ZALZBOLSANJEU^f^ T* Mm mk Tok, ki "etiiNsrtia- al mm V mm hm bnk-i k MiviL s s GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki« ★ OIATHJE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno po skušnjo. TKLKPHONE: "ko rodu in po veri Židje, straži-|terega je v Parizu ustrelil 17-plačal davke. Brez takega potrdila pa po nemških ]sta vnanji minister grof Gale- jo nemški konzulat v New Yor- letni poljski Žid Grynszpan. nanji minister grof azzo Ciano in novi angleški ku. — La Guardia, — piše "A11- postavah ne sme nihče preko meje Malo prej je bila vlada odredila, da se morajo 2i-!P°rla"ik ,Earl °.f Perth P°dPU .„ „ .. , ... ..... . , „.f] -i. . . . J ... , ,v . .sala tozadevno izjavo. griii, — cigar tolst židovski kancler Hitler ter zavrnil dje izseliti iz svojih his m apartmentov. ( Dopoldne je Perth grofu Ci- obraz nam je znan, je že ne-lčitke ameriškega predsednika Samo v Berlinu bodo morali Zidje zapustit: nad anu vročil poverilne listine, ka- štotokrat nastopil proti Nem- Roosevelta, da naciji ne ravna- Vse je bilo prepričano, da bo ob tej priliki govoril nemški o- MORGAN SE JE VRNIL _ IZ EVROPE Znani milijonar je preži« bodo Nemci. Zaradi umora nemškega konzularnega uradnika v Parizu je bila naložena Zidom globa v znesku — 400,000,000 dolarjev. Dokler ne bo ta vsota plačana, ne sme noben Zid iz Nemčije. LONDON, Anglija, 17. novembra. — Angleški kabinet je potrdil načrt, po katerem bo Zidom po-nudeno, da se naselijo v malo obljudenih angleških kolonijah in ravno tako drugi, ki jih Nemčija preganja. Za izvedbo tega načrta angleška vlada pričakuje finančno pomoč od Zidov v Združenih državah in opoldne, dvignil roko v naeij ski pozdrav, nato pa sedel in se globoko zamislil. Namesto njega sta govorila nemški vnanji minister Ribben- je že tudi načrt poslala ameriški vladi v Washing- f Pa bo Itali3a vedno osta- la v tesnem prijateljstvu ton- [Nemčijo. in cesarja Abesinije. S tem je neralnega konzulata je nekaj Anglija Italiji priznala osvoji- zelo neokusnega, obenem je pn tev Abesinije. tudi velika laž. Ameriško ži- iSedaj so odstranjene vse za- dovstvo nikoli ne more zaščiti-jpreke in odnosa j i med obema ti nemške zastave. Židje naje-jdržavama bodo prav kmalu majo in plačujejo ljudi, ki pro-izboljšani. Angleško priznanje testirajo proti nam. Abesinije je odstranilo pogla-I --- vitno Mussolnijevo jezo na ' Policistom, ki stražijo v New Anglijo. Yorku nemški generalni kon- Kar se tiče Anglije in Itali- zuat, poveljnje captain Max je, je tudi španska državljan Finkelstein, ki je Žid in elan je hotel udariti Nemčijo. Nemška vojna samo še domače raznih židovskih bratovščin, jčija je občutila ta udarec. To-vprašanje Španske. Navzlic Židje so tudi vsi policisti, ki'da taki ljudje vedno pozablja-zbližanju med Anglijo in Itali- so mu prideljeni. I jo, da postaja nacijska Nemci- Jja močnejša potom svojih mu '("•onilrnu trop in Wilhelm Boli le, načel- Ogovoril, - je odvrnil Mor nik organizacije, cije naloga je Opozicijo je Bridges, načelnik linije pristaniških delavcev. Lewis je rekel, da ne bo nikomur, ki si je "zatoikel nekaj v glavo', dovoljeno, motiti miren in vzoren potek konvencije- Delegatje se popolnoma stri-. , njajo s predsednikom Roose- vel poletje v Angliji, veltom, ki je nastopil proti Ob svojem povratku preganjanju Židov v Nemčiji. ie rekel, da ljudje no-! Konvencija bo izvolila svo-„ . .. lie uradnike v petek ob polena j- cejo vpostevati njego- stih dopoldne> vik idej. Lewis bo seveda izvoijen z a predsednika, Philip Murray pa za podpredsednika. Izvršilni odbor bo imel petinštirideset ... , . članov. - ^ Morgan, ki je vse poletje pre- .PITTSBURGH, Pa., 17. no- živel v Angliji. v Ivembra. — CIO, ki se z novim Neki časnikar ga je vprašal; imen0m imenuge Congress of - Kako kaj kaze bizms? Industrial Organization je na |— Na.ito vprašanje newborn prvi konvenciji potom svoje u- *tave (oziroma pravil) in re- skrbeti za Nemce v inozemstvu. Bohle je rekel med drugim: Žid je po umoru priznal, da več zaupati, kajti danes ali jutri more Chamberlain pasti in mu more slediti Anthony Eden, ali kdo drugi, ki je sovražen Italiji. Italijani, ki sicer niso po sebno prijazni Nemčiji, so mnenja, da se mora Italija trdno držati Nemčije zaradi njene moči, katere pa Anglija nima. Vsled tega se Italija ne bo preveč naslonila na Anglijo. In (kadarkoli bo prišlo do kakega Ni pa še znano, ako bo Nemčija dovolila izselitev | Na drugi strani pa tudi ne Zidov v velikem obsegu in ako jim bo dovolila vze- pozabljeno, da je Ita- ti s seboj njihovo premoženje. Najbrže bo zahteva- osi Ber- 1 J »I_ • 1 1 v., J .. J 1. . |•. . ;hn-Rim, na kateri slom cela la od njih visoko plačilo, da jim dovoli izselitev iz italijanska vnanja politika. — dežele. Da bo mogoče Zidom preskrbeti domove, je treba še rešiti vprašanje, da del stroškov plačajo posamezniki, drugi del pa angleška vlada. Vsled tega o tem ni mogoče še ničesar gotovega povedati, dokler prihodnji teden ne pride ministrski predsednik N. Chamberlain v Pariz. Nadomestni poštni minister sir Walter Womer-sley je rekel, da bodo glede židovskega vprašanja složno delovale Anglija in Združene države in druge demokratske države in Nemčija bo izprevidela, da je ves demokratski svet proti njej. "Ako nekoliko potrpimo." je rekel Worner.ley, ^tŽ in pustimo nemškemu narodu, da deluje za svojo .ia na strani Nemčije, lastno rešitev, tedaj sem prepričan, da diktatorstva ne bo več trpel mnogo let." Angleški kabinet smatra Guiano za posebno primerno kolonijo, kjer bi se mogli Zidje v večjem številu naseliti. V nižinah podnebje sicer ni posebno ugodno za Evropejce, pač pa na višjih krajih. Za naselitev Guiane bi bilo stroškov okoli 1 50 milijonov dolarjev; koliko bi k temu prispevala angleška vlada, je odvisno od tega. koliko premoženja bodo mogli s seboj prinesti naseljenci. Prvotno je angleški- kolonijalni urad predlagal, da te stroške prevzamejo privatniki v Angliji in Združenih državah, toda ta predlog je bil slednjič odstranjen. Anglija bo morala prevzeti skoro vse stroške M razvoj dežele, ki je bila v tem oziru dolgo zanemarjena. kitajci zavzeli tajercvang cenikov. Ribbentrop je zaključil svoj govor z besedami: — Mi prav dobro razumemo ta izziv in la ŠANGHAJ, Kitajska, 17 . - mo novembra. — Kitajski vstaši so /ZZ1N »prejemamo, v nedeljo zopet zavzeli Tajer gan. — Toda ljudje bi radi vedeli, — je ugovarjal reporter. — Da, ljudje bi radi vedeli, kaj in kako, toda mojega mne nja ne bom povedal. — Kaj pa evropska politi- ka? bila večkrat obtožena kršenja — Anglija se je zelo oddah-(p0g0(Jb nila. Javnost je prepričana, da j __ v'zadnjih ^ bila n0_ je storil Chamberlain nekaj iz-jbena unija> _ je rekel Martiu bornega. Edinole njemu se je'_ prisiljena proglasiti toliko zahvaliti, da m danes vojne v;štrajkov kakor nftša gkoro ysi Italijanski diplomati so mne- *yang, kjer so pred več mese-nja, da Angliji ne smejo pre-1? ^v°jev*h veliko zmago na 1 . " * r . annmo b-i cn ma«tn Mn7T1P Japonci, ki so mesto pozneje, ko so dobili ojačenja, zavzeli. Neko poročilo iz Nančanga pravi, da so kitajski letalci v torek vrgli 3000 vstašem mu nicijo in živež pri Kulingu. Iz nove kitajske prestolice del vajo o usodi Španije BARCELONE, 17. nov. — Za drugo obletnico obleganja Madrida je imel zunanji minister del Vayo govor, v katerem je med dri^gim naglasil, solucij odločno izjavil, da bo vzdržal vse kolektivne pogodbe. Proti tozadevni resoluciji je bil edinole Homer Martin, predsednik United Automobile Workers, čigar organizacija je Evropi. •Morgan je vesel, da so iz-vojevali pri zadnjih volitvah republikanci precejšnje zmago. republikanci so pričeli napadati 'H END AYE, Francija, 17. da Španija ne bo nikdar dopu- {novembra. — Po artilerijskem Čunkinga prihaja poročilo, ki stila, da bi drugi odločali o nje- 'obstreljevanju so republikanci PRIHOD KRALJA JURIJA AMERIKO pravi, da je vlada odredila, da se prebivalstvo izseli iz vzhodnega dela province Hunan. STROŠKI ATATBRKO VEGA POGREBA ANKARA, Turčija, 15. novembra. — Poslanska zbornica je dovolila $500,000 za sve-y]čani pogreb Kemala Atatnrka. ustanovitelja in prvega predsednika moderne turške rapub- LONDON, Anglija, 14. nov. — Kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta bosta prišla v Quebec na bojni ladji Repulse 15. maja. Iz Kanade bosta odpotovala v Združene države na obisk k predsedniku Roosevel-tu. Iz Washingtona se bosta zopet vrnila v Kanado in se bosta odpeljala 10. junija i7 Halifara. advertise in -glas naroda'" ni usodi. Španija bo odkloni la vsako rešitev španskega problema, pri kateri ne bi sodeloval španski narod po načetn neodvisnosti in suverenosti pričeli napadati pri Trempu, 40 milj severno od Leride na katalonski fronti. •Nova ofenziva ima najbrže namen zopet zavzeti Tremp, Španije. Monakovske metode kjer so vodovodne naprave na za Španijo niso uprabne. Brez reki Noguera Pallaresa. Tremp sodelovanja španskega naroda so republikanci izgubili spo-se za zelezno mizo ne more o mladi, ko so. fašisti prodirali Španiji sklepati. Govoreč o po- proti Sredozemskemu morju, litiki nevmešavanja, je del j Republikanci so se tudi drugi Vayo izjavil, da je to zgolj dan, ko so ponehali boji, pc-diplomatsko slepomišenje. Ita- služili priložnosti in so se za- strajki so bili proglašeni zato, ker kompanije niso hotele podpisati kontraktov. VeČina teb stavk bi bilo preprečenih, Če bi kompanije vpoštevale zakone in ustavo Združenih držav. Martin je nadalje zatrdil, da so uradniki CIO in United Avtomobile Workers vedno spoštovali pogodbe. Če bi bili v tem pogledu tudi delodajalci tako točni v tem pogledu, bi bila marsikatera stavka oti-vrnjena. Spočetka je bilo rečeno, da bo konvencija že do «obote končana, ker se pa najin?, ne bo zgodilo. Na program i j je še dosti važnih nerešenih točk. like. Njegovo truplo bo začas-|iija je še potem, ko je "uma- kopali na zapadnem bregu nn nnlftJann v mnTPi rviTnaio 1_: 1 _ >' _____T _ _UA fiam>a iiiinn n/l T ariji n re- no položeno v muzej, pozneje pa bo zgrajena grobnica iz prsti in kamna, ki ga bodo zbrali po celi deželi. PET0RČKE SO DOBRO POČUTIJO CALLANDER, Ont., 16. novembra. — Dionne petorčke, katerim so zdravniki nedavno izrezali brezgavke, se prav dobro počutijo. Danes jim je' bi- knila" svoje prostovoljce, po- ke Segre, južno od Leride ter slala Francu na ponmč divizi- so utrdili svoje postojanke jo "zelenih puščic*' in so re- proti pričakovanim fašističnim publikanske čete še zadnje dni napadom. Vlada naznanja, da ujele veliko število Italijanov, je republikanska vlada v ofen--- jzivi, ki se je pričela v petek, MACHAD0 NEVARNO prodrla na 9 mUj dolgi fronti Hiiivitiu^ "uu,v (3 milje v fašistično ozemlje. «ih!ijx J Fašisti poročajo, da čistijo 71-letni dr. Gerardo Maolia-'zapadni breg Ebra republikan-do, bivši predsednik republike |cev. Vsled slabega vramena le-Kube, leži težko bolan v neki J talci ne more jo. pregnati ali n-newyorski bolnišnici. Najbrž Iničiti zadnjih republikanskih lo že dovoljeno uživati običaj- bo moral biti operiran na le- oddelkov ob Ebru. no hrano. Idicah. 1 Vlada v Barceloni naznanja, ZA $200,000 OPLJA NA LApJl Pred®o je odplul včeraj iz uewyorškega pristanišča angleški tovorni pamik Silver Yew", so se pojavili na krovu zvezni agentje ter zaplenili za $200,000 opija. Aretirali so tri Kitajce, ki so bili saposleni v kuhinji. da se je republikanska armada v popolnem redn umaknila čez Ebro in je zopet zasedla svoje postojanke, ki jih je držala 25. julija, ko j« pričela prodirati čez Ebro. "G ££S KK BOD A"—New York >11 iti GLAS NAHODA 99 T rank 8akkJr Place of tli WEST > CHroe4 apd Pnbliabed by MOVENTC publishing coApanv (A Corporation) J. Lopata«, 8ec. of the Corporation too uddww» of above officer«: STREET NEW IOBR, N. 45th Year ISSUED EVEHV DAY EZUtPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Advertisement oo Agreenient Z* i«io leto vetja 11« in Kanade ...... 'M pol leta ........ Z« četrt leta ........ aa Ameriko ta rio Za New York za celo leto . . $7 00 Za pol leta ................$3.r-0 Za InticemstTO aa celo k^to .. t7..W Za pol leta ................$.1.60 MacHptla« Yevb IL- •H; LJUB NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN KVZRJMftt NKUKUI ^IV PRAZNIKOV Mi I. AS NARODA", Sit WEST 1Mb STREET. NEW YORK. n. TELEPHONE: CHtka S—124i ~ 11 i i n iii. —rr- ; NOVE NEMŠKE ZAHTEVt Nemčija jt? o«i slovaške zahtevala še več ozemlja in kot izirleda, ih> njenim zahtevam vstreženo. Ozemlje, ki ga zahteva Nemčija, pred svetovno vojno ni pripadalo k Avstriji, temveč-'k Madžarski. Ti kraji so: sta jo slovaško mesto Theben, na čehoslovaski strani Donave severno od Bratislave; Karldorf, predmestje Bratislave, kje-' -e nahajajo volne naprave ter Wolfzthal in Oberuier, tudi na eehoslovaški strani Donave, toda južno od Bratislave. Nemci že grade pontonske mostove, da zasedejo te kra-j". ki bodo Bratislavo na treh straneh odrezali od Slovaške. Iz teua je razvidno, da je bila iŠlovaŠka Nemčiji prezgo daj hvaležna, da ji je ohranila Bratislavo. Nemčija si je meto ohranila saruia za sebe, ne pa za Slovaško, kajti Bratislava brez zaledja ne more životariti dalje, fcot nekaj mesecev. Nemci so očitali Cehom, da niso ž njimi sodelovali v polni meri, kot tnzziju oddal kovanec neki Siegnar Pele-frrin, kolar iz 'I )fnnxail. Ta pa je povedal, da je tri kovance po 20 «1 i n -dobil od Bregarja Antona starejšega. T dni so orožniki v Domžalah aretirali Bregarjii Auitona ml., rojenega I. 1908 v Drtiji pri Moravčah. Bregarjevi so že več let v Domžalah, kje.r so si kupili posestvo. Mlademu Antonu Bregarju delo ni dišalo in bi rad na lahek način prisil «!;• denarja. Zato je stopi! v zvezo iz Blagovice pri Lukov»ei. \ri dr-rgar je Br garja pu'ti) zunaj trgovine, češ, .da so v trtco-vini stalno detektivi, ki bi ju lahko tu-di brez povoda a-'tirali. Bregar je ca'ka! Vide-garja pri Figovcu, nato pa sta h!a cba v Domžale. V Domžalah se ]im;i je pridruži! še »n družabnik v (v bi Orlice Sliv-kota, roj. 1. 1900 v Trstu. S--voj kapital, znesek 850 din in s tt-ni postal član "družbe za ponarejanje denarja." Bregar se j<- bal izdelovati ban-kove -doma, zato s<- je pivselil h Orlici i. Prenesel jo tja opalograf in vise papirje. Na Krtini sta 14 dni delala, risala In -likala stodhiarske bankovce. Zn-! to sta imela pripravljenih •» 'barv. Večkrat sta sknšpir. de- ls v. Štefana z veselicami mir. i je e^pogumrta tndi wlova in je i -Ocidih je re- potroben, ker začela prid KrlančisarjHm kli-i^- človek sčasoma vsega nave-' eat i na ipcmioč. Razbojnik jopiča, posebno pa piknikov in j. brž nekajkrat udaril po gla iveselie. vi. Sin Janez s je pričel zj Silvestrov večer jih bo zvezanimi rokami otepati obeh:»^n^a kar pet. No, za začetek razbojnikov ter ;je rW-\ Državna zakladnici ima več Žav.ii c< f-11 V S kot*j i va-i pri dohodkov, toda no toliko kot C I ju i.esrrča. ki j. zahtevala so prerokovali življenje očeta osmih otrok. V tem ea^u -se je vračal 42 letni Vsi se zagovarjajo, da so hoteli j na tahr-k način obosrateti. TRIJE ROPARJI NA SAMOTNI DOMAČIJI z 'bivšim sosrdom Edvardom Vidergarom, ki je posestnik in ,atl na »P«^afn a bankovci oče »sedmih otrok iz Drtije pri ^ J'ma nipn TK>sr^'li- Vsl MOravčali. Vklergar je .»bias-1mao daj v ixbi. Vsi trije razbo.jni kij privrail po ceist« tovo.-ni avto-so bili naenkrat T>v\ Jankovi j mr'hJPresko se nI pravočas-postelji in so spečega zvezali .j110 izognil ter je avtomobil za-j ..Frf, Janez >e je obudil In začel br-lt](t] Z 'ill()- Pn U'm esftl a je takoj podk^gel, kur> <] Pofeko hnde posko Iho je dobil močne udarce po glavi. Jna -,av' m tel hii ter jena me-Ko so ra^lmjni'ki ukrotili si-» stu Tr«|»»o >o pre- na-, so prižgali luč iin zahtevali i ^J«1' 'm pokojnikov dom v flenar. Fant je razbojnikom, Vojuiku. Ptdeko z^ai^ča S o- zape< dmžbi S lana iz Suhadol pri Mengšu. Bregar je pri Vide-garju dobi! navodila. Oba sta odšla v Ljubljano in si pri nek. tvrdki knpila opalograf ;n razne papirje za 1600 din. Zaradi varnosti pa j<- Vidergar kupil vse to na ime nekega or!ran:?ta it r-. ' Cam rji-^lM iftiriA tako fOlCOM ai.l C-.Oi.tLlH MlŠlt v. m' j Meh ki so bili namazani s sajami, da jih ni mogel spoznati, zatr-1 je val, da iirrs samo .">0 din v žopu. drugo pa da je izdal za nabavo usnja, ker je čevljar. Možpano dalje zahtevali, da pokaže, kje ima shranjen drugi denar. Pobrali so mu zlato verižico, vredno 400 din, novo zapestno uro. vredno 250 din t tir oO din v gotovini. Zvezanih rok je nato moral z njimi gori v sdbo k master i. Ko je gosft>odinja ugledala črne može, } pričela vpiti-: 44Za božjo voljo pustite ga, saj dam vse, kar inmisit!" Ko so prebrskali omare, »^o našli 600 eff»ega denarja, ker je kupil junca. Medtem je tudi še zaisliiša'1 JamezOvo vpitje. Oba razbojnika sta namtrč privedla Janeza iz bi-Še. Klanči-šar ie ra®locno 5iil Mikte: jparji! PoncMLgajte!" Tedaj se trok v stare dti od 1 do V2 let. pošiljatve - Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: 7.51 # L'.." $ 5.CKI $ T.--H> $11.en $23.00 Din. Din. Din. Din. UM) L>00 30« 5<«) Diu. 1000 Din. 2000 V Italijo: z« s c. ar. $ l2.ir» $ r.T.oe $112.50 I. i l- lt»0 Lir L»(iO Lir 500 Lir 10OO Lir 2000 Lir .*)0;0 :er se cknk sedaj.hitro [KNJA.IO SO NAVEDENE CE-i V. PODVRŽENK SPREMEMBI 4K>UI ALI DOLI Za Izplačilo vf?Jih zneskov kal zgoraj navedeno, bodisi v dinar jih ali Urah, dovoljujemo še ' boljše pogoje. Izplačila v ameriških dolarjih: Za izplačilo ? 5.—morate poslati .. $ 5.7.1 *10.— • " flO.85 " " .. $16 — $20.— " " .. $21-— $40.— " " .. $41-25 $50,— " " .. $51.50 Prejemnik dobi v starem kraju izplačilo t dolarjih. nujna nakazila šjemo po cable lfittbb za pristojbino $1— sioven i c P UBHSH1N€ C O M P A N V (TRAVBLi "BUBBAU) 218 W. 1Mb ST., NBW IORK ---------r i — • - r lnnch**, ki je po nekaterih satu ni h na razj>ola^Of .K' menda ostanek še izza pre?e težko priri neš do bare, kei se žen«ke vztrajno drže na eel a "ladies fir-t." Statistiki -o učeni možje, in neki neen ttapcrtal. . . "GLAS NAROD A"—New York K P it JjabM^BMifete Friday, November 18, 1938 SIX) VENE (YUGOSLAV) DAILY [POD TEM ZAGLAYJEM borno objavljali Hai*e splošne vsebine in •vkraro ponfo*. ki Jih Ixtmo dobili od tew do J PROKLETSTVO MALIH Židovski narod majhen Xa razpolago nimam natančnih podatkov, toda zdi se mi, da jih jo vsesra sknpaj komaj petnajst milijonov. Židovski narod je svojevrsten narod. .Nima no enotne .'.omovine, 110 enotnega jezika, pa se je navzlic temu vzdi žal nad «■ zgraza nad divjanjem nazijsk«- • irhali. t 'asopisjo. posebno ameriško, objavlja na prvih straneh natančna poročila o krivicah in nasiljih, ki jili morajo t'leiia^ali nemški Židje. Svetovno javno mmenjo (razei. Nemčije in Italije, kaj!i \ Nounoiji in Italiji jo javno mnenjo najstrožje propov 'i;«no) je 7. njimi in ves svet jim skuša pomagati. S«' eelo ameriški predsednik je javno ožigosal nacijo, in „(■ upati, da bo beseda m<>;La, kakršen jo Roose,,*il?r ureooj zalegla. Dfl^i jo židovski narod številčno skoro neznaten, jo v liugih pogledih eden največjih na svetu. I/, njega je izšla v tekli stoletij eela vrsta znamentih znanstvenikov, godbenikov, pisateljev in umetnikov, in kav jo poglavitno — Židje imajo' odločilno besedo v mednarodnem kapitalu. In to je ti»to, kar jo dane- največjega pomena. Kako dolgo bo modnarodni kapital -še izvajal svoj uni- • ujoo ali gradilen vpliv so no da reči, tako dolgo pa prav gotovo, da bodo. kar so Židov zadene, kleenila Hitlerju in Mussolini ju kolena. < oho<|ovaška je bila v primeri z drugimi državami majhna, toua lahko se reče, da je bila najbolj moderna in naj-i'olj kulturna država, kar jih jo po vojni pojavilo v Ev Ko -o j<> vrgt-1 Hitler ž v.so besnostjo nanjo, je bilo sicer -'isati z raznih strani več protestov (tako pač zahtevata 'iianira in bon-ton), toda protesti so izveneli v prazno. In ko je podiv jano«- mosaril Čehoslovaško na koščke, sta va-topnika edinih dveh evropskih demokracij, Anglije In l ranči je, stala prekrižani!, rok poleg ter nista črhnila ni- l>esede. ('ehoslovaško -ta pač zadela usoda in prokletstvo maj .mi ga naroda, ki jo imel pri mednarodnem kapitalu premalo zaslontbo. Kar ^e zdaj godi Židom v Nemčiji, so v slični ali še huj--i meri doživljali imsi primorski Slovenci dolgih deset let - to razliko, da po njih ni parial Hitlerjev, pač pa Mu--sftlinijev bič. Mtis-olinijevi hlapci so najprej zatrli slovensko pisk no M-cdo . . Noben slovenski list ni smel izhajati, in zaradi icdolžnih Mohorjevih bukev je moral marsikdo v ječo . . . Vsak sloven-ki državni uradnik, ki se ni hotel poitalijan- • iti, jo izgubil krirh in zaslnžek . . . Slovenskim podjetnikom >o Lahi tako dolgo konknrirali s smešno nizkimi cenami. da i. -o ' l>oipegH dm* opa-zuj*' na gtov-jni ulici starega Pnleta na desni njogova visokorasla herckica Tonika. ' • «■ * Že doljero'se rrisrtio videli. Ker je P nI o vrl I k molčečnik, sva sto rila. kav storiva vselej, kadar so po dolgem ^pot vivliv-a: najprej sva so drug naproti drugemu temeljito namolčala. Tonika, ki je svojemu očetu v v>rm tako zelo podobna, je taki.-to moh-ala. Xožn<», fino, ljiab>' znivo in ttno t|o glavne stražnico. Nar-nkrat pogrešim Paleta. Pogh^lam levo in }x»v]>r k čez cesto — resnično. Puh* jo stopil proti gravni iMražniInoutfi ne-znanega (mladega moža, katerega sem bil pomotoma ugrabil in iki mi je nvkoliko l»led in prestrašen takoj sledil. Ta mladi mož se je očitno ])Oif>olnoma vdan pokoril roki višje usodo. Zdaj išele s^m so tudi jaz o« l i^rca nasmejal. Ojrravičii sem se prav vljudno zaradi pofnotc. Tudi mladi mož je snel klolbnk in že izginil v množici. Ko .pa mi je bil mladi inož izpred oči, mi je brž bilo jasno, da som imel v j^esti onega izmed največjih zločindev, ki pa sem ga po srečni aretaciji spe-t na'lepem izpustil. Vprašam vab, kateri nomial-ni človek se da pri jasnem in belem dnevu sredi velikomest-nega prometa enostavno pri jeti za fofrav in Cediti proti po-sl<*fpju, ki se diči z grofiji vin) imenom: glavna stražnica? In kakšenIprtrah se je bral na njegovem obrazu! O da, ta mož je že obračunal s svojo usodo, zaključil je svoje račune, ko je začmtii moj prijem na rokavu. Morda je že mesece čakal na ta Jurijem. Ves tupor se mu je videl tiisti mah neemiseln. Za temttieantanim možem eo morda orpreeovffla vea varnositna ob-i, n e Ha»t opeeic!' * bi bil moža sploh po#edal. Naj V ostalem pa — za primer, glaf\vt tega moiža morda raz-1 da kdo sreča neznanega moža pisana nagrada celega milijo-1— naj <4edi njegov rvpi-: rjavila in jaz-sem ga pu»til na le- ka^t -^le^ni plašč, čm klobuk, ]?ctn f»tedo doval -oni so pol od strani, pol j navedeni podatki gotovo zado-ž^ne vsaj to, kak-b«>glem milijrnčrku in. sem si i šn<-£ra ?;>odj.-v je mladi mož za-gh»sno dejal: Vidiš. takš^Ti si.igresil. ( I EKSEKUTOR — REŠITELJ ŽIVLJENJA. Da je okseknlor »■• maršiUo-mm vzel voljo do življenja, je stara reč, v Satnvam na Ru-miins-kemrpa je bilo enkrat malo drugače. Ko se je davčni oksekirter Peter Gheorglio pojavil v hiši gostilničarja Ra-Ipoltija, ga jo našel obeš-enoga na okenskem križu. Hitro je prereza! samomori I če vo vrv in mu je po dolgih manipulacijah tudi Vrnil življenj;. Gostilničarju, ki je hotel zavoljo finančnih tržav na on' -vet. d volili potem daljši rok ureditev teh zadev. r:GLAS NARODA" \ pošiljamo v staro do- £ so za VLOMILCA ZADELA KAP. V Fomseaniju na Uiiniun-skom S4> je zgodil iicvsMkdanji flogofl tk. Mizarski p» močnik Sivdi 'Viola"" ga jo zmotil )►«» vratok l.-i.-tnie«', pa j hVtn. skril pod posteljo. Proti ]>ol noči. ko jo ženska legla, je p<» t« m po vs( j priliki skušal po časi zlesti izpod postelje, od razburjenja |><°i ura jeziid la kap in je obležal m rtov. Ko jo riescova nai-lednji' jutro ]><■ • slr.sid. Cena ,40c BODOČI DRŽAVLJANI naj narof- kajiiiro — "How t« Imome a ritizm of t«M> United States". ' . . V tej knjipl %sa pojasnila lo asfl.lt«-t»l zn napeljem Cena 35c- BRKZroSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 «irani. Cena 35c. DENAR. Spiral dr. Karl Knglls. HM strani Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga iil mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan CeSkl nHrodno-gohpodar-*kl strokovnjak. Je razSirfl svoj- delo tako, da bo glnStlo slehernemu kot orientafrii spin o denarju. Cena 80c. UOMAČ1 ŽITINOZOBAVNIK. spisa! Fraojo Dular. *.*7Š strani. Ona trda vez Cena $1.50 Kelo koristna knjiga za vsakega Živinorejca; opis razriMi bolezni in z/Jravljenje; slike. DO ORH1DA DO BITOLJA. 1"« -tranL Zanimiv potopis s slikami krajev nage stare domovin*?, ki no Slovencem le malo ana nI. Cena 70c. V\K4>1». lit l/L MIRA. tri j -Inn.! 1'oJJiiden hiiIk iinjM*verriejši«i;a u:ir In ii.nvu>le. Cena 40c. NAŠE &KODf..llVE ŽIVAI.l v PODOBI in BESEDI. < »!'ic'-«l Fran Rrjfivi>.-, ifjI olieaj svojega okrožja, dasi je tako majhen. Kadarkoli nastane med v čjiimi ptiči kak vri-šč ali prepir, je 44 kraljieek " taikoj zraven ter začne na vse preitege dvrčati in frfolati okoli prepiri ji vcev. In so opazili, da pred njim beže ne le manjše jansko-ariolske banke. Jel pa je špekulirati z vlogami malih Skladateljev hi leta 1929 je svojo ibanko uprofpaistil. Zaradi tega bankrotntva in konkurza je bil obsojen ina leto dni ječe. Sledili >o še drugi udarci in končno je mož obupal nad življenjem. Sbdnjič pa se W'eiiur zave, da bma -še mnogo dru^ h dolžnosti. Da^imai ino *iavo prime z obema rokama in j % resno in l velikimi očmi ptnrieda. . "Ti javljifba. p.esladka — ali veš, da se uw sedaj za edno j Mlaiiia, z d'išo in tel«*nn! ttil sem pn vihrav, no-benepa ti ni-.-« r.i pu-ti. Nisem napravil prav; ž.vljtnja š«- n»* jM 7.na>, in ^o«"-- komaj |x/.nai- še kakima UKi-koga razuii in i.-. I*ia\zapr;.v ft- ne bi smel še tr«lno držati, moral Iti U pustiti en.-a, da'hi t.- >|K»zual, ako une v iv»niei Jjut»jš. aii pa ee te je iin»iroče eanio -Miiv>4a tvojega srea naveza;1'« na nune/ Dagmar -jra objame t.koli vran. I •'Oh, drži me, nikdi več me n. izpiliti, triko I ipo y pmvi-vati na tvojem srcu/1 i|el i.iitisne rvoje ustnice na ujme. "Saj te tudi n mor-m več pustiti; celo veeno.-t te bom držal. Sa»mo dopovej »-i, da -se od irvene ne moreš nikdar v(h" lomiti, kajti stdaj vein, da. je moje sme --arno vedno čakalo na, t*be. Ali si si na jasnem, moja sladka Ba^grmar, da sedaj y Nemčiji so začeli graditi veliko moderno cesto, ki bo spajala Berlin z vzhodnimi in 4a vae ease moja? Ali me ljubiš — povej, ali me ljubiš?" ...... XT ... f> .. f . .. ... , ... . .... Dagmar »pritisne svoje lice na njegovo. padnimi kraji Nemčije. Po nji bodo smeli voziti samo trueki m avtomobili. "gaj sem te že vedno ljubila, moj Werner, to vem »sedaj. Imela sem majhno tvojo sliko — držiš ane v svojem naročju, veš, moja mama je v paviljonu vzela to sliko. Teta Brigital mi jo je djala roed moje stvari mi sem jo skrila, da mi je niso: nsogfli vzeti. In wok dan sem jo gledala in sem s teboj go- j vorila. Ali n*si Čutil, kako hrepeneče sem se te vedno sipo- \ minjala!' ' 1 Werner ji .poljub: roko. "Ddbfro sem cuiil, kajti vedno sem moral mi«li(ti na-te. Nisem mogel pozatbiti, da si mi raaodela *vojo ljubezen." Dagmar ga vprašujoče pogleda. "Kako mislih to?** 44Ali si pozabila, da si mi pri slovesu rekla: Tako rada te imam — tako rada, gospod Werner! In prosila ti i me, da te naj ne poeabim Kako bi te tudi mogel pozabiti?'* "Obdržala sem tudi škatljico, v kateri si mi prinesel bonbone in mogoče bi ti .nh še nekaj prihranila, če jih ne bi Elena pojedla. O, kako me je s tem žalila! Dražila me je, kjerkoli in kadarkoli je mogla. Toda na ro. Samo moj iribogi oče — da ga *ne morem več videti, to me boli. Pomisli, v sanjali ^e mi je prikazal, to se je moralo zgoditi že |>o njegovi smrti — in — tebe je vodil za roko in — oh, W*mer, kako čudtm vpliva to na mene — najine roke je sklenri in pri te«m rekel: Tako hočem imeti, bodita srečna! Počakaj, tTi stavke, ki mi jiK ^ rekel v sanjah, sem takoj zapisala, da jih ne pozabim/' In izvleče mali vpisnik in mta ga pokaže, kar je napisala. Werner je globoko grajen. "Dagmar, čutim, tvoj oče je pri nama s svojim blagoslovom. Tudi mene je itnvl rad in me je \Tzgojil za svojega naslednika. In vedno mi je pravil: Saj ko bi imel sina, kot ste vi, Werner! Mogoče — mogoče je tudi tako mislil." In Dagmar zopet in zopet poljubi, jo poljublja z največjo iskrenostjo. In v njem je kot zaobljuba, da jo napravi srečno in ji pomaga, da pozaibi na vse gorje. V njegovem objemu nru marsikaj pove, kaj je v gradu pretrpela in njegove oči jezno žare. Neprestano ji boža lase, mehke, blesteče zlat" lase, ki se mnogo lepše bleste kot pa medli Elenini lafcje. Nato ipa Da-gmar sredi svojega pripovedovanja nenadoma preneha in pravi: "Na to ne mamm več misliti, «11110 Bogu se hočem zahvaliti, da me je napravi4 tako srečno, da si me tukaj našel. Mislim, da so te meje vroče želje pripeljale k ega, to se ti moram iapoveda-ti." Vesel ji pogleda v njen plahi obraz Ln ji poljubi roko. 4 "Kaj 81 hotela rapravi-ti slabega, Dagmar?" Dagmar ga negotovo pogleda. "V resnici je bilo nekaj zelo slabega, Werner, toda ne *me* biti f*«ienečent napraviti sem 'hotela samo, ker drugače «1 tukaj nisem mog^?. pobegniti, kajfti jpobegniti sem hetela_ in — z« to »em morala imeti denar; bilo je samo v najveeri stiski, Werner." KRETAJNJE P,\KMKO\ SHIPI'INil. M-.W- i s iiwvt>iul>ra: t^iiffii .Vlary v flu-rU nry 111. uovfiiiltrti : |{«\\ v lie *]•• Kramr v Havre 'S'. iMU'i'inliru : Hiiii>j v Ilaiulmr^ _Ti. ntiveml»r:i: i:nr>,|ttt v Itn*men -ti n«'Venil>ra : Viiltttnia v Trst Nontiiiinli«' v Havre A«|Uii:inia v <'l»»rb«iurg 2. dowmbra : Cliauipluiti v Havre Queen Mary v rherlwnirg 7. <|H<*»'nil»r:i : ("onte ili Savuia v f«t-n<>Jt llamlMirt: v Hamburg HI. ilfWfinlira : Nitruiaiidi«' v I In t rn A«|ilifanla v <'Imm Immuv' I::. «lif fin lira : Bremen v Hrfin»m 14. iliHtnntira : NVw V«»rk v H.inil.uri; j H«'X v (i**lli ti i n«. tlni'inhru: 1 progo, ki so jo nafcli v »sobi, da so zastrli luč, ki je nastala, ko so začeli blagajno s plameni rezati. Nato so tako navrtano blagajno izpraznili ter iz nje o«l-muli kakih 7000 holandskih | goldinarjev v vredmosti, delo-, 111a v starih zlatnikih, deloma v novem zlatem in srebrnem j denarju. Zaboj so seveda pu-j stili na mestu blagajne, sami pa so izginili kakor kafra. VSE PARNIKE m LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: SLOVENIC PUBL CO. YITfJOSI.AV TRAVEL DEPT. 816 W. 18tb St.. New York, N. ¥. ——>—-------* lo sova ali vrana. Niiso pa še .iiogli ugotoviti, zakaj ima ptiček tako moč na druge večje ptiče. Morda je velikim ptičem č velika korajža malega "možičika." Silo prijetno živil jen je pa imajo ptiči, ki prebivajo na drugih večjih živallili. Tamkaj žive ptički, ki jih imenujejo "kravjeke." Ti se drže navadno na_ govedu. Neprestano s^' spreletavajo po glavi govefla da rado vidi takega odganjal-ca nadležnih muh. Za;to sta krava in ta ptiček velika prijatelja. Taki ptiči žive tudi boj, ki je bil pribliižno tolik, kakršna je bila blagajna. Ta zafl>oj so prcpleskali z zeleno barvo, ki so jo nalašč zato pri- v Afriki. Tamkaj so ptiči, kij™*1' seboj. Tako je bil stari žive na taipirju ali na noso.ro-1podoben jekleni blagajni gu. nekateri so celo veliki pri-jatelji krokodila. Tem velikim neokretnim živalim mali ptiček dela A-eliko uslugo, ko jim s te- pimi cvetlicami. Kadar pa pti-,^a po>bira ne le muhe, mar\Teč či kje dobe kak lep pisan trak, tudi nadležni mrčes. ga seveda takoj ne-sejo v svoje gnezdo. Neki profesor je zato za šalo poskusil tole: Tam zi'vi nekaka taščica, ki tudi ima kaj rada v svojih gnezdih .pisane stvari. Menda s temi pisanimi okrasfki preganja od gneeda druge vsiljivce. Profesor je -na deblo drevesa pritrdil barvano sliko taščice same. Kimalu je videl, kako je taščica začela okoli tiste slike Spletati gnezdo, da je nazadnje slika prišla v gneizdo. Tisti ptičji par je bil menda edini na svetu, ki je svoje stanovanje imel okrašeno s svojo sliko. Nenavadno čuden ptič je v Južni Amoriki nekak tkalee, ki imalo drugaeno živi tudi v Indiji. Ta spleta svoje gnezdo iz zeflo trpežne snovi. Po tistem gnezdu lahko s kladivom tolčeŽ in ga ne jpobvarus. Aiopaik tisto bi še ne bilo nič posebnega. Pač fpa je nenavadon to, da tisti tptič zvečer lovi 'hrošče in žuželke, ki se svetijo, kakor na primer pri nas kresnice. Te ujele hrošče nosi v svoje gnezdo, kjer jih (prilepi na steni gnezda. Človek bi mislil, da si tako mali pitiček hoče oskrbeti ceneno "hišno razsvetljavo." Dognali pa so, da s temi blestečimi se hrošči v gnezdu odganja le sovražnike od svojega gneada. SAMOMOR BIVŠEGA BANKIRJA. V suibotiški židovski bolnici ie umrl 'trgovski potnik Geza Rein, ki se je zastrujpil z morfijem. Pokojni je bil v Vojvodini splošno znan, saj je bil svojeas generalni direktor Ad- •TCjor ima blagajna poniklame ključavinee in kljuke pri vratih, tam so na zalboj prilepili staniol. da je bil zaboj na prvi pogled kar podoben blagajni. Ta zaboj so vlomilci privlek- VSA NEWYORSKA SLOVENSKA DRUŠTVA naj izvolijo po dva zastopnika za skupni sestanek, dne 27. NOVEMBRA v Slovenskem Narodnem Domu, 253 Irving Avenue, Brooklyn, N. Y. ZGODOVINSKI ROMANI SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA Henrika Sienkiewicza PO POSEBNI CENI KRIŽARJI L in II. zvezek, broš. . . . $3.75 MALI VITEZ Vezano $3.25 POTOP I. in II. zvezek, broš. . . $3.50 QUO VADIŠ I. in II. zvezek, broš. . . . $3.— ZA KRUHOM ^ Broširano . . . 25c Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.— (Poštnino plačamo mi.) Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo se vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — $ 1. KNJIGARNA "GLAS NARODA' Bohinjsko jezero 216 WEST I8th STREET. NEW YORK