Gospodarstvo. Nastop plesnobe ali oidija v vinogradih. Čujejo se glasovi, da vzlic žveplanju nastopa tu in tam oidij ali plesnoba. Razvoj oidija ni tako odvisen od vlage in toplote, kakor razvoj peronospore; zato se oidij lahko opasno pojavi tako v suhih, kakor tudi v vlažnih poletjih. Vi toplih poletjih, kakršno je letos, je zanesljivo protisredstvo žveplanje z najfinejšim ventiliranim žveploin. če je letos tu in tam učinek izostal, je to pripisati ali površnemu delu ali ne dovolj finemu žveplu, pa preje prvemu, kakor drugemu. Saj je splošno znano, da mnogi viničarji in drugi vinogradni delavci žveplajo le z veliko nevoljo ali sploh nočejo opraviti to delo. Pri nezadostnem nadzorovanju izpustijo cele kose vinograda, neki žveplo tudi zakopajo ali se ga na kak drug način iznebijo. Umevno je, da v teh slučajih vzlic navidezno izvršenem delu žveplanje ne pomaga. Take razmere silijo vinogradnike, da se zatekajo k drugim, manj osovraženim sredstvom. Tako n. pr. rabijo letos mnogi vinogradniki v ptujski okolici, pri tvrdki Jurca v Ptuju nabavljeno žveplovoapneno brozgo s prav dobrim uspehom. Dodatek 6 do 9 kg na polovnjak galičnega škropiva pri vsakokratnem škropljenju, je tu do sedaj obvaroval grozdje pred plesnobo in povzročil temnozeleno barvo listja. želeti je, da bo svoja opazovanja o učinkih te brozge priobčili tudi drugi, da se pride končno do zaključka o njeni uporabljivosti proti oidiju, kajti .ta način je še mnogo bolj priprost in neprimerno cenejši, kakor žveplanje. Kmetijski referent Zupanc. Kmetijsko-gospodinjski tečaji. Poleg splošnega izobraževalnega dela med slovenskim ženstvom prireja Slovenska Orliška zveza tudi lOtedenske kmetijske gospodinjske te<vaje. Da se morajo dekleta strnjeno udeleževati teoretičnega in praktičnega pouka, se vrše ti tečaji v času, ko je delo na polju in v vinogradih že dovršeno, to je v času, to je v jeseni in pozimi. Razvrščene ima te tečaje v času pred božičem (od 1. oktobra do 15. decembra) in po božiču (od 7. januarja do 15. marca). Tečaje vodijo absolventinje naših najboljših gospodinjskih šol. Pouk v teh tečajih je celodneven, od 7. oz. 8. zjutraj do 4. popoldne. Poleg kuhanja in praktičnega gospodinjskega dela se uče tečajnice tudi šivanja in drugih ročnih del. Priuče se tudi gospodinjskega računstva in spisja, se uče v živiloznanstvu, vrtnarstvu, mlekarstvu, kurje reji in vseh panogah vzornega gospodinjstva. Kot bodoče matere in vzgojiteljice se uče tudi vzgojeslovja, lepega vedenja in zdravstva. Ker je gospodinjstvo bistveni del ženske izobrazbe, našim dekletom prav toplo priporočamo te kmetijsko-gospodinjske tečaje. Natančnejša pojasnila in pogoje na zahtevo radevolje pošlje Orliška zveza v Ljubljani, Ljudski dom. Kmetijska podružnica Maribor in okoliš opozarja na svoj letošnji občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 28. avgusta v dvorani Srednje vinarske in sadjarske šole. Začetek ob 9. uri dopoldne. Predmet: poročilo, volitev delegatov za skupščino Kmetijske družbe in, ako bo čas dopuščal, predavanje z demonstracijo. Maribor dobi novo drevesnico. Znani drevesničar Dolinšek je kupil med Mariborom in Kamnico ležeči Cizelov objekt, kjer namerava nasaditi večjo drevesnico, katera bode gotovo pripomogla k razmahu hašega svetovno znanega sadjarstva. Ljutomer. V nedeljo, 28. t. m. priredi podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljutomeru po 8. maši (ob pol 9. uri) v osnovni šoli predavanje o umnem vrtnarstvu. Govoril bo znani vrtnarski strokovnjak profesor g. Fr. Vardjan iz Št. Jurja ob južni železnici. Pridite gospodinje in mladenke, bodoče vrtnarice zanesljivo k temu poučnemu predavanju! Vabljeni so pa tudi vsi člani naše podružnice, ker bo za vse poučljivo. Vljudno vabi odbor. Program hmeljske razstave, ki se bode vršila v Žalcu od 4. septembra do 11. septembra 1927. Par. 1. Razstavo priredi Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu. Par. 2. Namen razstave je, da se zainteresiranim krogom natančno pokaže, kaj in koliko zamore Slovenija glede hmeljarstva. Par. 3. Razstava se priredi v šolskem poslopju v Žalcu ter bo odprta vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne brez vstopnine. Par. 4. Razstave se zamorejo udeležiti le tisti hmeljarji Slovenije, ki so se v to svrho že poprej priglasili. Par. 5. Priglasitev se izvrši po zglasilnih polah, katere se bodo dobivale pri Hmeljarskem društvu in katere je treba natančno izpolniti in vposlati Hmeljarskemu društvu najkasneje do 21. avgusta t. 1. Par. 6. K razstavi se pripusti le dobro posušen, nežveplan ali kako drugače konserviran, letošnji (1927) hmelj, katerega je razstavljalec sam pridelal v večji množini, ne potom poskuševalnih nasadov ali gred. Po najmanj 2 kg težke vzorce bodo nalašč v to svrho od Hmeljarskega društva odposlana komisija na hmeljarjevem domu lastnoročno dvignila od zaloge (kupa ali vreč), katera lehta najmanj 100 kg enega blaga, potem spravila v vrečice, katere se bodo vpričo hmeljarja zapečatile in označile ter odposlale Hmeljarskemu društvu. Hmeljarji morejo tudi po več vzorcev ene vrste razstaviti, ako le ti niso od ene in iste njive. Za vsak vzorec je treba izpolniti posebno zglasilno polo. Par. 8. Vposlani hmeljski vzorci ostanejo last Hmeljarskega društva, ki ima pravico iste po razstavi prodati in skupiček uporabiti v kritje razslavnih stroškov — preostanek pa razdelili med razstavljalce. Par. 9. Razsojevanje k razstavi pripuščenega hmelja se vrši neposredno pred razstavo po komisiji, ki bode sestavljena iz zastopnika ministrslva poljoprivrede, iz dveh udov Hmeljarskega društva, iz štirih drilgih udov Hmeljarskega društva, ki si jih razstavljalci sami volijo in iz dveh hmeljskih trgovcev, ki jih imenuje gremij trgovcev v Celju. Par. 10. Izid razsojevanja in na podlagi tega izvršeno obdarovanje se bode razstavljalcem javilo na dan otvoritve hmeljske razstave. Par. 11. Za darila ima Hmeljarsko društvo primerno število diplom in denarnih daril, podeljenih od ministrstva poljoprivrede na razpolago. — Društveno vodstvo vabi vse zavedne hmeljarje Slovenije k mnogoštevilni udeležbi te velevažne razstave! Mariborski trg dne 13. avgusta 1927. Kljub deževnemu vremenu, ki je bilo prejšnjo noč, se je zbralo na Glavnem trgu v Mariboru mnogo kupcev in prodajalcev, ki so trgovali zelo živahno. Bilo je 19 s svinjino, 42 s krompirjem, zelenjavo, čebulo, kumarci in drugimi živili in 8 s sadjem naloženih voz na trgu. Slaninarji, kakor tudi domači mesarji so ostali pri svojih cenah, katere so bile precej visoke. Drugače pa so cene precej in kumarcah in sadju zelo padle. Tudi pri perutnini se je videlo vsled nizkih cen, da je mnogo letošnjih živali na trgu. Cene so bile perutnini, katere je bilo okoli 700 komadov, in sicer piščancem 8 do 12, večjim 15 do 20, kokošem 25 do 50, racam in gosem 35 do 80, domačim zajcem 7 do 20, morskim prešičkom 6 do 10, kanarčkom 20 do 35 Din. Krompirju in solati 1 do 2, čebuli 1.50 do 3, česnu 8 do 12, paradižnikom 3 do 4 (dosedaj 10), bučam 1 do 3 Din kg, kumarcam 0.50 do 3 (opoldan po 0.10 do 0.50) Din komad, karfiolu 1 do 3, ohrovtu 0.50 do 1, glavnati solati 1 do 2 Din kom. fižolu v stročju 4 do 5 Din kg, mleku 2 do 2.50, smetani 10 do 12, bučnemu olju 15 do 18 Din liter, maslu 38 do 42, kuhanemu 44 do 46, čajnemu 48 do 52 Din kg, jajcam 1.25 do 1.75 Din komad. Sadju: jabolkam in hruškam 3 do 6 (opold. 2 do 4) Din kg, grozdju 16 do 18, breskvam 18, marelicam 16, ringlotom 3 do 4 Din kg, jagodam 12, borovnicam 2, ribizlu 4 Din liter, pomarančam 1 do 3, limonam 0.50 do 1, melonam 10 do 15 Din komad. Cvetlicam: 0.25 do 6, z lonci vred 15 do 50 Din komad (okoli poldne so bile cvetlice za tretjino ceneje). Lončena in lesena roba, katere je bilo izredno veliko na trgu se je prodajala po 1 do 80 Din, brezove metle 2 do 5, lesene grablje 6 do 8, držala za kose 18 do 20, cepci 10, lesene vile 8 do 10 Din komad. — Seno in slama na mariborskem trgu. Kmetje so pripeljali v sredo, 10. t. m. 12 vozov sena, 4 voze slame, v soboto, ko je deževalo še le popoldne, 2 voza sena na trg. Cene so bile senu 50 do 75, slami 35 do 50 dinarjev za 100 kg. Slami tudi 1.75 do 2 Din za otep. Sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne .12. avgusta se je pripeljalo 331 svinj; cene so bile sledeče. Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 125 do 145 Din, 7—9 tednov stari 150 do 200, 3—4 mesece stari 360 do 420, 5—7 mesecev stari 450 do 480, 8—10 mesecev stari 550 do 650, 1 leto stari 1000 do 1100. 1 kg žive teže 10 do 11, mrtve teže 15 do 18 Din. Semjsko poročilo. Prignalo se je: 12 konj, 15 bikov, 206 volov, 405 krav, 8 telet in 1 osel. Skupaj: 647 komadov. Povprečene cene so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 8.50 do 9 Din, poldebeli voli 7.75 do 8, plemenski voli 7.25 do 7.50, biki za klanje 7, klavne krave debele 8 do 8.75, plemenske krave 7 do 7.25, krave za klobasarje 3.50 do 5, molzne krave 5.50 do 6.75, breje krave 5.50 do 6.75, mlada živina 7 do 7.50. Prodalo se je 366 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 114 komadov. Mesne cene: Volovsko meso, meso od bikov, krav telic 10 do 19 Din kg, telečje meso 15 do 22.50 Din, svinjsko meso 17 do 30 Din kg. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 56 Din, čehoslovaška krona 1.68 Din, avstrijski šiling 8 Din, švicarski frank 10.95 Din, nemška marka 13.52 Din, ogrski pengo 9.92 Din, italijanska lira 3.08 Din, angleški funt 275 Din. V Curihu znaša vrednost dinarja 9.13 centimov.