripravljeni zelenjavi serviramo krompir v kosih, testenine, krompirjeve svaljke in poljubno solato.
praženi paradižniki
4	večji paradižniki, 5 dkg olja, sol, poper, čebula, zelen peteršilj.
Enakomerne, zrele, a ne mehke paradižnike razpolovimo, jih položimo v vroče olje, posolimo, popopramo, potresemo s sesekljano čebulo in pražimo nekaj minut. Polivamo, jih med praženjem s tekočino, ki je izstopila. Na koncu potresemo še s sesekljanim zelenim peteršiljem, jih previdno predenemo na krožnik in prelijemc z omako. Kdor uživa raje sladek paradižnik, lahko doda s soljo in poprom tudi žličko sladkorja.
fižol v strocju na italijanski način
5	dkg hamburške slanine, 7S dkg stročjega iižola, 50 dkg paradižnika, 50 dkg krompirja, skodelica slan« vode.
Na kocke narezano slanino prepražlmo, dodamo narezan stročjl fižol, na kolesca narezan paradižnik lin na majhne kocke narezan krompir — plast za plastjo. Prelijemo s skodelico slane vode in pokrito počasi du-šimo 30—40 minut. Lahko pa dušimo tudi v pečici. Med dušenjem ne me-žajmo. Tik preden postrežemo, potresemo še s sesekljanim zelenim peteršilj em.
dušen ohrovt z rižem in paradižniki
1 ohrovtova glava, četrt litra riža, žlica masti, pol čebule, 3 paradižniki, sol, malo parmezana.
Ohrovt zrežemo na rezance in ga skuhamo v malo vode. V kožici razpustimo mast, zarumenimo v njej sesekljano čebulo, dodamo riž, ga prepražlmo, malo zali jemo, primešamo na rezine zrezan paradižnik lin dušimo 10 minut, nato dodamo ohrovt z vodo vred, solimo in dušimo riž do mehkega. Preden nesemo jed na mizo, Jo potresemo s parmezanom.
češ . . , Ponoči, ko ste drugi spali, sem sosedovim pletla nogavice... Spletla sem troje jopic . . . četvero otroških hlačk . .. petero ovratnic .. . Hočeš še kaj . . .«
»No ... no . . . dobro . .., naj ti verjamemo .. ,« V Vidinih oceh je vstal čuden žar. Cisto k Ani se je približala. Položila je roko na njeno ramo.
»No, dobro ... Mi ti verjamemo . . . Ali Pa nam lahko odgovoriš še na eno vprašanje.«
»Vprašuj! Odgovarjala bom!«
»Ali bi lahko zvedeli, čemu ti je bila potrebna tolika požrtvovalnost? Za koga si žrtvovala toliko noči, draga Ana? Za koga?«
»Za koga ... za koga . .. danes ne vem več . . .«
»No veš .. . čudno . .. več kot čudno . .. pozabila si na ime srečnika, kateremu si namenila v nočeh prigarani dar . . . Ana, glej ... tu je celo denar izgubil svoj pomen . . . Da! Celo denar ..
V sobo je planil Andrej. Iz Vidinih rok je potegnil knjige, zavite v bel svilen papir. S tresočimi rokami je pretrgal rdečo široko pentljo . . .
Majhno rožnato pismo je padlo na tla. Dvoje rok se je hkrati stegnilo Po njem. Mlada dva sta se srečala z očmi. Andrej je stisnil ustnici, s komaj zadržanim besom je odrinil Anino roko . . .
Scefrani lističi - rožnatega ovoja so padali na belo javorovo mizo. Slrgar-jevi so buljili v bel popisan list, okrašen s cvetlicami in niso opazili Ane, ki je neslišno Izginila iz sobe . . . Ci-tali so črke, besede, stavke, ki so peki; In rezali v dušo In srce.
»Dragi Vidi skromen dar za rojstni dan od ljubeče svakinje Ane . . .«
Knjige so zdrknile iz Andrejevih rok. Vida jih je pobrala, krčevito stisnila k sebi. Z njej tujo nežnostjo je z dlanjo zdrknila preko njih. Po njenem licu je spolzela solza... Stara dva sta nervozno in hkrati spokojno gledala predse, a Andrej je planil proti izbi, od koder je prihajalo pritajeno Hitenje mlade žene . . .
Za prehodno dobo, ko bo še nekaj lepih dni, ne pa več vročine
KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA ★ KULTURA P
Ob lt-letnici obstoja prve slovenske tiskarne v Kopru in XII. grafičnih letnih športnih igrah
□
g
Ob tradicionalnih grafičnih letnih igrah, ki so bile letos v Kopru, je zbrane grafičarje iz vse Slovenije pozdravil častni pokrovitelj letošnjih iger predsednik OO SZDL Koper tovariš Albert Jakopič-Kajtimir. Še posebej je poudaril pomembnost letošnjega jubileja koprske tiskarne, ki je pred desetimi leti začela svoje kulturno poslanstvo na tem ozemlju. Med drugim je dejal tole:
»V Kopru si štejemo v posebno čast, da ste si grafičarji LR Slovenije izbrali letos za svoje tradicionalne letne športne igre to naše obalno mesto. So posebno pa nam je drago, da ste to vsakoletno srečanje slovenskih grafičnih delavcev povezali z 10. obletnico prve slovenske tiskarne na tem primorskem področju, ki Je bilo po tolikih letih ponovno združeno z matično domovino — Slovenijo in Jugoslavijo.«
Nato je tovariš Kajtlmir v kratkih besedah posredoval nekaj podatkov o vsestranskem razvoju koprskega okraja t zadnjih letih. Premagovati jo bilo treba tisočero težav na poti gospotUrskesa In kulturnega dohite-
vanja ostalih predelov naše socialistične domovine. Rekel je:
»Želim pa poudariti znaten delež, ki so ga in ga Se danes vlagajo v to veliko izgradnjo tudi grafičarji naše
koprske tiskarne......Okrajni in
občinski politični forum; ter ljudski odbori, podjetja in ustanove, pri vsej tej veliki izgradnji in v tem izrednem graditeljskem tempu visoko cenimo zunaj malo opazno, zato pa toliko pomembnejšo pomoč, ki nam jo je vzlic dosedanjim zelo težavnim delovnim pogojem nudil delovni kolektiv koprske tiskarne pri vseh neštetih drobnih in širokih gospodarskih, kulturnih, prosvetnih, zlasti pa politično mobilizacijskih akcijah. Za-
to pa tudi nudita občina in okraj v skladu z gospodarsko močjo podjetja grafičarjev vse večja sredstva za stanovanjski fond, za strojno rekonstrukcijo tiskarne in za izgradnjo novih, moderno urejenih obratnih prostorov.«
V nadaljevanju svojega pozdravnega govora se je tovariš Kajtimlr zahvalil vsem slovenskim grafičarjem za častno pokroviteljstvo nad XII. športnimi igrami, posredoval je toplo dobrodošlico in pozdrave OO ZKS m OO SZDL, pozdravil še posebej vse tekmovalce in kočno zaželel veliko uspeha letošnjim športnim igram in najlepših rezultatov pri tekmovanj.h ter dobro počutje ob naši sončni slovenski obali.
Prosper Mérimée: CARMEN, VENERA IZ ILLA
V zbirki Ljudska knjiga Prešernove družbe v Ljubljani sta izšli noveli francoskega p.satelja Prospéra Méri-mécja znana CARMEN in VENERA IZ ILLA. «Carmen,t je postala posebno slavna, ko je navdihnila skladatelja Bizeta, da jo je uporabil kot libreto za svojo opero.
Pisatelj Mérimée je bil sicer po poklicu slovstveni zgodovinar, jezikoslovec in arheolog. Kot nadzornic zgodovinskih in umetnostnih spomenikov v Franciji Je mnogo popotoval in zbiral snov za svoje zgodbe. Tako nam je v noveli »Carmen« opisal špansko okolje in zgodbo ciganke Carmen in roparja Joséja, v »Veneri iz lila- pa grozljivo zgodbo mladega kmeta in očarljivega dekleta. Mérimée ljubi eksotični, nenavadni svet, v katerem vladajo divji nagoni in močne strasti.
Obe noveli je prevedel dr. Karel Dobida, knjigo pa je opremil Vladimir Lakovič.
V Ilirski Bistrici bodo dobili
V Ilirski Bistrici so začeli s pripravljali|mi deli za gradnjo
50 LET. KAR JE POSTOJNA MESTO:
m
M
o* H» ■■ C
„«s—*, r T* T"-»./-,
•V.' ¿tj
mestni grb — na beli, modri in rdeči podlagi je srebrn orel in človeška ribica
novega šolskega poslopja. Gradbena dela jo prevzelo podjetje »Primorje« iz Ajdovščine,
Ze vsa povojna leta so se ukvarjali občinski ljudski odbor in prosvetni organi s perečim vprašanjem šolskih prostorov. Iz leta v leto so zasilno reševali to vprašanje z raznimi adaotacija-mi in razširitvami, z uvajanjem popoldanskega pouka ter z učilnicami izven šolskega poslopja. Tako imajo šoloobvezni otroci v Ilirski Bistrici pouk na treh krajih in v treh izmenah.
Število otrok pa je zadnja leta tako naraslo, da tudi to skoraj ni zadoščalo več in zato se je ObLO odločil za gradnjo novega šolskega poslopja, ki bo stalo brez opreme 149 milijonov dinarjev. V stavbi bo 19 učilnic in bo tako zadovoljila vse potrebe.
Pohvale je vredno, da so za gradnjo šolskega poslopja prispevale tudi gospodarske organizacije iz skladov skupne porabe. Od podjetij je do zdaj prispevala največ tovarna »Lesonit«, in sicer 32 milijonov dinarjev. Ostala sredstva za novo šolo pa so šia iz občinskega oziroma okrajnega nroračuna.
J. Š.
Theodor Plievier: STALINGRAD
Drugi del trilogije o nemškem pohodu na Vzhod v času druge svetovne vojne pisatelja Theodorja Plievi-erja ima naslov STALINGRAD, Pisatelj je napisal to delo že leta 1914, in sicer po temeljiti pripravi in zapiskih iz pripovedovanja nemških vojnih ujetnikov o usodnih stalin-grajskih dogodkih, ki so pomenili zlom nemške armade in fanatičnega hitlerjevskega militarizma.
Iz krvavega mrtvaškega plesa, lz tragedije in pekla ob Volgi je Plie-v.er ustvaril pretresljivo realistični epos tragičnih človeških usod. Brez patosa in leporečja sledimo napetim dogodkom in zlomu zločinsko prevzetnega in zlagano nepremagljivega nemškega vojaka.
Kot že prvi del trilogije »Moskva« je tudi »Stalingrad« izdala Založba Obzorja v Mariboru v prevodu Ludvika Mrzela in v opremi Janeza Vidica.
Edmondo de Amicis: SRCE
Ze precej časa Je preteklo, ko smo dobili prvič v slovenščini prvo italijansko mladinsko knjigo. Bilo je to SRCE Edmonda de Amicisa. Zdaj Je izšel pri založb,) Mladinska knjiga v Ljubljani tretji ponatis tega znamenitega dela, ki velja v Italiji poleg Collodijevega »Ostržka« za najbolj znano in brano mladinsko knjigo In je že izšla v sto in sto izdajah. Za avtorja pa pravijo literarni kritiki, da je pesnik dobrote, bratstva in člo-večanske ljubezni. Letos je poteklo petdeset let od njegove smrti.
De Amicis je pisal pesmi, novele, potopise, romane in mladinske povesti. Objavil je tudi precej spominov iz vojaškega življenja. Nekaj pa Je skupnega v vseh njegovih delih: Izrazit socialni čut za borca za resnico in pravico tin zagovornika revnih In ponižanih.
Mladinska knjiga »Srce« sodi v zvrst njegovih del, v katerih je obravnaval šolsko vprašanje v Italiji. Šolstvo je bilo namreč v Italiji zanemarjeno. učiteljske plače prav bedne, šolska poslopja pa zlasti na
deželi v zelo slabem stanju. In De Amicis se je z vsem svojim srcem zavzel za ta vprašanja, razglašal je, da je šola ne samo tvornica znanja, ampak tudi vzgojiteljica duha in srca ter kovačnica močnih značajev. Le dobra šola bo dala tudi zdrav In boljši rod, kii se bo znal boriti za socialne pravice. Zaradi svojih odlik Je bila knjiga »Srce« dolga leta zakladnica, iz katere so črpali šolska berila po vsem svetu.
Delo Je za založbo Mladinska knjiga prevedla Mara Kodrič, opremil pa Karel Hrovatln.
G. Glenwood Clark: THOMAS AL VA EDISON
Koprska založba Lipa je izdala mladinsko knjigo o življenju in delu slavnega ameriškega iznajditelja T A, Edisona, Napisal Jo je G. Glenwood Clark, za založbo pa prevedla Daša Komac in opremil Emil Marlnšek.
Življenjska zgodba enega največjih ljudi moderne dobe govori o Edisonu kot o znanstveniku ln človeku. Edison je bil sin revnih starešv, brez kake višje izobrazbe, pridobil pa si jo je s svojim trdim delom. Se več, z vztrajnim premagovanjem težav in s svojo neugnano željo za znanjem se je uvrstil med največje iznajdite-lje in dobrotnike človeštva Knjiga nam prikaže velikega izumitelja kot človeka, ki Je vse svoje življenje posvetil velikemu cilju svoje mladosti in je to v zrelih letih ne samo dosegel, ampak celo presegel.
Dr. Ivan Vidav: REŠENI IN NEREŠENI PROBLEMI MATEMATIKE
V knjižnici Sigma je založba Mladinska knjiga izdala drobno knjižico »Rešeni in nerešeni problemi matematike« dr. Ivana Vidava. Knjiga ne zahteva posebnega znanja iz matematike, dovolj je nekaj osnovnih gimnazijskih pojmov in pa sposobnost abstraktnega mišljenja. Za tiste, ki so že pozabili formule, so na kratko izpeljane ob koncu knjige. Vsi obravnavani predmeti so iz teoretične matematike in nerešeni problemi naj bi dokazali, da je to živa znanost.
NOVI LUTKOVNI FILMI
Tudi slovenska filmska podjetja so začela z izdelavo lutkovnih filmov. Tako je posnel Triglav film v barvah tri nove lutkovne filme. Prvi film Je -Bongo» po scenar.Ju Žarka Petana, ki je v režiji Saše Dobrilc. Prvi film govori o otroku afriškega poglavarja. kt je tako razvajen, cla si zaželi končno celo sneženega moža, ki ga pod vročim afriškim soncem seveda n:. Drugi film ima zgovorni naslov »Motoriti;-«. Režiral ga je prav tako Saša Dobrih., scenarij pa je napisal pesnik Janez Menart. Na nedavnem filmskem festivalu v Pulju je dobil ta film nagrado in priznanje obč nstva. Govori o mladem fantu, ki proda vse kar ima in si kupi motor, vendar pa želja še ni konec. Tretji film -Čigavo je pismo, govori o poštarju, k pri iskaniu naslovnika spoznava navade in slabosti ljudi. Ta f lm jc po scenariju Toneta Pavčka realiziral C. Skodlar.
GOSTOVANJE ITALIJANSKIH OPERNIH PEVCEV
Te dni so gostovali v poletnem gledališču v Zagrebu znani opern pevci iz Milana in šo peli arije iz Verdijevih, Puecinijevih in drugih oper. Gostovali so; mezzoso-pranistka Lucia Galvano, sopra-nistka Lilli Sauter, tenorist Luig.; Otolino in basist Kcnet Rudet.
MEDNARODNI FILMSKI FESTIVAL V BEOGRADU
Od 24. do 28. septembra bo v Beogradu mednarodni filmski festival z geslom: »Zaščitimo človeka v prometu«. Doslej se je prijavilo IG tujih držav, med njimi Velika Britanija, Poljska, Danska, Vzhodna in Zahodna Nemčija, Belgija, Francija, Kanada, ZDA, Japonska in Italija. Na festivalu bodo pr.kazali kratkome-tražne in risane" filme, Nagrade (zlata, srebrna in bronasta plaketa »Stopi) Je predvidel pripravljalni odbor za tri najboljše filme, še posebej pa bodo nagradili tri najboljše jugoslovanske "filme.
PROGRAM JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE
Po poletnem odmoru so spet začele oddajati skupen jugoslovanski program televizijska središča v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Program Je obogaten z nekaterimi zanimivimi rubrikami, kot so »Portreti in srečanja«, »Televizijska pošta«, »Nedeljski športni pregled« in druge. Nova je tudi reklamna rubrika pod naslovom »Hočem — nočem«, ki Jo spremlja zabavna glasba. Ob nedeljah bodo v novi oddaji »Sedem dni v svetu« prikazovali komentar najvažnejših dogodkov. Posebno bogat program pa še pripravljajo za naše najmlajše.
Prva oddaja novega programa je bila otroška igra »Žogica Ma-rogica«, ki Jo Je oddajala Radlo-televizlja Zagreb. V septembru bodo na programu drame'»Zvezde so večne« Mateja Bora, »Doživljaji Ni-koletina Bursača« Branka Čopiča, »Sola za žene« Lieberman-na in druge. V okviru glasbenih oddaj bo prikazal Zagreb Mozartovo opero »Figarova svatba«, Beograd Bravinskega »Zgodbo o vojaku« ln Ljubljana zabavni program »Mali variete«.
Do zdaj je bilo pri nas že mnogo povedanega in napisanega o šolski reformi, ker je postalo to vprašanje, odkar smo ga začeli sistematično reševati, družbeno pereče in neodložljivo. Vendar menim, da ne bo napak, če bi si po splošnih načelih, po katerih je grajena naša šola, nekoliko podrobneje ogledali problem ni-žeorganiziranih šol v koprski občini. Gre predvsem za dosedanje možnosti razvoja, pogoje, razmere in uspehe teh šol. Gre tudi za določene razmere, ki so vplivale negativno, tako da naša šola ni mogla upoštevati raznih načel šolske reforme in se po njih ravnati pri svojem delu.
Seveda ne bom mogel pri tem obravnavati vseh nižeorganizi-ranih šol v koprski občini, ker jih je precej in bi to zahtevalo precej časa in prostora, razen tega pa so si vse nižeorganizirane šole Podobne, delajo v približno enakih razmerah in dosegajo tudi Približno enake uspehe. Zato bo mord a bolje, če si ogledamo en sam primer in potegnemo iz njega kolikor mogoče realne zaključke o delu n "šib nižeorgani-ziranih šol nasploh.
Kot rečeno, najprej nekaj splošnih stališč in stremljenj nase šolske reforme, ki naj bi nam dala novo, družbenim potrebam ustreznejšo šolo.
Šolska reforma je gibanje, ki si Prizadeva izboljšati, obnoviti ali spremeniti obliko in vsebino šolskega dela. Take potrebe se pojavljajo vedno in povsod, čeprav izhodišča reformnih teženj niso vedno in povsod enaka. Včasih je
povod stremljenje javnosti po širši in popolnejši izobrazbi mlade generacije, drugič po uporab-nejšem znanju ali pa po 'izpopolnitvi znanja poklicnih šolnikov. V našem primeru bo menda združenih in prepletenih več motivov hkrati. Dejstvo pa je, da j'e korenita družbena sprememba po osvoboditvi rodila tudi potrebo po šolski reformi, Id je tako družbeno pogojena in izvira iz ugotovitve, da je bil bivši šolski sistem bistveno različen od potreb naše današnje družbe, in sicer glede na vsebino, kakovost in širino znanja, ki naj bi ga nudila šola svojim .državljanom.
Specifičnost vzrokov, ki so pri nas pospeševali in terjali reformo, je v tem, cla se je vzporedno z družbeno spremtembo spremenila tudi vloga delovnega človeka. Tako je prišla do izraza še močnejša neskladnost med našim starim šolskim sistemom in specifičnimi potrebami naše družbe.
Demokratičnost našega šolstva je največja pridobitev revolucije na področju prosvete. In dejstvo, da je naša dežela od osvoboditve do danes doživela mnogo bistvenih sprememb, terja bistvene spremembe tudi v šolstvu. Sodobni splošni razvoj terja od našega človeka večjo aktivnost in širše znanje, družbene funkcije v organih družbenega upravljanja pa postavljajo preden j nove naloge. Zato potrebuje naš človek več znanja kot doslej, Naša druž-
ba pa se n'e zadovoljuje s tem, da usposablja le nekaj dobrih političnih posameznikov, ampak teži za tem, da ustvarja čim ugodnejše materialne in druge pogoje za vsestranski razvoj vseh državljanov.
Skrb družbe za novo poslanstvo šole je tako upravičena in postaja šolska reforma res pomembno družbeno vprašanje, Kakšna naj bi bila torej naša šola, da bi ustrezala današnjim potrebam?
Vsekakor morajo biti njeni cilji in naloge v skladu s potrebami naše nove družbe. Naša sociali-
Piše: MIROSLAV KLEVA
stična stvarnost postavlja pred šolo zahtevo po dvigu izobrazbe in kulturne ravni ne samo vseh, ampak tudi vsakega državljana. Vso to naj preveva želja, da zagotovimo največje možnosti razvoja otrokovi sposobnosti, da razvijamo pobiovredne osebnosti s socialistično zavestjo, da enako skrbno negujemo kulturo njihovega telesa, srca in roko ter da jim končno nudimo vso pozornost in pomoč pri izbiri poklica.
To so bistvene značilnosti načel, ki nas morajo voditi v dolu za boljšo šolo in te zahteve lahko v polni meri uresničimo v enotni obvezni osemletni šoli. Edino v taki šoli lahko poenotimo vzgojno izobraževalne cilje.
Da naša dosedanja, predvsem nižeorganizirana šola vsega tega ni mogla opravljati, naj pokaže primer nižeorganizirane osnovne šole v SOCERGI, ki je ena izmed tolikih v koprski občini. Res pa je, da je ta šola na najslabšem, kar zadeva pogoje dela -in možnosti razvoja.
Naj začnem s statistiko. Da bi dobili kolikor mogoče ^ravo sliko vsega povojnega dela, kvalitete in uspehov pa tudi neuspehov na naši šoli, sem poiskal iz šolskega arhiva podatke za posamezna šolska leta: število šolskih dni, število vpisanih učencev, novincev, zamud, eden bistvenih podatkov, ki pravzaprav največ pove, kako je naša šola delala in kaj je naredila v vsem povojnem obdobju pa je podatek, ki govoiii o učencih, ki so končali osemletno šolsko obveznost v posameznih razredih.
Ni treba, da bi analizirali podatke za vsako šolsko leto posebej, ker bi to nič ne koristilo razumevanju bistva. Popolnoma dovolj in tudi bolje bo, če potegnemo črto pod povoj: i|'m obdobjem in primerjamo podatke v povprečjih.
Povprečno je bilo na naši šoli 170 šolskih dni letno, vpisanih učencev 64, zamud 1638, novincev 7, šolski obveznosti pa je zadostilo 129 učencev. Materialna sredstva za samo poslovanje šole
(brez investicij, ki jih naša šola v vsem tem času ni bila deležna!) se vsako leto dvigajo. Od leta 1950 so se dvignla za 3.5 -krat.
Na prvi pogled so ti podatki res samo številke, ki jim ne kaže posvečati večje pozornosti. Toda če se vanje zamislimo in Jih med seboj primerjamo, bomo prišli do presenetljivih zaključkov. Če pogledamo samo razmerje med številom zamud in številom šolskih dni, imamo na dlani, da od 64 učencev relativno 9 sploh ni obiskovalo pouka. Dodajmo k temu, da predpisuje zakon o šolstvu najmanj 210 šolskih dni v enem šolskem letu, naše povprečje pa izkazuje 170 dni; imamo pa celo primer, ko je trajalo šolsko leto samo 81 šolskih dni (1947/48). Primerjajmo šo število vpisanih z zamudami in ugotovili bomo, da je vsak naš učenec izostal vsako leto ocl pouka za c'el mesec. In če vzamemo v roke še šolske ma-i/:čne liste otrok, ki so zadostili osemletni šolski obveznosti, vidimo, da je večina končala svoje šolanje v tretjem oziroma četrtem razredu. Le pet učencev je v vseh teh letih končalo 7. razred, 8. pa nihče. Iz tega si lahko ustvarimo podobo, kakšno znanie imajo naši bivši učenci, česa so sposobni, kje se lahko udejstvujejo, kaj ;lim je dala naša šola za življenje in kako se danes lahko vzraščajo v našo družbene razmere. Omeniti moram še to, da smo imeli tudi učence, ki so zapustili šolske klopi v 2. in celo v 1. razredu.
(Nadaljevanje prihodnjič)
(I
(Nadaljevanje z 2. strani) urejene kanalizacije. Zato jo bo potrebno ne samo obnov.ti, pač pa tudi na novo napeljati in jo opremiti s sodobnimi Čistilnimi napravami. Kako - zelo nesodobno je urejeno vprašanje kanalizacije dokazuje dejstvo, da jo speljana iz bolnišnice z odprtim odtokom — na travnik, da se odplake iz klavnice zlivajo v reko Pivko, Iti zaradi tega v poletnih mesecih razširja daleč naokrog nevzdržen smrad itd.
POTREBNI SO NOVI PARKIRNI PROSTORI
V neposredni bi žini Postojnske jamo so letos dogradili parkirni prostor za motorna vozila. Zal pa je ta prostor premajhen za vedno večji promet in kaže se potreba po zgraditvi večjih, posebno še za parkiranje avtobusov.
Vzporedno s tem bo treba razmisliti o takojšnjih pripravah za gradnjo osrednje ceste skozi Postojno. Od predloženih potili predlogov sta sedaj v pretresu dva. Za enega se zelo zavzema ObLO Postojna in Postojn-čani sami, za drugega pa Uprava za ceste L RS. Prvi predvideva rušenje kar najmanjšega števila stanovanjskih hiš in zgraditev ob novi cesti vrste trgovsli'h ter gostinskih obratov. Ta predlog bj bil v skladu s perspektivno urbanistično ureditvijo mesta, ki upošteva gospodarske in posebej še turistične momente. Drugi načTt pa rešuje samo vprašanje ureditve ceste I. reda, ki se vije skozi Postojno.
Za nadaljnj; razvoj turizma predvideva njegov perspektivni plan asfaltiranje cesto Postojnska jama— Predjamski grad, ureditev ceste do Pivke lu Črne jame, ceste Hrašče— Šmihel, Postojna—Rakova dolina in cesti Postojna—Pivka. Mnogo je tudi govora o nujnosti gradnje ceste ali vzpenjače na Nanos ter vzpenjače na G74 metrov visoki Sovič nad Postojno, ki naj bi bila speljana od Postojnske jame. Na Soviču, kjer je bil nekoč grad, pa bi lahko uredili gostišče. od koder bi bil lep razgled na Pivško dolino, na Nanos, Snežnik in Javorniške gozdove.
Poseben problem predstavlja ureditev osrednje avtobusne postaje v Postojni, skozi katero vozi med sezono v 12 urah najmanj 12.000 motornih vozil, od teh več kot 300 rednih avtobusov. Tak promet pa nujno narekuje ureditev gostinstva, predvsem gradnjo motela, hotela in povečanje števila gostinskih zmogljivosti v sedanjih gostinskih obratih.
KAJ PA POSTOJNSKA JAMA?
Z nabavo tretje električne lokomotive se je prevoz obiskovalcev Postojnske jame izredno izboljšal. Letos je do 1. julija obiskalo jamo skoraj 150.000 domačih in tujih gostov to je približno za 25 tisoč več, kot v lanskem prvem polletju. Kaže pa, da bo naval turistov vedno večji in zato se je porodila misel, da bi uredili v jami krožno vožnjo. Ta naj bi zajela še tiste predele jame, kamor doslej ni speljana podzemska železnica. Povezane bi namreč bile tudi P.vka, Črna in Otoška jama, kjer bi nudili turistom razne turistične usluge:
okrepčevalnice, prodajalno spominS-kov, pošta, improviz.rana zabavišča itd. Pred jamo bi uredili športne objekte, predvsem kopališče, za razvedrilo domačinov in turistov. Bilo bi prav, če bi elektrlficiral; tudi Otoško in Planinsko Jamo ln ju tako usposobili za privabljanje večjega števila obiskovalcev.
To je le nekaj postavk bodočega razvoja turizma — omenili nismo še želje, da bi prej ko mogoče uredili v Planini Ravbarjcv stolp in v njem naj bi obnovili freske, zgradili cam-plng prostore pri Pivki in Planinski jami itd. — in če se bodo na Postojnskem lotili uresničitve teh načrtov z vso prizadevnostjo, potem z upravičenostjo laliko pričakujemo, da bo ta predel koprskega okraja v kratkem zaslovel doma iu po svetu kot eden izmed najbolj zanimivih turističnih področij. To pa mu bo prineslo velik gospodarski dohodek ter bo z dohodkom od kmetijstva, predvsem od živinoreje, tako močno gospodarsko obogatel, da bo po finančni moči eden izmed prvih v okraju, Štefan Bratina
P/l »BII-IAČ« je 21. avgusta odplula iz Amsterdama s tovorom za Jugoslavijo in prispe danes, 4. septembra, v domače vode.
M/l »BLED« je 23. avgusta od-plula iz Bremena v Boston, kamor prispe jutri, 5. septembra.
P/l »DUBROVNIK« je 9. avgusta odplula z Reke v ZDA, kamor prispe 8. septembra.
M/l »GORENJSKA« je 2. septembra odplula. z Reke.
P/l »LJUBLJANA« je 23. avgusta odplula iz Splita za Zdanov.
M/l »MARTIN KRPAN« je 31. avgusta odplula iz Rase s tovorom za Dubrovnik.
P/l »NERETVA« je 3. septembra pristala v Suezu na poti na Japonsko.
M/l »PIRAN« je 2. septembra priplula v Hamburg, kjer ma-nipulira s tovorom.
P/l »POHORJE« je 4. septembra odplula iz Kalkute za Jugoslavijo.
P/l »ROG« je 31 avgusta priplula v Moji na Japonskem, kjer manipulira s tovorom.
P/l »ZELENGORA« je 1. septembra priplula v Šibenik, kjer razklada tovor.
NEDELJA, G. septembra: 8.00 Kmetijska oddaja: Pred trgatvijo — v Prestranku bodo pogodbeno spttali več sto glav goveje živine — Načrti kmetijskega posestva Seča — 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — 9.00 Naša reportaža; Iz Pirana do vseh kontinentov — 9.15 Zabavni zvoki — 13.30 Sosedu; kraji- in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,00 Vesti — 15.10 Spored domačih skladb in popevk.
PONEDELJEK, 7. septembra: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Zabavna glasba — 14.30 Športna oddaja — 14.40 Izbrane melodije — 15.0o Vesti — 15.10 Zabavna glasba — 15,30 Slovenske narodne pesmi.
TOREK, 8. septembra: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13,30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13,45 Odlomki iz oper — 14,30 Sola in življenje: Na krovu oce-anke — 14,50 Glasbena medigra — 15,00 Vesti 15.10 Zabavna glasba — 15.30 Narodne pesmi in plesi.
SREDA, 9. septembra: 7,15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Kulturni zapski: Novo šolsko leto in zakon o šolstvu — 14.40 Narodni odmevi — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba — 15.40 Primorski pevski zbori.
ČETRTEK. 10. septembra: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Operna glasba — 14.00 Glasba po željah — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba — 15.30 Dalmatinske popevke.
PETEK, 11. septembra: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — Od melodije do melodije — 14.30 Poje zbor Radia Zagreb — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba 15,30 Domače aktualnosti: Potrošnja električne energije — 15.40 Igra godba LM.
SOBOTA, 12. septembra: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Popevke in ritmi — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba — 15.20 Iz naših kolektivov — 15.50 Glasbena medigra.
REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. ekran, G. golob, 11. Plomin, 12. rjaveč, 14. Weimar, 15. Ra, IG. silos, 18. Anton, 19. Vane, 21. Delo, 22. Lear, 23. rebula, 25. Cal, -1, 26. Amor, 28. list, -a, 30. ata, 33. obo-los, 35. erar, 38. cona, 40. Anam, 41. otetl, 42, enota, 44. en, 45, Plinij, 4G. Adonis, 48. drevak, 49. Alice, 50. Sa-gan.
Navpično: 47. I(van) C(ankar).
»SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorja
KMETIJSKE ZADRUGE na območja občin Postojne in Ilirske Bistrice okraj Koper, imajo zadružne in medzadružne dogone za klavno živino v naslednjih dneh v mesecu:
Občina Postojna:
KZ Bukovje	vsakega 4. v mesecu
KZ Hruševje	vsakega 20. v mesecu
KZ Košana	vsakega 22. v mesecu
KZ Pivka	vsakega 10. v mesecu
KZ Prestranek	vsakega 18. v mesecu
KZ Postojna	vsakega 1. v mesecu
KZ Planina	vsakega 28. v mesecu
Obč"na Ilirska Bistrica:
KZ Ilirska Bistrica, Prem Cn Jelšane
vsakega 1. in IG. v mesecu KZ Knežak vsakega 5. v mesecu.
Zadružni dogoni se opravljajo v neposredni bližini vsake kmetijske zadruge, kjer je tudi mostna tehtnica.
PODJETJE »FRUCTUS« Koper proda zaradi opustitve obrata parni kotel znamke »Vagner« biro Graz, površina 100 kvadr. metrov, dvoplameno cevn z dvema batnima črpalkama pritisk 5 atm. Kotel je pregledan in je bil do pred kratkim v obratu. Obenem s kotlom prodamo montažni dimnik in druge naprave, ki so v neposredni zvezi
Interesenti naj se javijo zaradi ogleda kotla ter prodajne pogodbe pri podjetju »Fructus« v Kopru.
Na podlagi temeljnega zakona o štipendijah (Uradni l.st FLRJ, št., 32-55) in čl. G Pravilnika sklada za štipendije KOMUNALNE BANKE KOPER razpisujemo naslednje štipendije za šolsko leto 1959-19G0 za sledeče poslovne enote:
1.	KOMUNALNA BANKA KOPER:
3 štipendije za dijake Ekonomske srednje šole
2.	Komunalna banka Koper — PODURZNICA ILIRSKA BISTRICA 2 štipendji za dijake Ekonomske srednje šole
3.	Komunalna banka Koper — PODRUŽNICA PIRAN:
2 štipendiji za dijake Ekonomske srednje šole
4.	Komunalna banka Koper — PODRUŽNICA POSTOJNA
2 štipendiji za dijake Ekonomske srednje šole
5.	Komunalna banka Koper — PODRUŽNICA SEŽANA
2 štipendiji za dijake Ekonomske srednje šole
Prednost pri razpisu imajo otroci padlih borcev iin žrtev fašističnega nasilja, socialno ogroženi, predvsem iz krajev sedeža zgoraj navedenih poslovnih enot.
Informacije oz. pogoji v zvezi z razpisom so kandidatom na razpolago v Tajništvu vseh zgoraj navedenih poslovnih enot.
Interesenti naj vlože prošnje na Komunalno banko Koper, najkasneje do 12, septembra 1959,
Komisija za štipendije Komunalne banke KoDer
Na podlagi določil Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ 53-57) objavlja razpisna komisija KOMUNALNE BANKE KOPER
RAZPIS naslednjih delovnih mest pri PODRUŽNICI KOMUNALNE BANKE KOPER V ILIRSKI BISTRICI: REFERENTA LIKVIDATURE Pogoji: Ekonomska srednja šola ali druga srednja šola z najmanj 10 lej finančne službe, od teh G let bančne službe. PRIPRAVNIKA BANČNEGA USLUŽBENCA
Pogoj: Dokončana Ekonomska srednja šola ali druga srednja šola. Prijave po tem razpisu je dostaviti Komunalni banki Koper v roku 15 dni po objavi.
Razpisna komisija Komunalne banke Koper
DOPISNA SOLA LJUBLJANA razpisuj e VPIS
v dopisne jezikovne tečaje nemščine in italijanščine prve (začetne) in druge (nadaljevalne) stopnje. Zadnji
vpisni rok je 15, september 1959. Vpis v l., 2. in 3. letn.k dop sne ekonomske srednje šole se nadaljuje; zaključili ga bomo predvidoma v oktobru. zato pohitite z vpisom. Člani organizacije ZB imajo pri šolnini popust.
Podrobna navodila in tiskovine za vpis dobite pri občinskih odborih ZB in občinskih sindikalnih svetih ali na Dopisni šoli Ljubljana, Likozarjeva 3, telefon 30-043.
Uh, so me zaklali! Z gumijastim nožem naravnost v sredo srca — poslali so me na dopust za ta teden. Ker pa nimam namestnika, ki bi namesto mene opravil delo — barba Vane je le eden edini in nezamenljiv — moram torej tudi vse kar se je nabralo: košansko druščino, ki hodi zajtrkovat na Kal pri Pivki, pa Korenski vrh, kjer mora stali prekrasna stanovanjska hiša, pa
prelepo restavracijo ?ia Socerb-skem gradu, pa Eldorado koprskih pivcev in še druge zadeve — odložili in vse to naj počaka do prihodnjič in kar se bo še zraven nabralo, pa bo danes teden spet veselica in pol. Upam, da me vsaj prizadeti ta teden ne bodo preveč pogrešali, vsi skupaj pa lepo pozdravljeni!
Vaš Vane
DOBRO DRUŽINO za 8-urno varstvo 2 leti stare deklice, za takoj, iščem. Plača po dogovoru. Košmerlj Štefka, Koper, Bel-vedere, Nazorjev trg 1 b-IV.
COTTUR - dvokolesa »COTTUR«, »BIANCHI«, »LEGNANO«. Ci-ldomotorji — Moto M.V. Nadomestni deli za dvokolesa, — ciklomotorjc, — Vespe, —■ Lam-brette, — Moto-colibri »Puch«. COTTUR, Tricste, ulica Crispi 8
DVOKOLESA od 7.000,— dalje, CIKLOMOTORJI od 44.000,— dalje ter VESPE in MOTORJE, nove ter rabljene, Vam nudi tvrdka MARCON, TRST, Ulica Pietà 3 n nova trgov na na Trgu ospedale G. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo.
Nogometaši piranskega Sidra se skrbno pripravljajo na začetek letošnje nogometne sezone. V nedeljo so imeli v gosteh enajsto-rico Duplice in kljub oslabljeni postavi zmagali z 1:0.
Medtem ko se igralci vestno pripravljajo na tekmovanje, pa se njihove želje, da bi imeli letos novo igrišče, počasi razblinjajo. Pred meseci smo pisali, s kakšnim navdušenjem se je mladina lotila prostovoljnega dela pri urejevanju igrišča hi kakšno razumevanje je pokazala večina podjetij. 'Toda zdaj je vse v glavnem zaspalo. Kje so vzroki?
Predvsem je treba povedati, da je začelo občinsko komunalno podjetje odvažati kamen, ki so ga pripeljali na igrišče za ograjo. Svoje dejanje opravičujejo s tem, da potrebujejo kamen za gradnjo ceste in da bodo za ograjo poskrbeli drugega. Toda tak izgovor je precej problematičen.
KOPER: 4,, 5. in G. septembra ameriški barvni film DAISY CROCKET,
7.	in 8. sept, italijanski film ŽELEZNIČAR, 9. in 10. sept, angleški f lm HREPENENJE.
IZOLA: 4. septembra ameriški barvni film GRAND HOTEL, 5. in G. sept. italijanski film ŽELEZNIČAR, 7. in
8.	sept. francoski film PROSTITUTKA, 9. in 10. sept. ameriški barvni f lm cinemascope SEDEM LET ZVESTOBE.
ŠMARJE: 5. septem, italijanski film CONTE MAX, 6, septembra angleški film USODNA NEZNANKA. 9. septembra ameriški barvni film OSVAJALEC.
ŠKOFIJE: 5. septembra ameriški film GRAND HOTEL, G, septembra jugoslovanski film RISANKE, 9. septembra italijanski film ŽELEZNIČAR.
POSTOJNA: 4., 5. in G. septembra ameriški barvni film cinemascope OTOK NA SONCU, 8. in 9. septembra ameriški film VZHODNA IN ZAHODNA STRAN.
PIVKA: 5. m G. septembra ameriški barvni film GOG, 9. in 10. septembra nemški film LUC LJUBEZNI.
SEŽANA: 5. in G. septembra italijanski film BELE NOCI, 8. in 9. septembra japonski film LEGENDA O GETSU, 10. in 11. septembra sovjetski film DVOBOJ.
Predvsem se nam zdi nespametno kamen odvažati, če smo že določena sredstva vložili za to, da smo ga pripeljali na določeno mesto. Druga stvar pa je v tem, kje in kdaj bo dobila uprava komunah/h podjetij enakovreden material.
Tako početje je zbudilo precej ogorčenja med mladino in navdušenje za prostovoljno delo je padlo, ko so videli, da nekdo ruši, kar so oni s trudom zgradili. Skrajni čas je, da se stvar razišče in da se gradnja piranskega stadiona nadaljuje po zastavljenem načrtu. Na mnogih sejah govorimo in tarnamo o pomanjkanju športnih objektov, toda ko je treba neko idejo uveljaviti, radi pogledamo skozi prste.
______ -lj
V NEDELJO ZAČETEK
SLOVENSKEGA PRVENSTVA
V	nedeljo bo po slovenskih nogometnih igriščih spet živahno, kajti začel se bo jesenski del tekmovanja v prvi nogometni ligi. Primorska zastopnika bosta igrala na domačih igriščih, vendar so kljub temu njune možnosti bolj skromne. Nova Gorica sc je na tekmovanje skrbno pripravila. vendar bo mariborsk' Branik najbrž pretrd oreh. Izola bi imela v srečanju z Ljubljano nekoliko več možnosti, vendar je njeno moštvo zelo oslabljeno zaradi poškodb najboljših igralcev in zaradi odhoda nekaterih k vojakom. Vsekakor bi Športno občinstvo v Nov Gorici in Izoli zadovoljila že polovična uspeha.
IZOLA PREPRIČLJIVO PREMAGALA KOPER
V	vsakomesečnem brzopotez-nem dvoboju med Koprom lim Izolo je končno Izolanom le usp'e-la temeljita zmaga nad »večnimi Bivali«. Tokrat so Izolani povsem zasluženo zmagali s 35:29. Najlepši uspeh je zabelež/1 Izolan Mišura, ki je osvojil osem točk (100%). Odlikovali so se tudi Cijan (Izola), ki je nabral 7 in pol točke ter Iirvatin (Izola) in Sfili-goj (Koper) s 5 in pol točkami.
Na tem dvoboju je zadnjikrat nastopil za svoje moštvo požrtvovalni predsednlik izolskega šahovskega društva Drago Dolinšek, ki odhaja na novo službeno mesto.
INDUSTRIJA ZA ELEKTROZVEZE
JUGOSLAVIJA
PROPAGANDNI ODDELEK LJUBLJANA — JAMOVA ULICA 2
IZDELUJEMO:
aparature za brezžične zveze, naprave za industrijsko in podvodno televizijo, elektronske merilne in kontrolne instrumente, magnetne stabilizatorje napetost, regulacijske transformatorje in translatorje, sestavne dele za radio in elektroniko: papirne, keramične in styrofleksne kondenzatorje, žične, plastne in drsne upore, ogljene, žične in laboratorijske potenc o-metre, VF feritne izdelke, VF keramiko, tranzistorje, avtomobilske in miniaturne žarnice ter fotocelice
RAZPIS
Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih orga-mzac j pri Občinskem ljudskem odboru KoDer razpisuje na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št 52/57)
podjetja HLADILNICA-KOPER, Dekani
Pogoji:
1.	inženir agronomije ali kem je s triletno prakso;
2,	srednja strokovna izobrazba s petletno prakso.
Pod prakso je razumeti opravljanje del na vodilnih delovnih mestih v hladilnicah ali v sorodnih podjetjih oziroma obrat h.
Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev pošljite v 15 dneh od dneva objavo razpisa na naslov: Občinski ljudski odbor Koper
TELESNA VZGOJA * SPORT * ŠAH * T E L E S N A VZGOJA ★ S P O K T S A Si * TELESNA V Z
Ob zaključku XII. grafičnih športnih iger v Kopru
; trv A- jvr ■■•¿/¡LA- ti •
í y,,-.:.. • ;•
kT __
-v:
I ' : V" '"•'v

t...	'tiAfii*!.
A
Ws J.Í4X . - J >.¿1
h. .i ■ ■
■ - • -r	j
# ^ : - .> rt '	.
-a ;
h-: . ;
i'--'
. i'> .
■'K
f
•. »1

....■•i - ■?-•.••■
■'" ' - v: .	: V-' .. : .
- '.--,.: • •; • : .S>.i»'. ; I , • '. • . .....I
i!'!.. :■: • Š <: ■ .A "" Vt'-'ív. ,"'
f/'í¡c'5Y,,..-. .•'■: '"•; :
XII. GRflF(Č8E J.EWÍ:
iHTHg
Oil aKiiraj navzdol: 1. I'rciiseilnlk pri-redltvtni-gii odbora XII. GfiIS n (II-reklor CZP I'rimorskl lisk Stane $1:rabar uvarja lgre na kopr kem staüioiiu minuli pilck do¡ml cir.;-; 2. Utlrlczenci iger — Plnni grnrlfn'h I;o-lektivov iz vse Slovcni.le — deiilirajo po oivoritv na telunovalna niesia; 3. in 4. L:<hU<*alU'l'-U:i lekmovaüja: If'li mladincey n;i leu m in skok v dii-ljavo mkxlinkc; I'omei'ill so ¡u-
(1¡ V ot'li. jl\í; ¡;. Pos"!'uo privl'H'i'ii Jc bit noRoinct: vrr.lar í'klpe m.»r-«kega tiska brani ..sd-r gtrcl; 7. V fl-nak> n»Komcinfi:;i tckr.i"v.'n.l-i >1.' "ri-511 elilpi Ccljskr:; > t.tdta (I- vi V svel-l'li Ilri h) ¡I¡ I.jtidfike pr.-ivii-e (v lem-nili). Zm:':Mli st, CcIJ.tni; o. Ob v:i-l'-ljmiui tekmovanj je \ acdeljo do-PdUIne pozilr;1 vil ni stadir.it'i utlel.'-«ence ¡ger tuül pred§cdnlk	za
tftlesr.o v/;;»jo o'.o Kupcr icii.o i
X Ti'bnii'ni viuli;, - Ií c.i-l ' ' k-: Koln'k Je ob koiun rn/d,'lll (! = :>!•>-, "le in ]).!..-ili ; ¡u. i-red-i-ílnl!; v i n d i -
kata ¡írafii/arjev Slov'.'iiijc In dlr»'K-' Ifir ( VA' ))¡.|0 :,-|-u l.ip Xi'f' n .U zak'.lli-^'r.e ¡:,'ri* in ¡zrct;- jusebno jinliv: l't Prired ivonnau odbnrn za ]>;:to <>r-gaiii/.ncijo; ín l!. v.-M'ii :ii poitosni na tir.'iv.civ iispche po tunu" ii.-m tel;-/ niovanju: koli.l;;iv i Y.i> Dolo ¡v I.jub-Ij.tnc.
OO

Najlepši dokaz za (o so letošnjo grafične igre v Kopru. V dveh dneh se je zvrstilo na igriščih v Kopru in Izoli nad 270 tekmovalcev in tekmovalk v sedmih športnih panogah. Na sporedu so bila številna lepa in borbena srečanja, prireditelji pa so poskrbeli, da so so vse točke kljub pomanjkanju igrišč odvijate po razporedu.
Tekmovalci in tekmovalke so bili v petek zjutraj prijetno presenečeni, ko jih je na koprskem stadionu s krajšim nagovorom pozdravil častni pokrovitelj iger Albert Jakopič-Kajtimir. Omenil je, kako važno in naporno delo opravljajo grafičarji in da sn la-kemu delu lahko kos le močni in zdravi ljudje. Prav zato so grafične športne igre še toliko bolj pomembne. Udeležencem je zaželel prijetno bivanje na slovenski obali ter mnogo športnih uspehov.
Najbolj zanimiva tekmovanja so bila v lahki atletiki. Pri članih se je pomerilo 30 tekmovalcev, med katerimi je imel nniveč uspehov Fišer (Maribor). Odlikovali so se še Debeljak (Celic), Lenassi (Koper) in Krelj (Ljubljana). Omembe vreden je rezultat Krelj a na 100 metrov (12,4),
N O G O M E T Izola — Kladivar 6 : 5
V tekmi /a jugoslovansk' nogometni pokal je I/.ola tui svojem igrišč« s težavo premagala celjskega Kladivarja. V regularnem času je srečanje končalo neodločeno 2:2. Iier tudi v obeh podaljških ni prišlo do odločitve, so streljali enajstmetrovke. Domačini so bili uspešni št rikrat, gostje pa le trikrat.
Tekma sama ni bila na posebni višini. Igralcem so je poznalo, da 5o niso povsem v formi, res pa je tudi, da jih Jc oviralo blatno igrišče.
V primorskem nogometnem prvenstvu

¡mm.mm "</8Gjs
i'JL
.. OM
y
Kakor smo zvedeli. Je Primorska nogometna podzveza v.c pripravila osnutek za nov način tekmovanja na Primorskem. Ali bi nam lalilco navedli nekaj podrobnosti?
večkrat ir.o razpravljali o oblikah tekmovanja, ki b. nam pripomogle do Izboljšanja nogometa na Primorskem, hkrati pa tudi do množičnosti. z ustanovitvijo koprske okrajne podzveze so dane realne mo.'.nosti za u tanovitev dveh okrajnih lif. v katerih l> tekmovale enaj-storice' delovnih kolektivov ter B moštva močncjisli primorskih enaj-storic. Prednosti tega načina tekmovanja so očitne. Predvsem bi se razšli- le vrste aktivnih nogometašev, prva moštva močnejših primorskih enajstoric pa bi Imela na razpolago dovolj rczcrvnei-a kadra, ki bi bil v stalni formi. Zla: U je lo važno za oba naša predstavnika v consk,; ligi — I/.olo in Novo Gorico. Tekmovanje po okrajih bi priporočili tudi zaradi varčevanja z denarjem.
V tem primeru bi torej primorska liga odpadla'.'
Nekateri lueiv jo, da bi klubi tekmovali le v okrajnih ligah. Toda po mojem mnenju to n«; bi bilo ptlmci-
tekmovanja spodbuden, saj ni iz ■.-¿padlo nobeno moni, da bi bilo na.ipri-uslanovlll kvalitetno v kateri bi nastopalo tor ee. razen Ilirske e. Zadnji dve moštvi uvrstili pa bi ii'.i:h 1 e. •■¡ircniembe (itili pionirskem pr-
no. Dosedanil namree ni ijil primorske li"e :;lvo Zato nn 1 merneje, ei bi priilioi"s!:o lie.o, vsc lanskc enaj Bistrtce In Adri v ti.'.l lis:i bl iziiadli, /.mngovale.i obeh
All se obclajo v inlai'inski'in ln venstvn?
Menlm, da bl bllo nnjprlmerneje, ie bi mla'.iliirka 111 pión i'ska inostva le'-.tnovala .;kupaj s Olanskimi eki-pami. Tu le n non é najeeneje, saj él.mi obléa.ino polujeio s kamioni all .e.'iobusi m pr pclje.io s seboj Imil ml.-i'lln ;tro nio' lvo. .Mlndlna in plo-11 i|j na) bi tckinovali !>(> okrajíb, zmagovalcj obeh okrajnth íig pa bl pomer II za naslov pnmoiskili pr-
vrste so dane mo: boljše.
Glede dim, da vse, da
incidentov vam lahko zatr-s.iiio /. naše' stram napravili jih .-. ostrini' disciplinskimi uiircpi pi'i'pn-i'-iiiio. Tocia v-i ti ukreni bodo o nal] brez haska, če ne bodo tunl sami klubi vzi-.ajali igralcev in oiiein iva ter odboriv.kl sami dajali zgled na Igriščih.
V nedeljo dopoldne je bila na koprskem stadionu slovesna razglasitev zmagovalcev dvanajstih grafičnih letnih športnih iger in razdelitev priznanj. Slovesnosti so sc udeležili tudi častni pokrovitelj iger predsednik okrajnega odbora SZDL v Kopru Albert Jakopič-Kajtimir, predsednik okrajnega sveta za telesno vzgojo Jože Božič in drugi gostje. Ob tej priložnosti so govorniki poudarili velik uspeh letošnjih grafičnih iger, saj so glede števila nastopajočih in glede kvalitete rezultatov prekosile vsa pričakovanja. Ugotovitev, da so lahlco grafičarji za zgled, kako jc t raba skrbeti za razvoj športa v delovnih kolektivih, je vsekakor točna.
nadalje uspeli Polutnika (Celje) v metu kroglje (12,10) ter Debelja-ka (Celje) v skoku v višino (165 cm).
Pri mladincih in članicah so imel.i največ uspehov v lahki atletiki Mariborčani. Zlasli so sc odlikovali Sajko (Maribor). De-rončin (Maribor) in Ančka Lubc-jeva (Maribor). Derenčin je vrgel kroglo 12,57 m daleč, Lubejeva pa je pretekla 100 metrov v 13.1. S tema izidoma bi se Derenčin in Lubejeva uveljavila tudi na kvalitetnejših prvenstvenih tekmo-van ji'h.
Najbolj množična udeležba je bila na tekmovanjih v namiznem tenisu, saj je nastopilo ~ri moških deset ekip, pri mladincih devet in pri članicah sedem ekip. Med člani jc imela največ usDehov
p l A V A n j E okrajno prvenstvo v kopru
V nedeljo bo v Kopru začetek letošnjega okrajnega prvenstva v plavanju. Udelt-žlI. se ga bodo najboljši plavalci Kopra. Izole, Pirana ln Ilirske Bistrice. Pričakujejo pa tudi udeležbo najbolj.šli plavalcev In vater-polistov iz Nove G urice ¡11 Mirna.
Kolikor ne bo vremenskih nevšečnosti lahko pričakujemo, da bo letošnje okrajno prvenstvo v Kopru tako glede množičnosti kakor glede kvalitet.• najuspešnejša tovrstna prireditev. (Jled.ilci bodo imel; priložnost, ogledati si okrog 50 različnih plavalnih točk z nastopom pionirjev, pionirk, mladincev, mladink, članov lil elaiic. Na koncu se bodo pomerili tudi vaterpulisti za naslov mladinskih, pionirskih in članskih prvakov.
Ljudska pravica pred Mariborsko tiskarno in Moškričevo tiskarno iz Ljubljane. Pri mladincih je osvojila prvo mesto tiskarna Toneta Tomšiča« iz Ljubljane, pri članicah pa Blasnikova tiskarna iz Ljubljane.
V	odbojki je zmagala pili članih Ljudska pravica, pri mladincih in članicah pa Delo. Vsega skupaj je nastopilo v odbojki 20 ekip. V kegljanju se je pomerilo šest moštev. Zmagal je Celjski tisk pred Mariborsko tiskarno in Delom.
Glede števila udeležencev so zelo u.-pela tudi strelska tekmovanja, saj je nastopalo nad 100 članov, mladincev in članic. Pri članih je zmagalo Delo, pri mladincih in članicah na Mariborska tiskarna. Mariborčani so bili uspešni tudi v balkanski', štafeti.
Najbolj ogorčene borbe so bile v nogometu, saj so se skoraj vse tekme končale z minimalno razliko 1:0. Končno zmat;o so si priborili Celjani z zmago nad ljudsko pravico 1:0. Tretje mesto je zasedla Mariborska tiskarna, četrto pa Delo.
Domačini ;-:o prvikrat nastonili na. grafičnih igrah in so zasedli častno deveto mesto. Največ uspehov so imeli v lahki atletiki, kjer je L( nas: i osvojil tretje mesto med posamezniki v skupnem plasmanu. Odlikovali so sb tudi strelci, ki so osvojili četrto mesto ter tekači, ki so zasedli v balkanski štafeti peto mesto.
V	skupnem plasmanu je Mariborska tiskarna tudi letos dokazala, da ima v svojih vrstah najboljše športnike, saj je ponovno s prepričljivo razliko c -volila prvo mesto (233 točk). Drugopla-sii ani Celjski tisk je osvojil 2-14 točk, ljubljansko Delo pa je nabralo 2-!0 točk. Domačini so c vohli 60 točk.
Šestega septembra bo v Kopru ustanovna skupščina okrajne nogometne podzveze. Tako bomo odslej imeli na Prinioi .keni dve okrajni pod-7vezi tekmovalna komi ia pa bo še vnaprej enotna. Kakor smo zvedeli, se bodo u lanovne skupščine v Kopru udeležili tudi eUun primorske nogometne podzveze. Razpravljali bodo tudi o večjih spremembah v primorskem prvenstvu. V zvezi s tem smo se obrnil /. več vprašanji na tehnične.'a sc-krolarja Primorske nogometne podzveze Franca Zorna.

" ■' As^lVMOTpBgfe ' 7
vakov. Moram pa povedati, da klubi na nlo aio posvečajo zelo malo pozornosti mladinskim ekipam, saj razen Kopra, Nove Gorice 111 Ajdovščine . sploh nimajo registriranih igralcev.
Naši klub se večkrat pritožujejo zaradi pomanjkanja denarja. Trdijo, da je to glavni vzrok, da si ne morejo preskrbeli kvalitetnih trenerjev. Kakšno je vaše mnenje o leni vprašanju'.' Mislim, da (',lede denarja stvar ni tako kritična, kot jo nekateri prikazujejo. Nekateri klubi, ki Imajo aktivne odboru, teh težav skoraj ne poznalo. Seveda ee po končanem prvenstvu vse delo zaspi, ostanejo blagajne prazne. Ce pa organizirajo odborniki nabiralno akcijo in razne priložnostne prireditve, pa se po mojem mnenju lahko zbere najnujnejša sredstva. Kar pa zadeva trenerje, se moramo opreti na lastne sile. v vsakem kraju bomo našli starejše. Izkušene Igralce, ki se bodo radi. odzvali, če lih boiiio povabili. Le-tc bi lahko poslali na vadtteljske tečaje m bi njihovo znanje povsem zadostilo naš m potrebam. Tudi z domačimi trenerji ie možno napredovati, če ima klub požrtvovalne igralce in delavne odbornike, ki vlivajo moštvu moralo i ti skrbe za trdno discipl no.
Za konec nas zanima še vaše mnenje o krilikali, ki so Jih lani izrekli na račun sojenja ter raznih incidentov na igriše h'.* V nekaterih primerih so delali posamezni sodniki res napake, vendar lahko tulim, da te napake niso vplivale na k.'¡leno r.izvi-tilev luošicv mi 1 osivel, l.eto.. se nam obeta v sojenju korak naprej. Uspelo nam Jc namreč novih odnikov. S tem losi i, da izbiramo naj-
¿ i
'Xjasj
j
. ' '•';•• i
» t \
v»; i
U ■
V v

s? - '-V ' ;
v • '
s

v .... .
V
l • -
v .......
I -Vi t.
i ■
A


,<:,,. 'i -
Pokal, ki ga je za zmagovalno ekipo na .u. g, ra ličnih šnortiiib igrati Slovenije pripravilo <'/.t' rrimorsKi tisk v Kopru
Ob koncu naj pohvalimo odlično organizacijo tekmovanja. Brez pretiravanja lahko rečemo, da nismo naleteli na marsikaterem republiškem prvenstvenem tekmovanju na tako skrbno pripravljeno organizacijo, nemoten potok vseh tekmovanj ter na tako vestno in hitro objavljanje izidov.
LOK
kritične zadnje sekunde
SKOPJA LOKA : II.. BISTRICA 32:33 (37:32)
V prvem kolu jesenskega prvenstva v II. republiški košarkarski lici Je Partizan Kz Ulr-ke B strice gostoval v nedeljo v Skofji Loki.
Nedeljska tekma je blia vseskozi živahna in domači so ob sijajni podpor: gledalcev v prvem polčasu izbojevali naskok petih točk. V drugem delu igre pa je Lenarčč v zadnjih sekundah dosegel s košem iz kazenskega meta zmago za goste. Največ košev za Ilirsko Bistrico sta dosegla Lenarčič (3."»!) in R. Grlj (22). moštvo pa se je s pričakovano zmago dvignilo s sredine pod sam vrh prvenstvene lestvice.
stotica za uvod
.MARIBOR : POSTOJNA 121:53 (45:22)
V	prvem jesenskem spopadu za točko v 1. kvartetnl slovenski l'.gl Je doživela Postojna v nedeljo v Mariboru najvišji poraz v letošnjem prvenstvu. To pa predvsem zato, ker je moštvo zaradi odsotnosti treh igralcev prve petorko, ki se še vedno mu-dc v srednješolski mladinski delovni br gadi, odpotovalo v Maribor nepopolno in močno pomlajeno. Zmagala Je razigrana vrsta Maribora« z rezultatom 12!:f.3 (10:22).
V	nedeljo ob 10. uri bo nastopil v Gregorčičevem drevoredu v Postojni drogoplasirant- Branik iz Maribora. Moštvo Postojne bo tokrat nastopilo popolno in obeta ?e vsaj enakopravni boj, v katerem pa ma Branik le nekoliko več prednosti za zmago. Spomladanski dvoboj v Mariboru se je končal z zmago Branika s G5:.">0.
M. A.
73 košev pod neurjem
POSTOJNA B : KOPER 13:IS H:S)
Nedeljsko prvo jesensko kolo spo-pariov pod koši v okrajni košarkarski lig.' bo ostalo vseskozi obeleženo z. vzdevkom: neregularno! Kajti v treh dvoboj*h so se tri moštva okoristila s popolnim izkupičkom šc-lih točk, vendar vsaj dvakrat po naključju v okoliščinah, kakršnih si na naših igriščih več ne želimo.
V P ranu bi so morala domača vrsta srečati z B ekipo Partizana iz Ilirske Bistrico. Ker pa Pirančan! dvoboja niso najavili, je podzveza v Postojni odločila, da pripade zmaga B striča-nom z izidom 20:0 p. f., hkrati pa se moštvo Pirana kaznuje z odvzemom kazenske točke. Primer energičnega kaznovanja Pirančanov je nedvomno povsem na mostu, hkrati pa naj služi tudi ostalim moštvom kot resno opozorilo :\a nadaljnji nemoten potek tekmovanja.
Drug in obenem največji spodrsljaj v letošnjem prvenstvu so je dogodil v nedeljo v Postojni, kjer Je nepopolno mladinsko moštvo zadalo prvi poraz ekipi Kopra. Takoj naj poudarimo, da poraza ne gre jemati resno, kajti obe moštvi sta tekmo odigrali v tako neverjetnih okoliščinah, da kaj podobnega zadnja leta na nadih igriščih še nismo videli. Moštvi sta po sporazumu obeh vodij odigrali tekmo v neurju In spolzko betonsko igrišče je bilo vse prej kot nared za igro. Temu primeren jc tudi končni rezultat 19:13 v korist Postojno, ki jo neverjetno nizek. Največ košev so dosegi Jakomin (H) in Zcrjal (6) za goste, za domačo pa Maka rovil (0) in Tomlč (I). Kljub porazu v Postojni moštvo Kopra Se nadalje vodi v ligi. tesno za petami pa mu sledi Partizan Iz Izole.
Kdlni clvobol 1. jesenskega kola, k: mu ne moremo ničesar oč tati, so odigrali v nedeljo v Izoli. Tam Je gostovalo moštvo Partizana iz Sežane in doživelo katastrofalen poraz. Izid is:::i (33:12) jc sam po sebi dovolj prepričljiv za trditev, da bo Partizan iz Izole v nadaljni h dvobojih kar najbolj resno posegel v spopad za osvojitev lavorike prvaka. Predvsem smo po prikazani Igri dolini omeniti domačo trojico I.nvrenčlč (29). Ttil (29) in Klovn (23), ki je solidno vigrani in bo podobno kot Sežani polnila koše tudi drugim moštvom v okrajni konkurenci.
Lestvici okrajne lige po 1. jesenskem kolu:
Koper
Izola
Piran
Postojna B n. Bistrica B Sežana
4 1
1	290:241
1	347:235
3	263:255
3	179:220
2 0 4 121:1S4 2 0 4 192:263
Ni dvoma, da bomo o spopadih 2. kola prvenstva, ki bo na sporedu v nedeljo, zapisali lahko mnogo več pohvalnih besed,	M. A.
»SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primor ji
Kanada je po svoji razsežnosti tolikšna kakor cela Evropa in po velikost; druga država na svetu. Najjužnejša izmed njenih provinc se imenuje Ontario. Od ZDA jo lotijo Velika jezera: Ontarijsko, Erij-sko, Huronsko in Zgornje. Danes že dokaj naseljeni svet je bil pred desetletji mestoma še skoraj prazen. Oživljala ga je le divjačina, med njo volkovi pasme Timber, ki so po rasti in lastnostih povsem enaki kojotom, prerijskim volkovom.
ki vol
Prvi naseljenci so bili tudi. v Kanadi predvsem lovci. Preganjali in uničevali so tudi ontarijske volkove, ki človeku in domači živini niso bili nevarni, ker so se hranili z manjšo divjačino, srnami, zajci in celo s podganami in mišmi. Timber-volkovi so danes malone jztrebljeni. Medtem ko je kanadska vlada prej plačevala za vsakega ubitega volka 25 dolarjev je zdaj Izdala stroge odredbe za njihovo zaščito.
SATEUTI ZA ZVEZO
Najkasneje do 1961 kanijo ZDA poslrM v sinje višave tri satelite, ki bodo v višini 42.000 km krožili okrog Zemlje in služili kot relejne postaje za trenutno prenašanje televizijskih. teleprinterskih in radijskih znakov iz enega mesta v drugo,
Stolp na gornji sliki služi za vračanje v življenje ponesrečenih podmorničar-jev. Znano je, da človek ne sme iz hudih morskih globin naglo na površje, marveč se mora zmanjševanemu
pritisku vode postopoma privajati. V ta namen služi ta petnajst metrov visoki stolp v nekem podmorni-škem oporišču ZDA
V ospredju nenehnega političnega in vojaškega vrenja v Srednji Ameriki je te dni razen Cube še Nicaragua, kjer se uporniki bore proti diktatorskemu generalu Somozi. Vodja upornikov je Enrico Lacaio Far-fan. Dežela je bogata s kavo in sladkorjem, pa tudi drugih dobrin je obilo, le do. so še docela neizkoriščene. Vse gospodarstvo je v rokah diktatorja Somoze in njegove družine, na vsem pa drži roko ameriški kapital. Na sliki: mlada obiralka kave v bližini glavnega mesta Manague. Nicaragua je še posebej dragocena za ZDA, ker nameravajo preko te dežele (velike okrog dve tretjini Jugoslavije s komaj milijonom prebivalcev) zgraditi prekop za razbremenitev Panamskega, imajo pa v tej deželi najeta tudi vojaška oporišča
LAHKO UMLJÎVO
Nedavno so v Angliji objavili odredbo, ki se glasi: »Vse brzojavke izvzemši vladne morajo biti sestavljene v enostavnem in lahko umljivem jeziku.«
Hudournik je počistil svoj krožnik, pa ni kazal pri tem posebnega navdušenja. Svoja gostitelja je ogledoval izpod čela. » Cujta, prijatelja,« je rekel obotavljajoč se. »Lahko bi mi izkazala veliko uslugo. Prodajta, posodita ali darujta mi dvanajst jajc.«
»Pa še kako rada,« je odgovoril Dimač. »Sama po sebi veva, kaj se pravi hrepeneti po jajcih. Tako uboga seveda nisva, da bi gostoljubnost prodajala. Dobiš j h zastonj.« Krepka brca pod mizo ga je opomnila, da se Cok začenja razburjati. »Dvanajst, praviš?«
Hudournik je prikimal.
»Daj, Cok,« je ukazal Dimač, ocvri mu jih dvanajst. Saj vem, kaj je to. Kolikokrat sem bil tako ješč, da bi jih bil pospravil dvajset kakor bi mignil.«
Toda Hudournik je zgrabil postrežljivega Co^a za rokav in mu začel razlagati: »Ne mislim ocvrtih, ampak tako z lupinami.«
»A, ti jih hočeš s seboj?«
»Seveda.«	. . , ,, , _ .
»Toda <o ni več gostoljubje,« se je upiral Cok. »To je
že kupčija.«	.
Dimač je prikimal. »Ves, Hudournik, to je pa druga stvar. Mislil sem, da bi jih rad jedel. Vidiš, midva imava z jajci posebne račune.«	.
Nevarna modrina v očeh gosta je začela postajati nevarnejša. »Saj vama jih plačam,« je rekel ostro. »Koliko stanejo?«	_ ______„
»Ampak samo dvanajst?« je odvrnil Dimac. »Po dva-najstoricah jih ne moreva prodajati. Midva sva trgovca z jajci na debelo, ne pa štacunarja. Ne marava se ukvar-
jati s prodajanjem na drobno, ker bi s tem najino veletrgovino uničila. Najina zaloga jajc je obilna in ce jo prodava, jo prodava vso ali pa nič.«
»Koliko jih pa imata in koliko hočeta zanje?«
»Koliko jih imava, Cok?« je vprašal Dimač.
Cok se je odkašljal in začel glasno računati na pamet. »Čakaj, da vidni. Devet sto triinsedemdeset manj devet jih je ostane devet sto dvainšestdeset. Po deset dolarjev bi vse skupaj zneslo nekako devet tisoč šest sto dvajset dolarjev. Seveda sva poštena trgovca in za vsako pokvarjeno jajce ti denar povrneva, čeprav vera, da ga ni slabega med njimi. Sicer pa nisem v Kiond ku še nikoli videl slabega jajca. Kdo pa bi bil tako bedast, da bi v to deželo nosil pokvarjena jajca.«
;>To je pravično,« je potrdil Dimač. »Za vsako pokvarjeno jajce ti denar povrneva. Torej ti predlagava tole: plačaj devet tisoč šest sto dvajset dolarjev, pa bodo vsa klondajska jajca tvoja.«
»Saj jim potem lahko naviješ ceno na dvajset dolarjev in si denar podvojiš,« mu je svetoval Cok.
Hudournik je žalostno zmajal z glavo in si naložil fižola. »To bi me preveč stalo,« je rekel. »Potrebujem jih le nekaj. Prodajta mi jih dvajset ali trideset, pa vama jih plačam po deset dolarjev. Tudi po dvajset vama jih plačani. Ampak da bi vsa kupoval? Kam pa bom z njimi?«
»Vsa ali pa nič, sc je glasila Dimačeva odločna izjava.
»Poslušajta me,« je vzkliknil Hudournik v nenadnem izbruhu zaupnosti. »Vse vama bom odkril, samo prosim vaju, naj ostane med nami. Gotovo vesta, da sem bil zaročen z gospodično Arral. Ona je pa zaroko razdrla, kar tudi vesta. Saj vse mesto o tem govori. Zanjo bi rad kupil ta jajca.«
»Aha!« je prezirljivo vzkliknil Cok. »Zdaj sele razumem, zakaj jih hočeš imeti v lupinah. No, kaj takega!«
»Kaj takega?«
»Tvoji naklepi so naravnost podli,« je narfaljeval Cok z glasom najkrepkejšega ogorčenja. »Prav nič bi se ne čudil, če bi ti kdo nasul za kožo svinca. Pa saj bi tudi zaslužil.«
Hudournik se je začel razvnemati in vsak hip je bilo pričakovati, cla plane na dan njegova znana berserkerska besnost. Začelo mu je viti roke; tako da so se mu vilice med prsti krivile, iz oči pa so mu sršeli preteči bliski. »Cok, prosim te, povej mi jasno, kaj pravzaprav misliš. Ako misliš kaj zahrbtnega?«
»Mislim, kar mislim,« je srdito odvrnil Cok. »In povem ti, da moje misli niso bile zahrbtne. Sicer pa tudi tvoj namen ni zahrbten, temveč predhrbten. Drugače jih sploh ne moreš metati.«
»Metati, kaj?«
»Jajca, češplje, limone, karkoli. Toda rečem ti, Hudournik, ti se motiš. Tisti, ki se zbirajo v gledališču, ne bodo trpeli kaj takega. To, da je ona gledališka igralka, še ni noben razlog, da bi jo smel javno obmetavati s kurjim sadjem.«
Trenutek je kazalo, da se bo Hudournik razpočil ali da ga bo zadela kap. Pogoltnil je požirek vroče kave in si polagoma opomogel.
»Motiš se, Cok,« je mirno rekel. »Ni moj namen, da bi metal jajca vanjo. Cloveče,« je vzkliknil v rastoči razburjenosti, »rad bi ji dal tista jajca na krožniku, ocvrta, stepena, kakor ji najbolj ugajajo.«
»Saj sem vedel, da se motim,« je toplo rekel Cok. »Vedel sem, da bi ti ne storil kaj tako podlega.«
»Že dobro, že dobro. Cok,« je dejal Hudournik odpuščajoče. »Vrnimo se k naši kupčiji. Zdaj vesta, zakaj bi rad tista jajca in zakaj se mi tako mudi.«
»Ali daš devet tisoč šest sto dvajset dolarjev?« je vprašal Cok.	_ . ..
»To je tolovajstvo in nič drugega,« je srdito izjavil Hudournik.
»Kupčija je,« ga je zavrnil Dimač. »Menda vendar ne misliš, da sva začela trgovati z jajci zaradi najinega zdravja, kaj?«	. .
»Dajta si no dopovedati. Potrebujem jih le dvajset, trideset. Plačam vama jih po dvajset dolarjev. Le kaj o' počel z ostalimi? Preživel sem že leta in leta. ne da bi Ji» pokusil, in mislim, da si bom tudi v bodoče znal pomagali brez njih.«
Mmim Indija
Te dni so bile v Avstriji hude poplave. Reka Ischl je jioclrla mostove in jezove in poplavila cela mesta, da ne govorimo o poljih, kjer je bila na posevkih povzročena ogromna škoda. Na sliki je videti labode iz mestnega parka v Gmundenu — za spremembo se lahko, sprehajajo po vodi po vsem mestu. Zelo visok vodostaj je bil zabeležen tudi na Donavi, ki je prav tako porušila nekaj mostov ter poplavila del dežele
.....HVALEŽNA TRTA
Za vso skrb in nego, kj jo je kmet Josip Božič v dalmatinski vasi Gordun posvečal trti, ki se košati tik pred njegovo hišo, ga je letos nagradila s 1050 grozdi. Niti eden med njimi ni majhen ali kilav. Tri sto kolov trt j a bi mu dalo toliko kot mu je prinesla ena sama vzorno oskrbovana trta. Grozdja za majhen vinograd!
Žrtev nonstruma iz Loch Nessa — ta že dolgo straši po glavah Škotov — je te dni postal izurjeni angleški potapljač, 31-letni Johnnie Neivbold. Spravil se je na raziskavo jezera, da bi končno ugotovil, kaj je na vztrajnih govoricah o jezerskem zmaju resnice, pa ga je pri tem zadela embolija. Le nagli pomoči z neke jahte v bližini gre hvala, da je mož ostal še živ
Odkril jo je, kot znano, Krištof Kolumb in od tam so kasneje evropske sile prodirale v vse tr,; Amerike. Zdaj je poci istim imenom nastala tam politična zveza — stara bo eno leto — v sklopu britanske zveze držav. V nekaj letih postane Zahodna Indija samostojna otoška država, podobno kakor Indonezija. V novo politično zvezo spadajo otoki Trinidad, Jamaica, Barbados ter Otočje pod in Otočje nad vetrom s skupno površino ID tisoč kvadratnih kilometrov, kar Je nekako za tisoč kvadratnih km manj kot meri naša LP. Slovenija. Po dolžini pa sega nova državna enota lOOOkrn daleč, to je od Jamaice do Tri-
nidada. Na slednjem je zvezna prestolnica Port of Spain. Prebivalstva ima Zahodna Indija tri milijone. Izredna so njena naravna bogastva, med drugim na Trinidadu neizčrpne zaloge nafte in velikanske rafinerije, Jamaica pa je največji dobavitelj aluminijeve rude na vsem svetu.
NAJVEČJI PREMOGOVNIK NA SVETU
Dajal bo letno 25 milijonov ton premoga. Priprave za začetna dela se bližajo koncu in potem bo v vzhodnosibirski pokrajini Krasnojarsk odprt največji premogovnik na svetu.
NESSY
»Nessy«, razvpito pošast v škotskem jezeru Loch Ness, ki jo zasledujejo že mnogo let, so letos videli že štirikrat,, enkrat kar poln avtobus potnikov. Tako zatrjujejo zdaj na Škotskem.
ZRAČNI PROMET V ZDA
Lani je zajel 45 milijonov potnikov. Računi Ameriške zvezne agencije za letalstvo predvidevajo za prihodnje leto 56 milijonov, za leto 1070 pa že 110 milijonov potnikov samo v notranjem prometu.
Zoološki vrt v Bremenhavnu je postal te dni bogatejši za tri lepe primerke tljulenjih mladičev. Tolšča, ki jo te živali prineso s seboj na svet za prvih pet tednov, je že porabljena in jih je zato treba hraniti z ribami (na sliki)
SAJ LE SPREMEMBA ...
Bivši boksarski šampion v peresni, lahki in vellcr kategoriji I-Ienry Armstrong je opustil svoj poklic in postal baptistični duhovnik. "Potek njegovega razgibanega življenja filmata sedaj dva neodvisna hollywoodska producenta.
Gornja slika pa kaže aparature in druge naprave, s katerimi angleška televizija prenaša evropski program v Ameriko — toda ne še brezžično, marveč s pomočjo podmorskega kabla
— Brez besed