Ft. Kotnik: Polaženik. <Ia kroga božičnih običajev pri Srbih in Hrrafih.) Srbi Ln Hrvatje so ohranili veliko več božičnih obicaiJev, kakor mi Slovenci, ker tam doli vpliv moderne kulture, ki skuša vse zenačiti, še ni tako velik, kakor pri nas, kjer je zemlja odprta vplivom s severa in juga. Pestri in starodavni so božičsai običaji pri naših južnih bratih. če boš v novem letu srečen ali nesrecen, to je odvisno od človeka, ki pride prvi na Božič v posete. Pri nas pomeni nesrečo v novem letu, če pride stara ženska prva na obisk. Zato si nekatere hiše naroče mladega fanta ali dimnikarja, da pride na novo leto zjutraj prvi čestitat. Starim ženskam ponekod še vrat ne odprejo. To pa ni samo na deželi običajno, celo mestne druikie na novo leto ne odprejo tnlekarici, če je stara. Le mladenič prinaša srečo! Sliono je pri Srbih. Nekateri prepuste prvi obisk na Božič slučaju in se vesele, če pride zdrav in priden človek prvi v hišo, večinoma pa naroče že prej lepega in zdravega fanta iz soseščine ali sorodstva. Pred njim ne sme noben tujec v hišo, celo pop mora do tega časa čakati v hlevu. Ker si tudi nobeden noče naprtiti sumnje, da bi bil vzrok nesreči v novem letu — posebno velja o ženskah,. da prinašajo nesrečo — si nobeden ne upa prvi vstopiti v tujo hišo. Če je sila, pokličejo zaželjene osebe iz hiše. Prvi obiskovalec se imenuje polaženik, ali polajžnik, tudi po.aznik, položajnik, položenik (v Slavoniji), položnik ali položajnik (na Hrvatskem). Beseda prihaja od glagola »polaziti« (obiskati, obiskovati, priti). Stopiti mora z desno nogo črez prag in ne sme priti praznih rok. Zato vstopi z vejico ali že pripravljenim drvom v hišo ter raztrosi peščico žita na dmžino. »Kristos se rodi«, pozdravi, oni mu odgovore: »Va istinu se rodi.« Po tem pozdravu vrže tudi gospodinja oekaj žita nanj. Nato stopi k ognjišču (ki je seveda odprto), podgrene ogenj ter izreče blagoslov isker, n. pr.: »Koliko varnica, toliko ovaca, novaca, jariča, piliča, klasate šenice, muske dečice, telaca, surih svinja, crnih koza,. a najviše života i zdravlja« — kolikor isker, toliko ovc, novcev, kozličev, piščet, klasaste pšenice, moške dece, telet, sivih prašičev, crnih koz, največ pa življenja in zdravja. Nato visoko vzdigne šibo ter želi, da bi žito in konopije tako visoko zraslo. Večinoma potisne tudi badnjak naprej, ga poljubi, polije z vinom ter postavi nanj kako darilo. Nato šele poljubi vso družino. Prinesejo mu stol ali blazino, katero pa skušajo vstran potegniti, da polaženik pade na tla — tako debele snope hočejo ob žetvi valjati. Nato inora delj časa sedeti, da tudi koklje, ki valijo, dobro sede. Ob&sijo mu kožuh, plašč ali odejo čez rame, da bi tudi smetana na mleku bila tako debela. Nekateri mu privesijo tudi _odeljo zadnjega prediva okoli glave ali života. Po.aženik je ves dan gost pri hiši, gotovo pa mora biti g>ri glavnem obedu. Tedaj lomi z gospodarjem praznični kruh. Gospodar nra govori svečano napitnico. Radi vidijo, da polaženik dosti pije in da postane vesel. Ko odhaja, ga bogato obdarijo. jDobi nogavice, rokavice, piediva in tudi kolač, ki je nalašč zamj speoen. Če je hiša v novem letu srečna in blagoalovljena, po-. iem ostanejo tudi v prihodnje pri istem polaženiJcu, drugače pa poskusijo z drugim. Ti običaji so v oarčju arbskega ozemlja najbojj ohraajeni, proti jugu, v Maoedoooiiji, m ita Hrvatskeim pa so že obledeli. V raznih krajih se vrše obi<.aji oa podolben način, ali pa ma.o drugače. V Sremu: Med tem, J_o polaženik govori blagoslov, ga obsuje gospodinja z žitom. Njemu na čaat zapojo posebno pesem: »Polaženik, bodi nam vesel.« Po polnoei ga razvesele z bakljado, mu podarijo okrašen kolač ter ga pevajoč spremijo doniov, kjer vse pogosti. Pri katolikih. v Sremu pride polaženik že dan poprej ob treh zjutraj ter želi sreiea badnji dan, mnogo srečaih in zdravih let ter mir božji. Takoj se mora vsesti pod mizo, da kure dobro nesejo. Darujejo mu pletenico s srebrniin novcem. Polaženik mora biti vesel, da je tudi vse leto veselo. Tudi v našlh Halozah imamo še spomin na polaženika ali polaženico. Za novo leto naroče mlado deklico iz soseščine, ki pride novo leto voščit. Ta deklica zleze pod mizo, se vsede in vošči od tam veselje in zdravje. V Halozah velja deklina. a mlada mora biti; le taka prinese sreče ter zdravja v hišo. Drugod pri nas pride na Lucijino zgodaj zjutraj, pre<ien je še družina vstala, »pvolažar« in živini položi (Pajek, 93). A ta je očividno od »polagati«. Tudi Bolgari imajo poiažcnika, ki se imenuje paleznik, epoleznik, poljeznik, poodnjak ali poožnjak, in ki pride 20. decembra na »Ignaž-den« ali »poljazov den« ter vošči srečno novo leto. Prvi obiskovalec na Božič je nosilec magijskih mooi, ki jih skusajo izkoristiti za ponmožitev živali in obroditev setev. Običaji s polaženikom so nastali iz novoletne misli,  iz verovanja na srečo prvega arečanja in na mo5 blago- slova. Pri Srbih prihaja že o Božiču, ker se je z Božlčetn pri