Najboijše prijateljice ne pustiš čakati v izložbi
Manj denarja za »duševno hrano«
(Jm) Pri splošnih podražitvah, kot smo jih deležni pri nas, je navadno prav kul-tura tista, ki jo v družinskem proračunu najprej prečrtamo. Tudi pri vas doma steče kdaj beseda o varčevanju? S svinčnikom v roki računate, kje bi lahko kaj prihranili. Čeprav si danes družine brez knjig skorajda ne moremo zamisllti, se izposojena knjiga bere enako dobro kot kupljena. Članarina v knjižnicah Šiške bi utegnila biti letos nekoliko dražja kot lani, bo pa še zmeraj cenejša kot nakup novih, zlasti ie za tiste, ki jim ne gre za metrsko opremljene knjižne po-lice.
Ljudje si knjige čedalje botj sposojajo, kot pa kupujejo, saj je v zadnjem času v vsakem gospodinjstvu prihranjen stotak že drago cen prihranek.
Če je bralec seznanjen z ugotovitvami za-ložnikov o poslovno gospodarskem polo žaju naše knjige in založb, ga sorazmerno visoke indeksne stopnje pač niso mogle ra-zvedriti; kajti nobenega bistvenega, struk-turnega gospodarskega in družbenega pro-blema v založništvu ne rešujejo. Kažejo na inflacijsko nabreklost, tek založb pod viso-kim plinom, ko motor hrumi in buči, v resnici pa vsa stvar le z največjo težavo sopiha po siloviti strmini podražitev in stroškov. Manjše olajšave za založništvo kot gospo-darsko dejavnost posebnega družbenega pomena, katere blago— vrednota, knjiga— ne bi bilo enako kateremukoli blagu, ne mo-rejo več zagotoviti denarja za reševanje po-sebnih ekonomskih problemov založništva. Zastran prodaje knjig je, kot kaže, konec nedavnih iluzij, da bodo Ijudje v gmotni stiski kupovali več »duševne hrane«, torej tudi knjjg. Najhuje pa je, da kljub odkupom na-klad in subvencijam knjižnicam, spravimo v knjižnice — ki pa jih bodo Ijudje zdaj najbolj potrebovali — le neznaten delež naklad, kakih 6 ali 7 odstotkov, medtem ko gre v ra-zvitih deželah v knjižnice celo okrog 20 od-stotkov naklad.
Knjižničarstvo kot ceiota je sicer kulturna dejavnost, vendar je po svoji vsebini sesta-vina številnih področij družbenega dela — problemski sklopi so v podrobnejših anali-zah pokazali, da je najdražja knjiga tista, ki ne pride v roke uporabniku.
Akcijski odbor SZDL je sprejel sklepe, ki naj bi domačo knjigo obvarovali pred še večjo krizo, za zmanjšanje carinskih dajatev ter administrativnih ovir pri izvozu in uvozu knjige, za odpravo omejitvenih ukrepov, ki onemogočajo OZD nakup knjig in nakup opreme za knjižnice, sklepe o svobodnem pretoku informacij, o zmanjšanju admini-strativnega in formalno informativnega tiska, o davčnih olajšavah, če kupiš knji-go... Nalog je torej več kot dovolj.