TISKOVINA
POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2254 TRNOVSKA VAS
KNJIŽNICA 1. POTRČA PIJ Prešernova 33
2250 PTUJ
24. oktober 2001' leto II, številka 3|
■
m
PROGRAM PRIREDITEV:
s

VABILO
Prisrčno Vas vabim na osrednjo prireditev ob 3. občinskem prazniku občine Trnovska vas
SREDA, 24. OKTOBER 2001, OB 17 URI
OTVORITEV JAVNE RAZSVETLJAVE V KISLI PRI GASILSKEM DOMU
v soboto, 27. oktobra 2001, ob 15. uri na novo športno igrišče.
PROGRAM:
-	kulturni program,
-	nagovor župana,
-	podelitev priznanj,
-	otvoritev športnega igrišča,
-	srečanje ob glasbi v domu krajanov.
ČETRTEK, 25. OKTOBER 2001, OB 16.
URI OTVORITEV PARKIRIŠČ IN UREDITVE OKOLICE OBČINE, ZDRAVSTVENEGA DOMA, POŠTE IN TRGOVINE MERCATOR
i .,
PETEK, 26. OKTOBER 2001, OB 16. URI
OTVORITEV VODOVODA SOVJAK -
m
CRMLJA PRI PRECRPALNI POSTAJI V BISU
.
m
' 1
* -k
SOBOTA, 27. OKTOBER 2001, OD 9 DO
14. URE ŠPORTNE PRIREDITVE NA IGRIŠČU V TRNOVSKI VASI
SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI!
Ob tretjem občinskem prazniku občine Trnovska vas Vam s spoštovanjem čestitam! Želim, da v domačem kraju v sodelovanju, z znanjem in srčnostjo najdemo smisel svojega bivanja!
-	turnir v malem nogometu med vasmi,
-	turnir šolskih ekip v malem nogometu iz osnovnih šol Destrnik, Vitomarci in Trnovska vas,
-	košarkaška tekma,
-	tekma med slovensko reprezentanco v malem nogometu proti ekipi Trnovske vasi.
Župan: Karl Vurcer
OB 13. URI BO NASTOP ROCK ANSAMBLA ILEGALCI.
. ■ •
: -
. .. 5"	*	. 1, »88.V' ,
r-r
PRED TRETJIM OBČINSKIM PRAZNIKOM
Tretje leto življenja občine Trnovska vas se bliža h koncu in obenem se približuje tudi tretji občinski praznik. Ta je povezan z življenjem enega največjih Bolfenčanov, dr. Jožefom Muršcem, duhovnikom, narodnim buditeljem, literarnim ustvarjalcem in dobrotnikom vseslovenskega pomena, umrlim, 25. oktobra 1895 v Gradcu in pokopanim na domačem Humu. Njemu smo ob drugem občinskem prazniku ob žegnanju na dan farnega patrona, sv. Bolfenka, ki slavi zadnjo nedeljo v oktobru, v zahvalo postavili spominsko obeležje pred domačo cerkvijo. Ta dan je že od nekdaj poseben praznik domačega kraja.
V	pogledu nazaj je potrebno pregledati letošnje opravljeno delo in dela, ki so še načrtovana do konca letošnjega leta.
V	začetek leta, ki je zaradi lanske mile zime omogočilo delo gradbenemu podjetju GIC iz Rogaške Slatine, se je zavlekla sanacija plazu na cesti v Trnovskem Vrhu blizu Gašperičevih. Država in njena predstavnica g. Sonja Beseničar sta držali besedo in odrinili obljubljenih 27.000.000,00 tolarjev in nam tako pomagali pri rešitvi že tretjega plazu v našem kraju, za plazovoma na cesti proti Čehovim v Bišečkem Vrhu, med katerima je prvega uredila že občina Destrnik-Trnovska vas.
Ureditev drugega plazu nam je omogočilo nadaljevanje lani začete modernizacije ceste proti Markeževim. V soboto, 4. avgusta, smo
Trnovski
zvon
Izdajatelj:	Občinski svet Občine
Trnovska vas
Uredništvo:	Marija Pukšič, Milena
Meznarič, Marjan Potrč in Anita Vršič, dopisnik Romana Breznik.
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Trnovska vas brezplačno.
Javno glasilo TRNOVSKI ZVON - GLASILO OBČINE TRNOVSKA VAS je vpisano v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1725.
Na podlagi Zakona o DDV sodi javno glasilo Trnovski zvon med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8 %.
Naslov uredništva: TRNOVSKI ZVON, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas. Telefon: 062/757-95-10 Telefaks: 062/757-16-61 E-pošta: občina .trnovska. vas@siol. net Časopis TRNOVSKI ZVON izhaja v nakladi 360 izvodov
Odgovorna urednica: Marija Pukšič Lektorica: Anita Vršič Elektronski prelom, oblikovanje in \TTisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače
z veseljem odprli kilometer dolg odsek asfaltirane ceste Trnovski vrh - Polanec-Markež. 13 milijonov vredno investicijo so občani podprli s 3,4 milijoni tolarjev soudeležbe, ostali denar pa je bil iz proračuna občine. Posebej moram poudariti, da so živeči neposredno ob cesti prispevali za svoj lepši dostop do doma po
300.000,00 SIT in v veliki večini podpisane pogodbe tudi vestno in odgovorno izplačali! In stoletja star travnati kolovoz je v štirinajstih dneh zamenjala asfaltna cesta do ene najbolj odročnih hiš v našem kraju. Razlika je bila kar nekako neverjetna in preočitna, domačim pa v veliko veselje S tem je bilo tudi asfaltne mrzlice prvih treh let nekako konec. Cesti Kuplen-Murko, Draksler- Kramberger, ki sta na vrhu seznama novosti, cesta za preplastitev proti Andreju Murku, ki je tik pred razpadom, boljša ni proti Mohoričevim in ceste, ki smo jih lani uredili v spodobno makadamsko stanje, težko čakajo na svoj dan in jih kaj malo tolaži, da so v zadnjih 10 km makadamskih cest med 50 km občinskih cest.
Sredi poletja smo skupaj s PGD Biš slavnostno praznovali 125-letnico društva in pri nakupu gasilne naprave z visokim tlakom sodelovali z 1,3 milijona tolarjev.
Težišče gradbenega dela se je preneslo proti središču občine, kjer se razen čistilne naprave, potrebne za načrtovano šolo, telovadnico in vrtec (zgrajeno v prvem letu življenja občine) v teh treh letih ni gradilo nič. Nato so stroji gradbenega podjetja Epson, lastnik g. Emeršič, zagrizli v travnik za stanovanjskim blokom kmetijskega kombinata in končno ter dokončno, kljub nagajanju muhastega vremena, na njem kot s čarobno palico uresničili zamisel arhitektke Biroja 91, g. Bajtove iz Maribora. Nastaja sodobno športno igrišče, ki danes, ko to pišem - je četrtek 11. oktobra - čaka na zahtevno asfaltiranje izvajalcev Asfalta iz Ptuja, da bomo lahko osrednjo praznično prireditev v soboto, 27. oktobra, pripravili na njem. Vrednost prvega koraka do izgradnje celotnega igrišča, ki zajema v naslednjih letih še manjšo tribuno, garderobe in parkirni prostor, je 13 milijonov SIT.
S tem bo omogočen velik napredek na področju osnovne športne vzgoje, tekmovalnih iger in rekreacije v domačem kraju. Temu idealna dopolnitev bo načrtovana večnamenska športna dvorana.
Dela ureditve okolice občine potekajo te dni. Domačemu središču bodo dale lepšo podobo in 50 parkirnih mest za vse, ki imajo opravke v trgu. V 12 milijonski investiciji sodelujejo poleg občine, ki je nosilec 50 %, še Mercator, pošta, Telekom, dr. Šuta in veterinarska ambulanta ZAK z g. Korentom. Sovjak, do letos zadnja vas brez komunalno urejenega vodovoda, ima vodo v vasi. Investicija je vredna 19,5 milijonov, gospodinjstva so sodelovala s po 130.000,00 SIT za
izgradnjo. Dela je izvedlo Komunalno podjetje Ptuj. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je zanj prispevalo 6 milijonov SIT, za dva milijona več pa je odpovedalo Ministrstvo za okolje zaradi suše v državni blagajni. Tako smo v finančni konstrukciji ostali brez 8 milijonov in načrtovani hišni priključki skupne akcije so padli na ramena priključevalcev.
Bolj veselo bo v Bišu, v vasi ki postaja vse lepša, saj se bo lanski začetni cestni razsvetljavi priključila skoraj vsa vas. Razsvetljava bo prispevala predvsem k varnosti na regionalni cesti in tudi videzu, za večno pa odnesla del vaške naravnosti. K dvomilijonski investiciji iz občinskega proračuna so naročniki prispevali po
30.000.	00 SIT, drogove in prostovoljno delo. Žal brez velike soudeležbe ne bo niti prvih dvesto metrov kanalizacije za stanovalce novega naselja pri šoli. Investicijska vrednost tega koščka je skoraj 8 milijonov SIT 2,4 milijona bo prišlo iz takse za obremenjevanje voda, naročniki bodo prispevali po
200.000.	00 na gospodinjstvo, kot strošek pa jim ostaja še priključek! (Nič ceneje se ne obeta ostalim, ko bomo v izgradnji kanalizacije prišli na vrsto!).
Kot da je lokalna samouprava odkrila odejo nad skritimi potrebami in zaostanki. Nemalo smo jih nadoknadili s trmo, odpovedovanjem in preudarnim obračanjem državnega in svojega denarja! 115 milijonov smo prejeli iz državnih virov, sami z dohodnino 17 milijonov in 8 milijoni samoprispevka nismo zmožni obstajati kot lokalna skupnost! Ker nam država nalaga, da kot občina skrbimo za otroško varstvo - stane nas 7,1 mio, šolske prevoze (5,5,mio),osnovno šolo (4,5,mio), domsko varstvo ostarelih (6,4 mio), vzdrževanje občinskih cest (3,6,mio), društva in požarno varnost (3 mio), pospeševanje kmetijstva (2,3 mio), da zajamem le najpomembnejše postavke. Šele nato nam ostane denar za investicije. Nekaj denarja lahko pridobimo iz razpisov posameznih ministrstev, vendar ga je letos manj za vse občine kot pretekla leta.
4,2 milijona smo v tem letu namenili za izgradnjo poslovilnega prostora naših pokojnih, sami smo s pogodbami dodali podoben delež, kar dokazuje, da je kljub odtujenosti sodobnega časa v nas še čut za skupno. Projekti so končani in pričelo se bo delo. Vse, kar smo uspeli uresničiti in tudi tisto, kar še želimo, nas naj v soboto in nedeljo, 27. in 28. oktobra, združi v praznovanje in snovanje novega, kar daje življenju smisel, mik in prihodnost!
Zahvaljujem se občanom, svetnikom in delavcem občinske uprave za sodelovanje in delo, ki ga vlagajo v življenje naše občine!
Župan: KarI Vurcer
POROČILO 22. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE TRNOVSKA VAS
Občinski svet občine Trnovska vas je zasedal prvič po dopustih 5. septembra na svoji 22. redni seji. Obravnaval je realizacijo proračuna občine za prvo polletje letošnjega leta in ugotovil naslednje: prihodki so realizirani v planirani višini 50 %, prav tako odhodki. Nekoliko nižji indeks je na realizaciji investicijskih odhodkov, ker se še v prvem polletju večina investicij ni začela. Občinski svet ugotavlja, da občina ni zadolžena in bo - sicer z nekaj težavami zaradi nižjih sredstev iz ministrstev za investicije - lahko izpeljala večino planiranih investicij (t. j. izgradnja športnega igrišča, ureditev okolice občine in izgradnja parkirišč, modernizacija ceste v Bišečkem Vrhu, vodovod Sovjak-Črmlja in javna razsvetljava v Bišu). Prav tako se bo začela gradnja mrliške vežice, ki se bo nadaljevala tudi v naslednjem letu, saj so občani prispe-
vali svoj sofmancerski delež za izgradnjo tega objekta.
Kot nova investicija se vključi v proračun kanalizacija »kanal D- v novem naselju Trnovska vas, v višini 6,7 mio. Investicija bo izvedena še v letošnjem letu.
Občinski svet je sprejel tudi sklep o sofinanciranju vodovodnih priključkov v naselju Sovjak in Črmlja za občane, ki so sodelovali v akciji.
Občinski svet je potrdil predlog sklepa Odbora za kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem in gospodarske javne službe za razdelitev sredstev po javnih razpisih v kmetijstvu in drobnem gospodarstvu.
Za svet zavoda Lekarne Ptuj ni oblikoval predloga za predstavnika sveta zavoda. Občinski svet je bil seznanjen s poročilom skupne občinske uprave za leto 2000, ugotavlja, da se je vključenost v organiziran
odvoz odpadkov precej povečala, vendar še vedno ni na zadovoljivi ravni. Obravnavan je bil tudi dopis republiške volilne komisije za predlaganje kandidatov za člane okrajnih volilnih komisij. Občinski svet ni predlagal kandidata.
Prav tako ni potrdil pogodb za zbiranje sredstev za ceste, ki naj bi se gradile v letu 2002, saj bo zaradi nekaterih drugih investicij, ki se bodo nadaljevale iz letošnjega leta in predvidene gradnje šole, vrtca in telovadnice (ki bi se naj predvidoma začele v naslednjem letu) te zadeve ponovno obravnaval po rebalansu proračuna, predvidoma v mesecu novembru, ko bo na razpolago več informacij.
Tajnica občine: Irena Polič
ŠKODA, NASTALA ZA POSLEDICAMI NEURJA S TOČO 28. JUNIJA 2001 V OBČINI TRNOVSKA VAS
Letošnje leto je bilo za kmetovalce občine Trnovska vas zelo neprijazno. V prvi polovici leta jih je prizadela spomladanska pozeba, konec junija neurje s točo, v juliju in avgustu suša, sedaj, ob koncu septembra oz. v začetku oktobra, pa nam grozijo prekomerne padavine.
Komisija za elementarne nesreče, v sestavi Manfred Jakop, Janez Rojko, Srečko Pukšič in Milena Kapun, se je zbrala 29. 6. 2001 in si ogledala prizadeta polja in določila procent poškodb na kmetijskih rastiinah in infrastrukturi. Ta je bil zelo visok, in sicer številke nihajo med 85 % in 35 % za kmetijske rastline. Povprečni procent škode na kmetijskih kulturah je bil naslednji:
-	koruza za zrnje 70 %
-	silažna koruza 75 %
-	krompir 55 %
-	travniki 35 %
-	ječmen 75 %
-	pšenica 75 %
-	oves 75 %
-	tritikala 75 %
-	buče 75 %
-	krmna pesa 65 %
-	vrtnine 70 %
-	vinogradi 70 %
-	sadovnjaki 70 %
Najbolj je toča prizadela kmetovalce iz Bišečkega Vrha, Črmlje in Sovjaka, kjer je procent škode tudi do 100 %.
Na osnovi teh podatkov in na osnovi navodil z Ministrstva za okolje in prostor je občinska uprava zbirala prijave, jih dopolnila in posredovala omenjenemu ministrstvu, in sicer sektorju za sanacije Ljubljana.
Na sedež občine Trnovska vas je prispelo 200 vlog, ki so bile v večini primerov popolne. Iz vlog je bilo razvidno, da je bilo prijavljenih 551 hektarov in 35 arov prizade-
tih kmetijskih površin. Naša izračunana škoda znaša 70.365.743,67 SIT za kmetijstvo in 7.992.102,00 SIT za infrastrukturo.
Izračun višine škode in priznani procent nastale škode z Ministrstva za okolje in prostor še čakamo.
Članica komisije za elementarne nesreče v občini Trnovska vas: Milena Kapun
LOVSKA DRUŽINA Trnovska vas
OPOZORILO
Spoštovani občani!
Obveščamo vse lastnike domačih živali predvsem psov in mačk, da bo od 15.10.do 15.11.2001 jesenska vakcinacija oz. oralna imunacija lisic proti steklini.
Vse lastnike omenjenih živali opozarjamo, da preprečijo gibanje psov in mačk po loviščih in okolici.
Prosimo upoštevaje obvestilo!
Lovci LD Trnovska vas
DU UPOKOJENCEV TRNOVSKA VAS
PRIJETNI DNEVI TUDI ZA UPOKOJENCE
V	letošnjem letu smo sicer planirali več izletov, kot smo jih dejansko izvedli. Kljub temu je stanje zadovoljivo, saj smo se v mesecu juniju udeležili srečanja društev upokojencev Slovenije v Velenju. Čas nam je dopuščal, da smo si ogledali velenjski grad in muzej premogovništva v Velenju.
V	mesecu avgustu smo se udeležili tudi srečanja društev upokojencev podravske regije v Majšperku. Vreme nam ni bilo naklonjeno, vendar nič za to. Dobre volje in prijetnega razpoloženja nam ni manjkalo.
Na željo članov smo organizirali še nakupovalni izlet na Madžarsko.Med potjo smo se za kratek čas ustavili v Črenševcih in obiskali grob pokojnega župnika g. Hajdinjaka.
Na povabilo g. Ivana Krajnca smo si ogledali tudi župnijski dom Svete družine ter prisluhnili zgodovini Prekmurja.
Pot smo nadaljevali do Velike Nedelje, kjer smo si ogledali grad in cerkev z bogato zgodovino.
Na koncu smo se ustavili v Ormožu v gostišču Prosnik, kjer smo se okrepčali in potem vožnjo nadaljevali proti domu.
Resno razmišljamo še o nabavi novega praporja. Problem so
finančna sredstva. Upamo, da bomo s skupnimi prispevki naših članov to tudi uresničili.
Franc Kuplen
POVABILO NA MARTINOVANJE
11. novembra 2001 vas lepo vabimo na martinovanje, ki bo na kmečkem turizmu v Jablancah.
Prisrčno vabljeni!
DU Trnovska vas
SLOVENSKA PESEM
32. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV V STIČNI
	Ed		
Če je res, da ves slovenski narod ljubi petje, je tudi res, da pesem le malokomu lahko pomeni toliko, kot je pomenila primorskemu človeku v temačnih letih fašističnega zatiranja, ko je bila Primorska opljuvana in zasramovana. Od povsod izgnana in prepovedana, je pesem postala dediščina, ki jo je treba ohraniti zanamcem, utelešenje lepote maternega jezika in naš ponos, neprecenljivo bogastvo in marsikdaj edina živa vez, netilka upora in tolažnica v stiski, poslednja popotnica mučenikov in bojna tovarišica zmagovalcev teme. Zaradi vsega tega s posebnim zadovoljstvom ugotavljamo, koliko naših ljudi še zmeraj poje slovensko pesem, kako velik je čar njene lepote in kolikšna je njena združevalna moč.
Letos je bil v Šentvidu pri Stični 32. tabor slovenskih pevskih zborov, katerega se je udeležil tudi naš Mešani pevski zbor Jakoba Gomilška. Tako smo se 17. junija zjutraj ob 5,30 z avtobusom odpeljali proti Šentvidu. Ob 9. uri je potekala generalka pod vodstvom Igorja Švare. Po generalki so potekale številne vaje. Prepevali smo zahtevne primorske pesmi.
Po kratkem okrepčilu smo se pripravili za glavni nastop ob 13. uri, ki se je pričel z majhno zamudo zaradi nevihte s točo debelo kot oreh. Zmagali smo pevci. Čeprav premočeni in prestrašeni od bliskov in grmenja, smo se po kratkem premoru odpravili na nastop.
Pod dežniki smo opravili našo misijo. Nepozabno doživetje ob pesmi, ki doni iz 5 tisočih grl.
Po uspešnem nastopu smo se odpravili iz Šentvida v Zagradec pri Grosupnem, kjer nas je čakalo obilno kosilo, ki nam je zelo teknilo. Tudi vreme se je zjasnilo in za hip je posijalo sonce, kot da bi nam hotelo čestitati, da smo zdržali ob takem naporu.
Za sponzorstvo pri udeležbi na taboru se pevci pevskega zbora zahvaljujemo županu in občini Trnovska vas.
Z lepimi občutki smo se odpravili proti Trnovski vasi. Obljubili smo si, da se naslednje leto udeležimo 33. tabora, kjer se bodo prepevale naše, štajerske pesmi.
Namen tabora slovenskih pevskih zborov ni zgolj prijetno druženje, je tudi velika skrb za slovensko ljudsko pesem, trud za oživljanje podobe »trije Slovenci - pevski zbor«. Je tudi dokaz, da hoče pet tisoč Slovenk in Slovencev zavestno sodelovati v projektu, za katerega menijo, da ga domovini na prsi pripenjajo, pa čeprav bi to komu patetično zvenelo.
Pomembno je, da bodo te pesmi ostale v programih prenekaterih neprimorskih pevskih zborov. Na tak način sklepamo tudi nova poznanstva.
Na prihodnji 33. tabor smo torej vabljeni Štajerci.
Marjan Potrč
ZA DOBRO SPANJE
Zmešamo enake dele črnega bezga, zdravilni jeglič, kamilice in šentjanževke. Žlico mešanice prelijemo s kropom in pustimo stati 10 do 15 minut, potem precedimo in sladkamo z medom.
Pred spanjem je priporočljiv sprehod. Ne glejmo televizije, večerja naj bo skromna, še bolje pa je, da spijemo samo čaj.
Pa mirno noč in sladke sanje vam želim!
GASILCI NA TABORJENJU
Po triletnem premoru smo se člani in članice tekmovalnih desetin odločili, da se spet odpravimo taborit. Po začetnih zapletih, kje danes sploh lahko še taboriš, smo na koncu le našli primeren prostor za nas - jezero pri Šikerju.
V petek, 13. julija, smo se člani tabora zbrali v gasilskem domu, kjer smo vso našo (bojno) opremo naložili v gasilski kombi, nakar nas je mentor članic, Rajko Vrečar, odpeljal na naš cilj. Z vso vnemo smo začeli s postavljanjem našega tabora. Kot se za tak dogodek spodobi, smo zraven šotorov na drog obesili tudi slovensko zastavo, ob kateri smo v času taborjenja kar nekajkrat zapeli slovensko himno.
Po napornem delu (postavljanje kampa zahteva pač svoj trud) smo se najprej malo okopali v jezeru, ni dvoma, da oblečeni. Potem pa so naši želodčki že klicali na pomoč, zato smo hitro zakurili ogenj in že smo se mastili z dobrotami iz naše taborne kuhinje. Noč je minila v prijetnem vzdušju in proti jutru smo se odpravili spat, kajti čakal še nas je en dan taborjenja. Tudi ta je minil, kot bi mignil.
Nekateri so si privoščili celo popoldanski počitek, drugi so izkoristili dan za kopanje, tretji pa so lovili ribe. In že spet je bil tu večer, ki smo ga dodobra izkoristili. Naše pesmi, veselje in smeh so odmevali daleč naokrog, tako da smo privabili k nam celo družbo iz sosednjega tabora. Skupaj smo pozabili na čas in noč je ob pečenju rib, sproščenem smehu, glasnem prepevanju in žlahtni kapljici minila zelo hitro. Naredilo se je lepo, vroče nedeljsko jutro in z njim je prišel čas, da začnemo pospravljati. Ko smo za sabo vse počistili, smo
počakali le še na našega predsednika, Mirana Arnugo, da nas je zapeljal nazaj v gasilski dom.
Vsi utrujeni, a vendar veseli, da smo so odločili za taborjenje, smo se odpravili domov, da se naspimo in se vrnemo nazaj v realno življenje.
Romana Breznik
OKROGLA MIZA SOCIALDEMOKRATOV IN MLADIH SOCIALDEMOKRATOV TREH DRŽAV: AVSTRIJE, SLOVENIJE IN NEMČIJE - WEIZ 2001
Najbolj zvesti udeleženci gasilskih taborov
Srečanja smo se iz Slovenije udeležili poslanec ZLSD v državnem zboru Feri Horvat, Damjan Cvetko, Damijana Karlo, Matevž Frangeš in Miro Čeh, vsi MF ZLSD. Poudarek je bil na evropski socialdemokraciji, ki bi morala temeljiti na koordinirani EU, socialni politiki. Načelnik avstrijske Štajerske Germund Klopschisch poudarja, da se mora o problemih šolstva, zaposlovanja in zdravstva govoriti, da ne pride v tako globalizirani družbi, v kakršni živimo, do diskriminacije socialno šibkejših skupin. Pravi, da politika zanj pomeni: “Kar je v redu, se že samo po sebi dobro konča, moramo pa izpolniti svoje poslanstvo in se postaviti za ljudi, ki svoje pravice iščejo v mirnih demokracijah, na ulici ..., skratka za vse, ne samo za -rezervirane«.”
Kurt Flecher, SPOE, meni, da mora EU in tudi Avstrija pomagati regijam v sosednjih državah, da bodo ljudje imeli optimalne možnosti, ostati v svojem okolju, in s tem se Avstrijcem ni bati, da bi ljudje iz sosednjih držav, v tem primeru Slovenije, iskali delo v Avstriji. Ugotavlja, da socialdemokrati Avstrije - SPOE in socialdemokrati Nemčije - SPD nimajo ravno skupne strategije evropske socialdemokracije, kar ga moti, in meni, da jo morajo poiskati. Cilj je skupna Evropa in mir v njej, absurd pa je, da nekateri gradijo
politiko na populizmu in nacionalizmu, čemur se moramo s skupno in prijazno Evropo postaviti po robu, pri tem ima seveda v mislih Joerga Heiderja.
Interesi socialdemokracije so, da se Evropa združi, čeprav so na eni strani med Slovenijo in na drugi Češko ter Poljsko ogromne razlike. Vendar - naj bo naloga Evrope, da te razlike zmanjša. Thomas Heim, SPOE, je naklonjen članstvu Slovenije v EU in trdi, da mora avstrijska vlada narediti vse in Sloveniji pomagati na poti v EU. Feri Horvat je predstavil vizijo slovenske socialdemokracije in nadaljnjo vlogo ter odgovornost v tem združenju in izrazil optimizem in zavzemanje za pozitivno evropsko socialdemokracijo. SPOE -Junge Generation Steiermark (Mlada generacija Štajerske, prosti prevod) je zelo zanimala varnost nuklearne elektrarne v Krškem in programske aktivnosti Mladega foruma ZLSD. Jean Jensen, SPD, je prepričan, da v primeru, če Slovenija nima alternative o širitvi EU, potem je nimajo tudi oni, saj je Evropa projekt solidarnosti pomagati pridruženim članicam. Sam ne vidi priložnosti le za Slovence, ampak prioriteto tudi za druge evropske države. Avstrijci so izrazili skepso o nacionalni televiziji O RF in nad njeno programsko shemo ter strankarsko obarvanost le-te. (FPOE - J. Heider). Zraven tega pa še, da
imajo politiki v Avstriji že kar v lasti nogometne klube (J. Heider).
Kot vemo je J. Heider na avstrijskem Koroškem, kjer živi slovenska manjšina in je raba slovenskega jezika enaka nemščini, dal umakniti dvojezične krajevne table in postavil le nemške, zato nismo mogli mimo te hude kršitve in diskriminacije slovenske manjšine, koroškega deželnega glavarja J. Heiderja.
Še nekaj besed o občini Weiz, ki temelji predvsem na regijskem razvijanju gospodarstva. Imajo najnižjo stopnjo brezposelnosti na avstrijskem Štajerskem in so visoko nad povprečjem evropske regijske razvitosti. V občini Weiz je avtomobilska industrija Puch AG, letališče Gleisdorf in energetsko središče naših severnih sosedov, kar nedvomno pozitivno vpliva na gospodarstvo. Ogledali smo si tudi občinski mladinski center v Weizu, kjer je za mlade enkratno poskrbljeno. Kot pravi župan občine, je pot do uspeha težavna, vendar se trudijo z mlado generacijo, da zadovoljijo njene potrebe in potrebe vseh živečih v Weizu, kar jim po mojem prepričanju enkratno uspeva.
Miro Čeh, ZLSD Trnovska vas
ASFALT V BIŠEČKEM VRHU DO MARKE ŽE VIH
V	petek, 14 avgusta, je bila v Bišečkem Vrhu slovesnost ob otvoritvi kilometrskega odseka modernizirane in asfaltirane ceste na odseku Trnovski Vrh-Polanec-Markež.
13 milijonov vredno investicijo so občani podprli s 3,4 milijoni tolarjev soudeležbe, ostali denar pa je iz proračuna občine Trnovska vas. Težko pričakovano cesto, ki je iz stoletnega kolovoza postala sodobna vez s svetom, so namenu predali župan občine Karl Vurcer, predsednik gradbenega odbora Jože Polanec in najstarejši član gradbenega odbora Stanko Markež.
V	kulturnem programu so sodelovali ljudski pevci kulturnega društva Trnovska vas, cesto pa je blagoslovil župnik g. Jože Rajner.
V	veselem družabnem srečanju, ki so ga ob Murkovi hiši gostoljubno pripravili domačini, so se skupaj z gosti zadržali dolgo v noč ob spominih na nekoč, v deževnih obdobjih skoraj neprevozne poti in v veselje velike pridobitve.
Karl Vurcer
PRVI ŠOLSKI DAN
Mesec september je praznik mladine!
Šole ji vrata veselo odpro. Samozavest še najmlajše prešine,
Plahost izgine z jutranjo meglo!
Tako je že pred mnogimi leti zapisal Ivo Gruden. V ponedeljek, 3. septembra 2001, so se spet odprla šolska vrata za 91 šolarjev naše, domače šole. Za 14 učencev 1. razreda 9-letne osnovne šole so se odprla prvič. Z enako radovednostjo je prvi šolski dan pričakalo tudi 17 učencev 1. razreda 8-letke.
Vse učence in učitelje pa so nas pričakali na novo prepleskani razredi. Hišnik Srečko in njegov »pomagač« Igor sta jih naredila prav prijetno svetle.
Vsi učenci z učiteljicami razredničarkami smo s ploskanjem pospremili v šolsko zgradbo učence obeh prvih razredov. Vodja šole, gospa Angelca Fras, jih je, skupaj s starši, prav prijet-
no nagovorila in jih povabila v lepo urejene in prijetno pripravljene razrede, ki so jih pripravile razredničarke, gospa Majda Drumlič, gospa Suzana Klasič in vzgojiteljica Petra Vrečar in gospa Darja Zadravec. Tudi ostale razredničarke in učiteljica OPB nismo držale križem rok. Na oknih razredov so naše učence pričakale prelepe, »nasmejane« šolske torbe, ki smo jih učiteljice izdelale same z namenom, da se naši učenci lepo počutijo.
Novo šolsko leto nam vsem -otrokom, staršem in učiteljem postavlja pred oči naše nenadomestljive in vzgojne naloge. Čeprav je vzgoja izredno težka naloga, pa je še vedno ena najlepših prizadevanj in poklicev. Mladega človeka je treba postaviti na noge, narediti ga moramo samostojnega, da bo sposoben za srečno življenje. Učitelji nismo samo izvajalci vzgojno-izobraževalnih pro-
gramov, temveč se v vzgojo in izobraževanje včlanjujemo odgovorno in z mnogimi lastnimi pobudami. In nazadnje nas do svojih učencev - vaših otrok -dragi starši, veže tudi odgovornost in ljubezen do mladih, katerih vzgoji smo posvetili svoje življenje!
Dragi naši učenci! Ne bojte se učenja. Učenje je v svojem bistvu dobro, je tudi premagovanje napora, je delovna dolžnost. Učimo se vse življenje, čeprav šole za življenje ni. Tako kot je ni za žalost, za veselje, za - ne morem dalje! To vse pride samo od sebe. Najprej se učimo
doma, od staršev, nato pa v šoli, od učiteljev. Otroci, vzemite si največ, kar vam življenje ponuja. In bodite ponosni, da ste še otroci, saj vas čaka neskončno možnosti in priložnosti. Kaj naj damo otrokom za popotnico v življenje? V prvi vrsti ljubezen in moralne vrednote, po katerih bodo svoje življenje pravilno uravnavali. Bo šlo? Poskusimo vsi skupaj!
Pogumno, prijazno, prijetno in delovno novo šolsko leto vam želijo učitelji šole v Trnovski vasi.
Milena Meznarič
REKLO ZA DANES
Kakor je zadnji dan avgusta, taka jesen bo - lepa ali pusta.
Uradni vestnik
Občine Trnovska vas
24.oktober 2001
Leto II, številka 3
VSEBINA
1. SKLEP
o dopolnitvi sklepa o vrednosti povračil za priključke na vodovodno omrežje na celotnem območju občine Trnovska vas (Ur. vestnik Tednika št. 3/99)
1.
Na podlagi 7. člena Statuta občine Trnovska vas (Ur. vestnik št. 1/99), Sprememb in dopolnitev Statuta občine Trnovska vas (Uradni vestnik občine Trnovska vas št. 2/01) 12. člena Meril in kriterijev povračil za nove priključke in povečanje kapacitet obstoječih priključkov na vodovodno omrežje ter 2. in 6. člena Sprememb in dopolnitev meril in kriterijev (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj št. 25/85, 37/86 in 10/88) in Sklepa o valorizaciji vrednosti povračil za priključke na vodovodno omrežje v občini Trnovska vas (Uradni vest-
nik občine Trnovska vas št. 1/01) je občinski svet občine Trnovska vas na svoji 22. redni seji, dne 5. 9. 2001, sprejel
SKLEP
o dopolnitvi sklepa o vrednosti povračil za priključke na vodovodno omrežje na celotnem območju občine Trnovska vas (Ur. vestnik Tednika št. 3/99)
1.
V 3. točki sklepa, 2. odstavek, predzadnji
stavek se dopolni » IN VODOVODNI SISTEM SOVJAK-ČRMLJA.
2.
Ta sklep začne veljati takoj po sprejetju na občinskem svetu, objavi pa se v Uradnem vestniku občine Trnovska vas.
Datum: 2001-09-05 Številka: 032-02/01-02
ŽUPAN OBČINE: KARL VURCER, l.r.
PESEM KLOPOTCA
Da, leto hitro mineva, dnevi pa so brez vrnitve. Spet trka na duri radodarna pisana jesen. Sončni in vroči dnevi se umikajo v vsej lepoti darovom, ki nam jih poklanja narava in pridne žuljave roke podeželskih ljudi, ki vedo, da iz zemlje rastejo vse dobrote. Dobro vedo, če dajo zemlji, kar potrebuje, bo tudi zemlja obrodila darove za dolge mrzle zimske dni. Čeprav letošnji pridelek ne bo takšen, kot bi moral biti, smo lahko zadovoljni s tistim, kar je ostalo, tako na njivah kot v vinogradih, posejanih po gričih Slovenskih goric. Tako premišljujem, ko stopam po senčni gozdni poti proti spodnjemu Bišečkemu Vrhu k Štumbergerjevi domačiji, kjer bodo postavili klopotec, da bi preganjal nepridiprave - ptiče iz mladega vinograda, ki ga je pred štirimi leti posadil s prijatelji Boštjan Štumberger.
Med premišljevanjem se oziram na vse strani, če bi kje zagledal kakšno gobico. Pa jih ni. Mogoče pa bo dala kaj jesen tudi nam, gobarjem. Rahel vetrič je razgrnil veje mogočnega hrasta in vroče sonce je posijalo na moje potno čelo.
Zavem se, da je senčne poti konec in skoraj bom na mestu današnjega dogodka, kjer se bo vršila postavitev klopotca.
Že tretje leto zapovrstjo so se zbrali domači in sosedje, saj bo potrebno veliko napora in moči, da klopotec spravijo na 10 metrov
visoki drog. Velikan tehta 200 kilogramov.
Na drog so ga spravljali po lestvah in ga vlekli z vrvjo po delih. Najprej jarem iz jesenovega lesa, ki meri 2 metra, nato gred z 8 kladivi po 1,5 kilograma iz jesenovega lesa. Sledijo krila, dolga 8 metrov krat 3 iz smrekovega lesa - šest krakov in še 6 metrov dolga kostanjeva deska, ker ima najlepši zven.
Tako, klopotec je na svojem mestu, pravi velikan, saj meri od kril do konca repa 10 metrov.
Med čakanjem na prvi pih vetra smo odšli k domačiji, kjer so pod marelicami v hladni senci pripravili mize. Posedli smo se in kuhar Vlado je postregel v omaki pečenega zajca in pečenko. Tudi pijače ni manjkalo, kot se spodobi za tako težko opravljeno delo. Naenkrat škrip, seveda, zapihal je veter, ki se je uprl v rep klopotca, ga zasukal in oglasila se je pesem, ki se v tem času sliši od vsepovsod. Vendar je pesem, ki se sliši doma, v teh prelepih krajih, kjer še veter popleše s sončnimi žarki po pisanih listih v ritmu počasne melodije, najlepša.
Da, res je klopotec tudi vinogradniški zvon, pesem Slovenskih goric, simbol vinogradniške Štajerske, oznanjevalec bližajoče se jeseni in trgatve, zidarska kuga, ponos gospodarja in mojstra izdelovalca.
Pesem klopotca pa je privabila tudi v nedeljo, 5. avgusta, dežne kaplje izpod
neba, vendar premalo, da bi pričele rasti gobe.
Hvala Štumbergerjevim in sosedom; da bi vam pesem klopotca čuvala grozdje v vaših vinogradih, želim vam obilno trgatev in dosti grozdnega soka. Da se v jesenskem in zimskem času ponovno snidemo in si nazdravimo s kozarčkom letošnjega pridelka.
Marjan Potrč
SREČANJE MLADINE V STIČNI
V soboto, 15. septembra, smo se mladi iz Trnovske vasi zbrali pred cerkvijo Sv. Bolfenka. Naša pot je bila namenjena v Stično. Čeprav je zunaj deževalo, smo se odločili, da bo v naših srcih sijalo sonce.
Ob desetih se je začel festival vere in upanja. Tako smo se v pesmi pripravili na sveto mašo, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov vodil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode. Nagovor pa je imel koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak. Po maši smo imeli čas za malico. Nato pa smo se odpravili v delavnice, ki so bile razdeljene na tri dele: molitev, pričevanje in predstave ter šport, kultura in
zabava. Odločitev je bila naša. Ko smo se vsi spet zbrali na osrednjem prizorišču, smo z navdušenjem pričakali Tinkaro Kovač, ki je bila vrhunec srečanja. Naše veselje pa se z zaključkom 20. vseslovenskega srečanja mladih v Stični ni končalo, saj smo tudi na poti domov veselo prepevali. Najpomembnejše je to, da smo veselje nesli domov, da ga bomo delili s tistimi, ki jih ni bilo z nami.
Še enkrat pozdrav iz Stične z našim geslom:
»Vsak dan z Bogom na pot, z Bogom na pot vsak dan!«
Tatjana Maguša
NA VRHU TRIGLAVA
Od višine se zvrti...
Osvojiti Triglav, je cilj vsakega Slovenca, ne glede na leta. To željo je imel tudi 71-letni Franc Murko iz Trnovskega Vrha, ki je po 6 letih spet obiskal rodno Slovenijo, ki jo je zapustil leta 1957, ko se je preselil v daljno Avstralijo. Torej se nas je enajst pogumnih junakov, s Francem na čelu, odločilo, da dosežemo zastavljeni cilj.
V petek, 3. avgusta, smo se ob 2.30 že polni pričakovanja in veselja peljali proti Ljubljani do Mojstrane, v dolini Save smo se popeljali okrog deset kilometrov po dolini Vrat do Aljaževega doma, kjer smo pustili naše jeklene konjičke. Čas je že bil, da smo nahranili svoje trebuščke, za pogum smo spili malo borovničevca in se polni radovednosti podali po Tominškovi poti navzgor. Seveda so se nam zastavljala razno vprašanja; ali bomo osvojili naš najvišji vrh, nas bodo noge vzdržale, kakšno bo vreme ipd.
Vzpenjali smo se v številnih zavojih po strmih gozdnatih pobočjih, po skalovju in prav nič skopo nameščenih klinih ter žičnih vrveh. Seveda smo bili vsi zelo pozorni na markacije, da se ne bi izgubili ali zgrešili poti. Z veseljem smo opazovali tudi sneg, ki ga je bilo, kljub gorskemu soncu, še vedno veliko. Po dobrih šestih urah hoje smo bili na višini 2515 metrov, pri Triglavskem domu na Kredarici, kjer smo si rezervirali prenočišče. Po krajšem počitku smo se odpravili še 350 metrov višje. Že od daleč so bile vidne markacije, ki označujejo dostop
čez vhodni greben Malega Triglava. Ob pomoči železnih klinov, žičnih vrvi in zelo prijetnem sončnem vremenu smo se hitro vzpenjali navzgor. Še par metrov ... Aljažev stolp smo že gledali dolgo in od daleč, toda uspelo nam je stopiti na naš najvišji vrh - Triglav. Tukaj smo začutili, da zares stojimo na kraljevem temenu, kajti razgled je bil tako rekoč neizmeren.
V ozadju še vzpenjajo Karavanke, Kamniške Alpe, pogled pa seže daleč po dolini, do Ljubljane.
Ožigosali smo razglednice, planinske knjižice, za tiste, ki so bili z nami prvič, pa priredili krst. Za konec smo se še enkrat razgledali naokrog, potem pa smo se vsi zadovoljni, da nam je bilo vreme tako naklonjeno (takšno vreme je pravijo dva- do trikrat letno), podali nazaj na Kredarico. Skupna ležišča - to je bila prava noč, da smo se sprostili in nasmejali našim norčijam. Noč je hitro minila in že smo se morali vstati, kajti pred nami je bil še en naporen dan, saj smo morali še istega dne priti v dolino. Ker smo iz nahrbtnikov že veliko pojedli, smo nekatere napolnili s kamenjem, da ne bi bili prelahki. Podali smo se na pot do doma Planika, kjer smo se odločili, da našo pot nadaljujemo čez Dolič do Vodnikove koče. Pot nas je vodila skozi travnat svet, kjer smo opazovali lepoto narave in prišli do izdatnega izvira (voda je čista kot biser), kjer smo se osvežili, si napolnili plastenke in pot nadaljevali proti Rudnemu Polju. Tam so nas čakali naši jekleni konjički, ki so nas popeljali na Bled, kjer smo se v Blejskem jezeru, po dveh dneh napora, vsi osvežili in zaplavali v prijetno hladni vodi. Tu smo končali naš nepozabni izlet in se odpeljali proti Ptuju. Bilo nam je lepo, najbolj ponosni pa smo, da imamo spet štiri nove, čisto prave Slovence.
Planinci
Dobrota opogumlja
Vaša dobrota vrača upanje ljudem v stiski.
tel.: (01) 23 23 186, www.karitas.si
Karitas ^ Najdete nas v Oglasni pošti.
Prinese Vam jo poštar med 12. in 14. sept.
NEKAJ PODAKOV O PREBIVALSTVU
NAŠE OBČINE
Podatki o številu in sestavi prebivalstva so pomembni za načrtovanje dela večine dejavnosti v občini. Za delo občinske uprave, za načrtovanje obsega programov osnovne šole, za zdravstveno dejavnost in podobno. V prispevku prikazujem nekaj podatkov, ki bodo verjetno zanimivi tudi za naše občane. Gre za zadnje dostopne podatke, za leto 2000.
Dne 30.6.2000 je imela občina Trnovska vas 1.293 prebivalcev, kar jo uvršča med manjše občine v Sloveniji. Sosednji občini imata sledeče število prebivalcev: Destrnik 2.560 in Sv. Andraž 1.287. Na območju bivše skupne občine Ptuj živi 69 913 prebivalcev.
V naši občini je 658 moških in 635 žensk. Izračun pokaže, da pride na tisoč žensk
JESENSKO
RAZMIŠLJANJE
Dandanes se marsikaj spreminja, v zadnjih letih se zdi, da tudi podnebje. Prva polovica septembra nam bo v spominu ostala kot deževna in hladna. Iz dimnikov se je že začelo kaditi in kar težko si je zamisliti tisto poletno vročino, ko smo se v nebo zaman ozirali za deževnimi oblaki.
Pa je za te vremenske spremembe težko okriviti kogarkoli drugega kot človeka samega. V zrak in zemljo spuščamo toliko škodljivih snovi, da se nam je narava začela maščevati.
Vendar ni drugačno samo vreme. Kar poskušajte se spomniti, kdaj ste po cesti zadnjič slišali topot konjskih kopit, kaj šele, da ste jih videli pri delu na njivi?
Kdo sploh še ima konje? Pa si par desetletij nazaj dela brez njih sploh niso mogli predstavljati. Še ciganov, ki so se še v mojem otroštvu vozili s konjsko vprego mimo naše hiše, že dolgo nisem opazila.
Kljub temu, da je bilo delo včasih veliko težje, se ga ljudje radi spominjajo.
Kako so pasli krave, ki so uhajale na sosedovo njivo, kako so želi in se ob večerih zbirali ob ličkanju komze. Danes večino opravil lahko opravi kar kmečka družina sama. Sosedje in sorodniki se zbirajo ob kolinah in seveda trgatvi. Tu so še vedno potrebne gole (no ja, tudi v rokavice oblečene) roke, ki se sklonijo h grozdu, ga odrežejo in če je putar malo bolj “siten”, poberejo še po tleh.
Še zdaj prav živo slišim glas starejše kmečke ženske, ki mi je s tistim posebnim ognjem pripovedovala, kako so v njeni mladosti ob harmoniki plesali po opravljenem delu. Pa se je res marsikaj spremenilo, kaj mislite?
Anita Vršič
1.036 moških, kar je več kot v sosednjih občinah in tudi več kot je slovensko povprečje. V občini Destrnik je 939 moških na 1.000 žensk, v občini Sv. Andraž pa 959. V bivši skupni občini Ptuj je številka podobna: 954. V regiji Maribor jih je 944 in v celotni Sloveniji 940. Največ moških na 1.000 žensk živi v občini Osilnica na Kočevskem: 1.152, najmanj pa v Ljubljani: 812.
Če razdelimo prebivalstvo občine v značilne starostne skupine, ugotovimo, da se prebivalstvo stara in da je število ljudi starih 50 in več let že večje od števila otrok in šolarjev do 14. leta. Zato lahko prebivalstvo naše občine štejemo za staro in za prebivalstvo s premajhnim podmladkom. Podatki so sledeči: 239 otrok od 0 do 14. leta, 690 občanov starih od 15. do 49. leta in 364 občanov starih 50 in več let. Podobni podatki veljajo tudi za ostale občine v bivši skupni občini Ptuj.
Število predšolskih otrok (0-6 let) je 98, od tega so bili leta 2000 samo trije novorojenčki. Število šoloobveznih otrok in mladine do 18. leta je 330. 803 občani spadajo v skupino aktivnega prebivalstva starega med 19. do 64. letom. Število občanov starejših od 64 let je 160. Število občanov starih 75 in več let je 52, nad 90 let je eden in nobeden nad 100 let.
Povprečna starost občanov je 36,2 leti. V občini Destrnik je 37,2, v občini Sv. Andraž pa 35,6. V bivši skupni občini Ptuj je povprečna starost 37,7 let. V mariborski regiji je 39,0 let, v celotni Sloveniji pa 38,4 let. Največja povprečna starost občanov v Sloveniji je v občini Kostel na Kočevskem:
47.8	let, najmanjša pa v občini Moravče:
34.8	let. Glede na povprečno starost je občina Trnovska vas še vedno med mlajšimi v Sloveniji. Vendar nas to ne sme zadovoljiti, ker so podatki o staranju prebivalstva za celotno Slovenijo zelo neugodni. V naši občini je zaskrbljujoče število otrok, ki je že premalo in bistveno manjše od števila občanov starejših od 50 let.
V vseh krajih v Sloveniji je povprečna starost žensk večja od povprečne starosti moških. V naši občini je povprečna starost žensk 38,0 let in povprečna starost moških 34,5 let. Zato je tudi pričakovano trajanje življenja ob rojstvu (število let, ki jih lahko pričakuje novorojenček) za deklice večje kot za fantke. Podatki za mariborsko regijo so sledeči: 77,7 let za deklice in 70,0 let za fantke. Ženske živijo v povprečju več kot pet let dalje kot moški.
Občina Trnovska vas obsega 22,9 km2, kar pomeni, da je gostota prebivalstva
55,9	prebivalca na km2. To je bistveno nižje kot v sosednjih občinah in tudi nižje kot je slovensko povprečje. Razlog za to so velike nenaseljene kmetijske površine v dolini Pesnice. V občini Sv. Andraž je gostota prebivalstva 71,7, v bivši skupni občini Ptuj pa predvsem zaradi mesta Ptuj 106,8. V mariborski regiji je 147,3 v celotni Sloveniji pa 98,0. Najmanjša gostota prebivalcev v Sloveniji je v občini Solčava pri Mozirju: 5,5, največja pa po pričakovanju v Ljubljani: 985,5 prebivalcev na km2.
Prebivalstvo občine Trnovska vas se torej stara. Zaradi staranja prebivalstva lahko pričakujemo povečanje števila starejših ljudi, ki bodo potrebovali pomoč pri vsakodnevni negi, kar bo v prihodnosti pomenilo večje obremenitve zdravstvene in socialne službe.
Problem našega počasnega izumiranja lahko rešijo mlade družine z odločanjem za večje število otrok. Če bi se odločale za dva otroka, bi uspeli ohraniti sedanje, sicer neugodno stanje. Družine s tremi ali več otroci omogočajo normalno obnavljanje in rast prebivalstva. Prizadevati bi si morali, da bi jih bilo čim več. Svojo vlogo v ustvarjanju boljših pogojev za mlade družine morajo odigrati predvsem država in občine.
Vir podatkov:	Banka statističnih
podatkov, Statistični urad Republike Slovenije.
Franc ŠUTA, dr. med.
OBVESTILO
Starše otrok, ki imate otroke v vrtcu, obveščamo, da je treba do 15. novembra vložiti vlogo za znižano plačilo vrtca za leto 2002. V sprejemni pisarni Občine Trnovska vas.
Občinska uprava občine Trnovska vas
RADIOPTUJ
89,8» 98,2 °I04i3mhz
radio, ki je na vaši frekvenci
TEDNIK
vaša štajerska kronika
HITROST UBIJA - IN UBILA JE MOJEGA NAJBOLJŠEGA PRIJATELJA
Vedno znova se dogajajo pretresljive stvari in vedno sem si mislila: pa saj to se meni ne more zgoditi. Vse grozne stvari so se mi zdele tako daleč in vedno sem imela občutek, da sem varna pred njimi. Kolikokrat sem brala v časopisih o nesrečah, takšnih in drugačnih. Bilo mi je žal, vendar pa nikoli ob tem nisem čutila, kako je, ko naenkrat nekoga izgubiš.
Črna kronika je vedno hujša, vedno bolj grozna in pretresljiva. Življenja izgubljajo predvsem mladi ljudje, takšni, ki komaj začenjajo živeti, pa že morajo umreti. Glavni krivec tega je cesta, cesta in hitrost. Nihče ne ve, zakaj, ampak mladi pač divjajo. Do usodnega trenutka. Dokler se komu ne zgodi kaj hujšega. Šele takrat začnejo premišljevati, ali je vredno. Toda takrat je prepozno! Nekdo je že plačal ceno za življenje. Zakaj šele takrat? Zdaj tudi jaz vem, kako je izgubiti nekoga, ki si ga imel rad rad. Nekoga, ki ti je bil blizu. Zdaj tudi jaz vem, kako je izgubiti najboljšega prijatelja.
Bilo je tako lepo nedeljsko jutro, tako lep dan. Sonce, toplina, radost. Toda vse to se je podrlo v trenutku. Telefonski klic, ki ne bo nikoli pozabljen. Bil je kolega, tih in žalosten. Vprašala sem ga, kaj je narobe. Rekel je: »Sandi. Ni ga več«. Nisem razumela, nisem hotela razumeti. Povedal mi je do konca. Nesreča. Voznik in sopotnica
preživela brez večjih poškodb, sopotnika na zadnjih sedežih pa takoj umrla. Nisem slišala vsega, le to mi je odmevalo v glavi: ni ga več. Potem sem zvedela, da so se v ovinek pripeljali krepko čez dovoljeno hitrost. Spet ta usodna hitrost. Toda to takrat ni bilo pomembno. Ni ga več, le to sem vedela. Nikoli ga več ne bo. Nikoli več ne bo najinega smeha, najinih prepirov, ki so se vedno tako lepo končali. Nikoli več ne bo dolgih telefonskih pogovorov pozno v noč. Nikoli več se ne bova skupaj rolala, se vozila s kolesi. Nikoli več ne bo poklical, rekel naj se hitro oblečem,da greva na sladoled ... Nikoli več ga ne bo tu, zame, ko mi bo dolgčas ali ko bi ga potrebovala. Cesta mi je vzela najboljšega prijatelja. Bil je dober fant, vsi smo ga imeli radi in on je imel rad nas. Ni nam bilo težko kaj narediti zanj in njemu ne za nas.
Jokala sem. Še danes jočem. Imel je komaj dvajset let. Saj ne morem verjeti. Še vedno čakam, da se vrne, čeprav vem, da čakam zaman, kajti njegovo srce je zastalo med kupom pločevine.
Nekako sem se morala soočiti z usodo, ki me je doletela, čeprav se z njo ne bom nikoli sprijaznila. Nikoli ne bom pozabila trenutkov, ki sva jih preživela skupaj. Tako rad je imel življenje. Toda odšel je brez slovesa in pustil veliko praznino, ki boli. Pa
toliko sem še mu imela za povedati. A zdaj je prepozno. Zdaj si prepevam le še tisto staro pesem od Nietov: Pa tako lep dan je bil, preveč lep za smrt.
Življenje je tako zelo kratko, da se ne splača delati neumnosti. Ne dovolite, da vam cesta vzame življenje, vam ali komu, ki ga imate radi.
Romana Breznik
Dober prijatelj nikoli ne umre - samo daleč je...
OKTOBER MESEC POŽARNE VARNOSTI
Mesec oktober je mesec požarne varnosti. Ne samo v tem mesecu, skozi celo leto moramo skrbeti za varnost pred požari in drugimi nesrečami. Da bi to varnost uspeli zagotoviti, nam je potrebno nenehno izobraževanje in usposabljanje s področja nevarnosti pred požarom in drugimi nesrečami.V tem letu in mesecu požarne varnosti dajemo poudarek predvsem varni uporabi plina v gospodinjstvu. Pri tem hočemo opozoriti uporabnike plina v gospodinjstvu, na varno uporabo plinskih naprav in armatur.
POMEMBNO PRI UPORABI GOSPODINJSKEGA PLINA!
-	Priklop plina na štedilniku in drugo plinsko napravo naj opravi zato pooblaščena ter usposobljena oseba,
-	Pravilna uporaba plinskih naprav v gospodinjstvu
-	Zmeraj, ko menjamo jeklenko z plinom moramo vstaviti novo tesnilo.
-	Pri menjavi plinske jeklenke preizkusimo če nam priključki dobro tesnijo. Preizkus opravimo z milnico-NE z odprtim ognjem.
-	Večkrat pregledamo dovodno plinsko cev in jo vsako leto menjamo.
-	Sprotno zapiranje ventila na plinski jeklenki.
-	Redni pregledi in vzdrževanje plinskih naprav .
-	V kolikor ugotovimo prisot-
nost plina v prostoru zapremo ventil na jeklenki,	odpre-
mo okna in zapustimo prostor. Paziti moramo, da ne povzročimo iskre, luči ne prižigamo.
Spoštovani občani, Gasilska zveza Trnovska vas -Vitomarci, prostovoljni gasilci PGD Biš in PGD Vitomarci smo izvajalci aktivnosti požarne varnosti. Odgovorna za požarno varnost pa je seveda občina. Vsekakor pa smo za požarno varnost dolžni skrbeti vsi občani.
V nadaljevanju dovolite, da vam predstavimo aktivnosti gasilcev
v naši Gasilski zvezi v mesecu varstva pred požarom:
-	V obeh občinah bomo organizirali srečanje z osnovno šolsko mladino, kjer jim bomo predstavili življenje gasilcev in njihovo tehniko.
Prostovoljna gasilska društva bodo pregledovala gospodinjstva in sicer:
-	izpravnost hidrantov,
-	izvedena bo tudi vaja oz. sklic operativnih enot s pomočjo tihega alarmiranja v obeh občinah,
Prav tako se bodo vršili razni posveti na nivoju PGD,GZ in GZ Slovenije.
Na področju izobraževanja je bil izveden tečaj za gasilce I. stop.-vodjo skupine. Izpite je uspešno opravilo 22 slušateljev iz PGD Biš in PGD Vitomarci. Pravkar se začenja tečaj za gasilske strojnike, kjer bodo slušatelji iz PGD Biš, PGD Vitomarci, PGD Desenci in PGD Destrnik. Po končanem tečaju za strojnike, se prične tečaj za nižje gasilske častnike. Vse tečaje vodi gasil-
ska zveza Trnovska vas-Vitomarci. Tečaji se odvijajo v prostorih gasilskega doma Biš, kjer predavajo domači strokovni predavatelji.
Gasilska zveza te programe realizira z težavo, saj financiranje zveze in društev ne poteka po sklenjeni pogodbi, tako da vodstvo zveze ne dobi povrnjenih niti direktnih stroškov za aktivnosti, ki jih vodi za obe občini. Prav tako se sproti ne pokrivajo stroški v društvih, s postavke za delovanja društev in zveze. S tem so tudi onemogočene določene aktivnosti ter zagotavljanje požarnega varstva v obeh občinah, ki jih pokriva naša gasilska zveza.
Ob mesecu požarne varnosti se zahvaljujemo vsem občanom, kar ste postorili za požarno preventivo, saj ste s tem prispevali, da je v naši občini čim manj večjih požarov in nesreč.
Poveljnik GZ Trnovska vas -Vitomarci
Alojz Fekonja, višji gas.častnik I. stop.
Utrinek s počitniške prakse na Večeru
V času poletnih počitnic mladi stremimo k temu, da bi našli kakšno delo, ki bi nam v žep prineslo vsaj nekaj denarja. Odpravimo se na študentski servis, kjer se pozanimamo, ali je kaj zanimivega in primernega za nas ali pa kar pošljemo prošnjo za počitniško delo tja, kjer bi želeli delati, in upamo, da bomo dobili odobreno. Ena izmed mnogih sem bila tudi jaz, ki sem se spopadla z - do sedaj meni neznanim - delom novinarja.
Vroče avgustovske dni sem tako preživljala na ČZP Večer (Časopisno - založniško podjetje Večer). Z opravljanjem počitniške novinarske prakse sem začela prvega avgusta. Takrat smo se spoznali z našim mentorjem gospodom Milanom Golobom. Ta nam je povedal, kako bo potekala naša praksa, kako se pišejo članki, kje lahko dobimo informacije, ki jih bomo potrebovali in še marsikaj pomembnega za nas. Tako smo z resnim delom pričeli šele naslednji dan. Naš delovnik se je pričel ob deveti uri zjutraj, vendar smo prihajali že ob pol deveti, da smo v miru prebrali časnik Večer. Ko se nas je zbralo vseh dvanajst, predvsem smo bili to študentje, pa tudi nekaj dijakov, smo začeli z delom. Najprej je sledil posvet. Ta se je zmeraj začel z naslednjim vprašanjem gospoda Goloba: »Kaj je novega?« Takrat so morale od nas deževati informacije o tem, kaj smo opazili oziroma kaj se dogaja novega v Mariboru. Sledila je razdelitev dela in
TRENUTEK
Luna se za oblake skriva, v daljavi traktor še brni, noč se zdi kot da je živa, v meni nekaj še bedi.
Ena reč je, ki ne da mi spati, skrivnost, ki z luno jo delim, ko poslušam žabe v trati in vse dokler ne zaspim.
In ko v trenutku nekega navdiha pišem zdajle pesem to, se prava sreča mi nasmiha, a jutri spet vse po starem bo.
Roman Maguša
SORODNI DUŠI
Po poti življenja potujemo vsi, počasi, hitreje in kakor pač gre.
Na poti tej srečaš različne ljudi, a redki so tisti, ki daš jim srce.
Mnogo takih je, ki pridejo in gredo, brez sledi, smeri izginejo v pozabo.
Vsrka vase jih daljava in ne vedo -tebe del in ti del njih - so vzeli s sabo.
Zgodi se, da se srečata dve duši, ustvarita si svoj svet, svoja pota in vesta, da se to nikdar ne zruši, da to vse drugo prej je kot pomota.
Roman Maguša
nato odprava na teren. Seveda smo včasih tudi počakali do določene ure, ko se je kaj pomembnega dogajalo, da smo se tja odpravili s fotoreporterjem. Opravljali smo razne fotoreportaže, ankete, skušali izvedeti, kdo največ kupuje razglednice z motivom Maribora, kako se je mogoče včlaniti v politične stranke, ... Ko smo zbrali oziroma je vsak posameznik zbral informacije, smo se vrnili na Večer. Tam smo imeli v sejni sobi, kjer je bila naša pisarna, na voljo pet računalnikov, internet in telefon. Torej, ko si imel zbrano gradivo, si se lahko lotil pisanja članka, ki je moral biti napisan do pol dmge ure popoldan. Vsak članek je moral še pred objavo v pregled h gospodu Golobu, ki je popravil napake in preoblikoval stavke, ki niso bili najbolj ustrezni. Ko si popravil napake, si besedilo shranil v računalnik, in ga poslal urednici mariborske kronike, gospe Korneliji Golob. In tako se je zaključil delovni dan.
Iz dneva v dan smo iskali nove informacije in zanimivosti, ki bi jih bilo zanimivo objaviti. Seveda pa se je pripetilo tudi to, da nihče ni opazil ničesar zanimivega. Takrat smo se odpravili po mestu ter imeli na široko odprte
oči in ušesa, da bi zaznali in opazili kaj pomembnega. Kdaj pa kdaj se je obrestovalo. Spoznali smo različne ljudi, opazili marsikaj zanimivega, kar nam prej sploh ni zbudilo naše pozornosti. Med opravljanjem ankete o inflaciji smo tako po naključju spoznali Slovenko, ki že dolga leta živi na Švedskem. Ker nam na vprašanje ni mogla odgovoriti, ker živi na tujem, nas je povabila na kavo. Žal pa se nam je izredno mudilo in smo tako morali izpustiti pogovor, ki bi bil verjetno zelo zanimiv in prijeten.
Neizmerno hitro je minil mesec avgust in s tem moja praksa oziroma počitniško delo na Večeru. V tem času sem spoznala precej novih ljudi, navezala prijateljske stike z mojimi sodelavci in se seznanila z novinarskim delom, ki je izredno zanimivo, iz dneva v dan drugačno, zna pa biti tudi neprijetno, predvsem, kadar naletiš na ljudi, ki neradi dajejo informacije in so še povrh vsega neprijazni. A to je potrebno vzeti v zakup, saj to spada k novinarskemu delu.
Barbara Drumlič
ZBOGOM POLETJE IN POČITNIŠKI DNEVI
Nestrpno sem pričakovala počitnice. Štela sem dneve in šola je tako hitro minila, da še vedela nisem, da so že tu brezskrbne počitnice. Prav gotovo vas že zanima, kaj vse se je dogajalo na počitnicah?
Vsako jutro sem zgodaj vstala, ker sem tako navajena še iz šolskih dni. Zjutraj sem veliko časa preživela pred televizorjem. Ko sem se naveličala gledanja televizije, sem se odpravila na dvorišče. Na dvorišču sem se vsak dan vozila s kolesom in rolerji. Ob lepem vremenu smo se zbrali vsi prijatelji iz naše vasi in smo se kratkočasili z igranjem kart, skrivanjem in drugimi igrami.
Ob večerih, ko je prenehala vročina, smo se vsi zbrali na našem nogometnem igrišču. Pri igranju nogometa je bilo tudi nekaj poškodovanih. Jaz na srečo nisem bila med njimi. Tako so minili moji prvi dnevi počitnic.
Prišel je čas, ko sem se s starši odpravila na morje. Potovanje smo začeli zgodaj zjutraj. Meni je potovanje zelo hitro minilo, ker sem vso pot spala. Ko sem se prebudila, smo že bili pred hotelom. Namestili smo se v sobo in veselo odhiteli na plažo. Veselje na plaži je kratko trajalo. Mama si je poškodovala prst na nogi. Poškodba ni bila prehuda, zato smo lahko dopust nadaljevali. Sedem dni v Umagu je hitro minilo. Doma so nas že nestrpno pričakovali. Spet so se začeli stari prijateljski počitniški dnevi. Čez nekaj dni smo se šli z učiteljico kopat v Terme Ptuj. Tam smo se imeli fino. Odšli smo lahko v vodo, kadar smo hoteli in v kateri koli bazen.
Spuščali smo se po toboganu in ob zabavi pozabili na čas. Kmalu je bil večer in odpravili smo se domov.
Tako sta minila ta dva meseca počitnic in vročega poletja je bilo konec.
Veselo sem zakorakala v novi razred z željo, da bi bilo to šolsko leto uspešno kot lansko.
Dušanka Škamlec, 5..r.
FRIZERSTVO "MIRA'
Mira Arnuga s.p.
Trnovska vas 49 2254 Trnovska vas
© 02 / 757 13 31
Delovni čas od 8. do 18. ure sreda od 12. do 18. ure sobota od 8. do 14. ure
VINSKA TRATA Vitis vinifera, lat.
Ljudska imena za vinsko trto so: loža, trs, trta, vinska loža, vinski trs.
Botanika: Vinska trta je lesnata popenjav-ka, ki se vzpne tudi do 15 metrov. V vinogradih drže trto z rezjo na stalni višini. Listi naših sort so spodaj polsteni, peterokrpati, na veliko nazobčani, različno zeleni. Odvisno od sorte. Amerikanske trte imajo tudi kasneje na spodnji strani polsteno prevleko. Razraščena vitica je spremenjena vejica in je vedno nasproti lista. Posebnost, da je vsak tretji list brez vitice, je prvi opazil in opisal Goethe. Socvetje vinske trte imenujejo ljudje grozd, botanično pa lat. Cvetovi so rumenozeleni. Cvetni prah prenaša navadno veter, večkrat pa pride tudi do samooprašitve. Čebele in druge žuželke potemtakem trti niso potrebne.
Plod je dvo- ali četverosemenska jagoda, ki je zrela zelena, rumenordeča, modra ali modro- črna. Na svetu je na tisoče sort vinske trte.
Cvete junija in julija, vendar samo 4 do 5 dni. Grozdje zori po sorti in legi od julija do oktobra.
Nahajališča: pradomovina vinske trte je pokrajina med Črnim in Kaspijskim morjem, pa tudi Kavkaz se omenja. Danes raste vinska trta v severnem zmernem pasu. Da grozdje dozori, je potrebna povprečna letna temperatura od 18 do 20 stopinj Celzija. Za tvorbo sladkorja je poleg svetlobe potrebna še toplota. Ostra zima in nato vroče poletje sta za vinograd veliko ugodnejša kakor mila zima s hladnim in mokrim poletjem. Za rast potrebuje trta veliko vlage, za zorenje mnogo toplote. Trta uspeva v vsaki zemlji, ima pa rada apnenčevo podlago in veliko kalcija.
Vinska trta se uporablja tudi v zdravilstvu, in sicer:
plod, cvetovi listi in vitice. Vonj in okus grozdja sta tako mnogotera, kakor so mnogoterne sorte. Cvet diši prav posebno prijetno.
1.	Listi in vitice vinske trte
Listi in vitice vinske trte vsebujejo poleg čreslovine, vinske, jabolčne in jantarske kisline, voska, sladkorja in rudnin še različne zapletene organske spojine. Listi vinske trte se uporabljajo samo v ljudskem zdravilstvu in so priznano zdravilo zoper revmatizem in proti bruhanju in krvavim izpljunkom. Čaj se pripravlja iz svežih, redkeje iz posušenih listov. Za skodelico vzamemo zvrhano žličko drobno zrezanih listov in nekaj vitice in pripravimo preliv. Zavretek uporabljamo za nožne in ročne kopeli pri ozeblinah. Sveže natrgano listje zmečkamo in položimo kot obkladek, če peče v očeh, glavi ali želodcu. Sveže natrgane vitice zmečkamo, iztisnemo sok in ga zaužijemo pri griži in krvavem bruhanju. Sok, ki priteče iz svežih zarez v trti, ustavlja krvavitev, razredčen v obliki obkladka krepi oči. Zdravilen je tudi za izpuščaje, lišaje, čire in nečisto kože.
2.	Cvetje vinske trte:
Kot preliv (1 zvrhano čajno žličko svežih cvetov za 1 skodelico vode) spiti 1 do 2 skodelici na dan po požirkih. Cvetje poživi hrbtni mozeg in živčne vozle. Če peša delovanje možganov in hrbtenjače, pa tudi pri ohromitvah udov (paraliza), je imel čaj kot pijača ali vtiralo dobre uspehe.
Mazilo iz trtnega cvetja (sveže cvetje, ocvrto v surovem maslu) je veljalo že v starem veku za zelo dobro zdravilo proti sončnim pegam.
3.	Nezrelo grozdje:
Zmečkano in kot obkladek pomaga, če peče v očeh, glavi ali želodcu.
4.	Zrelo, sveže grozdje:
V njem je še več čreslovine, vinske, jabolčne in jantarske kisline, rudninskih snovi, organske spojine ter izredno dosti grozdnega sladkorja in najrazličnejših vitaminov. Grozdje vpliva na obnavljanje krvi in organizma ter učinkuje krepilno, je zelo okusno, čisti kri in spodbudno vpliva na delovanje črevesja in ledvic.Torej je grozdje zdravo za ljudi in je tudi slastna jed.
Če se človek počuti še tako zdravo, naj vsaj enkrat na leto napravi kuro za
čiščenje krvi. Grozdno kuro je mogoče pripraviti na različne načine. Najpreprostejši način je, da približno dva tedna vsak dan pojemo 1 do 3 kg zrelega in dobro opranega grozdja, in to samo jagodni sok, meso, nikakor pa ne pečk in kožice. Grozdni dan se prične tako: zjutraj pojemo Vi kg grozdja na pravkar omenjeni način, čez 1 uro pa popijemo skodelico zeliščnega čaja in pojemo zraven košček črnega kruha. Dopoldan pojemo spet !4 do Vi kg grozdja, prav tako 1 uro pred kosilom namesto malice, nazadnje pa še prav toliko 1 uro pred večerjo. Za kosilo in večerjo pojemo najmanjšo količino obroka. Mastnih kislih in začinjenih jedi se je treba izogibati. Strogo prepovedane so vse vrste solat, vinski kis, vino, pivo, skratka vse pijače, ki vsebujejo ogljikov dioksid in mleko. Tudi vode se je treba izogibati, belega kruha in mesnih jedi. Izreden uspeh se kmalu pokaže in se še bolj stopnjuje, če pojemo poleg grozdja čim manj jedi in pijač.
Idealno bi se pričela grozdna kura 1 ali 2 dni pred strogim postom. Prebava se prične hitro urejevati, nič več se ne redimo, vodene otekline na rokah in nogah znatno upadejo, revmatične težave prenehajo ali pa se znatno ublažijo, pekoča zgaga kar najhitreje izgine, razviti ali začetni vneti procesi na prebavilih prenehajo, izginejo pa tudi mozolji in kožni izpuščaji. Če je v telesu nakopičena voda zaradi kakšne srčne bolezni, se le-ta izloči in srce prične lažje utripati. Dokazano je tudi, da je ta kura tako uspešna pri hujših srčnih boleznih in pri motnjah krvnega obtoka. Mora pa trajati dalj časa in jo mora v vsakem primeru nadzorovati zdravnik.
Kdor pa se počuti izredno dobro, naj vsaj enkrat na leto dva ali tri dni poje 2 do 3 kg grozdja na dan in ničesar drugega. Tudi ta kura učinkovito očisti kri in odstrani iz telesa nakopičeno žlindro. Poleg tega odpravi preveliko količino kisline v želodcu in krvi ter nasiti telo z vitamini. Grozdna kura v jeseni krepi telo in ga napravi bolj odpornega za zimski čas, ko nam primanjkuje vitaminov in smo bolj dovzetni za bolezni.
Uporabljamo pa še lahko zrelo posušeno grozdje, grozdne pečke, svež grozdni sok, vino, vinsko žganje, vinski kis, vinski kamen, ki se uporablja, kadar je potrebno spraviti strupe iz želodca. Zmerno pitje vina učinkuje dobro, poživljajoče, spodbudno, krepilno na odrasle, seveda, če ga zaužijete v mejah normale.
Predstavil sem vam nekaj zapisov in priporočil o vinski trti, ki sem jih povzel po knjigi Richarda Willfarta Zdravilne rastline in njih uporaba.
Marjan Potrč
LJUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC
Danes vam posredujemo recept iz ribjih jedi, in sicer :
OSLIČEVE HLEBČKE
Potrebujemo:
350 gramov ribe, 1 kuhan krompir,(150 g) maslo, jajce, sesekljan peteršilj, poper, sol muškatni orešček, kruhove drobtine.
Skuhajte osliča, ga očistite, tako da vam ostane samo meso. Zmešajte vanj malo stopljenega masla, pretlačen krompir, jajce, sesekljan peteršilj, sol poper, muškatni orešček. Če je zmes premehka, ji dodajte malo kruhovih drobtin, če pa pretrda, pa
dodajte malo vode, v kateri se je kuhala riba. Izdelajte majhne kroglice, potlačite jih, da bodo bolj široke kot visoke in jih bledo zarumenite na maslu. Hlebčke servirajte s tatarsko omako.
TATARSKA OMAKA:
V majonezo zmešajte pretlačen kuhan rumenjak, limonin sok, sesekljano kumarico, kapre, malo šalotke, pol žličke gorčice, sol in poper.
Pa dober tek!
Društvo kmetic Trnovska va
Literarni kotiček
ZBOGOM POLETJE IN POČITNIŠKI DNEVI
(spis)
Letošnje počitnice so bile zelo lepe, vroče in zanimive. Prvi teden počitnic sem malo lenaril. Bral sem knjige in igral računalniške igrice.
Neko sončno soboto se je naša družina odpravila na Pohorje. Hodili smo po učni poti. Videli smo več vrst dreves in uživali v prekrasnem razgledu na Maribor in okolico. Tako smo pobegnili poletni vročini. Izlet nam je hitro minil.
V začetku avgusta smo se odpeljali na morje. Vožnja je bila zelo dolga in naporna. Zjutraj smo prispeli v Zadar. Tam smo si poiskali svoj apartma.Vsak dan smo se kopali, potapljali in tunkali. Zvečer smo hodili na sprehode ob obali.
Ogledali smo si mesto Zadar, ki je zelo staro in lepo.
Zadnji dan smo se odpeljali z majhno ladjo na izlet do bližnjih otokov. Bili so valovi in malo ladjo je premetavalo. Zelo sem užival v vožnji.
Naslednji dan smo se odpravili domov. Med potjo smo se ustavili v Plitvičkih jezerih. Tam smo se peljali z vlakom in ladjo po velikem jezeru. Opazovali smo ribe in videli velik slap in vse polno majhnih. Zrak je bil čist. Drevesa so že dobivala zlatorjavo barvo. Ko smo si vse ogledali, nas je čakala dolga pot nazaj. Srečno smo prispeli v domači kraj. Naslednjo soboto smo odšli na gostijo. Zjutraj smo se zbrali pri ženinu. Nato smo odšli po nevesto. Med potjo smo imeli prižgano avtomobilsko sireno, ki je tako čudno hupala, da je mamo spravljala ob živce. Nato smo se udeležili
cerkvenega in civilnega obreda poroke. Gostija je bila pri Kmetiču v Voličini.
Po kosilu smo igrali nogomet, plesali in se zabavali pozno v noč.
Tako so moje počitnice hitro minile in spet se je pričela šola.
David Puhšič, 5. razred
TEKMOVANJE ZA NAJLEPŠE UREJEN DOM IN KMETIJO
SKRB ZA UREJENO OKOLJE
Odbor za kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem in gospodarske javne službe občine Trnovska vas je skupaj s Kmetijsko svetovalno službo in Aktivom kmečkih žena izvedel v mesecu avgustu ocenjevanje za najlepši urejen dom in kmetijo v občini Trnovska vas.
Na razpis so se prijavili štirje domovi in tri kmetije. Komisijo za ocenjevanje so sestavljali: Manfred Jakop, Franc Tašner, Marija Meško, Miran Reber in župan Karl Vurcer.
Komisija je pri svojem delu upoštevala naslednje kriterije in merila:
- urejenost doma in okolice s cvetjem in zelenjem,
-	skladnost hiše z okoljem,
-	svojevrstnost arhitekture doma, izkoriščenost danih možnosti ureditve s cvetjem in zelenjem glede na letni čas in ohranjanje krajevne tipike pri urejanju okolja. Pri tem so opazovali predvsem ograje, brajde, ute, vodnjake, poti.
Pri ocenjevanje kmetij so bila merila naslednja:
-	celostna podoba kmetije z ureditvijo okolice s cvetjem in zelenjem,
-	skladnost arhitekture doma in gospodarskega poslopja z zelenjem,
-	urejenost kmetije, red in čistoča.
Komisija je z zadovoljstvom ugotovila, da zunanja podoba domov in vseh vasi v splošnem pridobiva na izgledu. Tudi podeželje je lahko lepo in urejeno. Z malo iznajdljivosti, izvirnosti in delom lahko poskrbimo za lepši izgled naših vasi, kraja in pokažemo na kulturo bivanja.
Letošnji nagrajenci, v vsaki kategoriji dva, bodo objavljeni na občinskem prazniku občine Trnovska vas dne 27. oktobra 2001. Prejeli bodo priznanja in simbolične nagrade.
M.P.
V izboru so sodelovali:
(več na naslednji strani)
Stanovanjska hiša Angelce in Janka Fras, Biš 66/a
Pri Drumličevih v Bišu 8/a
Pri Mesarečevih v Bišečkem Vrhu 6
Domačija Matilde in Stefana Ivančič, Trnovska vas 6
Dvorišče s stanovanjsko hišo in hlevom pri Kosovih, Trnovska vas 12
Domačija Mohorič, Trnovska vas 33
Domačija Marije In Janeza Kocmut, Ločič 24
Domoznanski oddelek
35
TRNOVSKI zvon 2001
352(497.4 Trnovska vas)
^ 1
acije
UK
11 214
6001358,3
COBISS o
LUB1SS 19
Se priporoča z naslednjimi storitvami
-	elekro inštalacije,
-	elektro popravila
-	montaža strelovodov,
-	alarmni sistemi,
-	domofoni