DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^ "" IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 227 Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev po številnih naših naselbinah CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 28, 1938 LETO XLI. — VOL. XLI. V West- Alliquippa, Pa., se je ponesrečil rojak Bartol V.erant. Podrl ga. je na tla avtomobilist, ki je zavozil pred Slovenski dom, kjer je stal rojak Verant. Ve-rant si je zlomil nogo nad kolenom. Odpeljan je bil v bolnišnico. Iz finančnega poročila, ki ga je izdal upravnik tiskarne, katero lastuje "Prosveta," ki je glasilo SNPJ, vidimo, da je tiskarna tekom prvih šestih mesecev zgubila $6,927.31. To je tiskano ^ uradnih straneh "Prosvete." V Jolietu, 111. je umrl rojak Anton Pešelj, star 75 let. Ranj-ki je živel v Jolietu skoro 50 let. Zadnja leta se je nahajal v po- koju. Zapušča soprogo, dva sinova, hčerko, devet vnukov in sestro, ki so vsi v Jolietu. V Detroitu je preminula rojakinja Mrs. Ana Gorše, doma iz vasi Zastava pri Črnomlju. Zapušča pet sinov in tri hčere. V Misericordia bolnišnici v Milwaukee je graduirala Slovenka Miss Stella Hudaj za bolničarko. Pri nogometni igri sta si pretekli teden v Milwaukee, Wis., zlomila levi roki mlada slovenska fanta Frank Potisk in Adam Premec. Nahajata se doma v zdravniškem varstvu. Z njima vred so bili v isti igri poškodovani še štirje drugi fantje. Roosevelt zopet apeliral na Hitlerja Italija mobilizirala 2 milijona mož Mesto Praga je ponoči tako temno, da se ljudje zaletavajo na cestah. Zrakoplovom je nemogoče določiti, kje se nahaja mesto Praga, 27. septembra. Najbolj temno mesto na svetu je danes glavno mesto čehoslovaške republike, kjer ponoči ne sme goreti nobena luč, da nimajo sovražni zrakoplovci prilike napasti mesto. Celo ulični vozovi, ki služijo javnemu prometu so morali odstraniti bliščeče se luči in vozijo le-Počasi z zastraženimi svetilka-mi. Ponekod so nadomestili red-ne električne žarnice z modrimi žarnicami. Teh žarnic ni mogoče videti v velilci razdalji. Zrakoplovcem v razdalji par, sto metrov sploh ni mogoče opaziti, kje se nahaja mesto. Toda kljub temi se nahajajo številne množice po mestnih ulicah. V temi se zaletavajo ljudje eden v drugega, toda so pri tem dobrodušni in ne prihaja do nobene zamere, čuje se mnogo smeha in kratkočasja na cestah. V mestu samem prevladuje stroga cenzura. Nemogoče je odposlati pismo v zapečateni kuverti. Nemogoče je telefonirati izven mesta. Poslujejo pa še potniški zrakoplovi med' Prago, Londonom, Parizom in Brusljem. Vojni načrti odobreni včeraj v Londonu Paris, 27. septembra. Med francoskim in angleškim generalnim štabom je prišlo do sporazuma glede vojnih načrtov, v slučaju, da nastane vojna z Nemčijo. Angleži so pri volji Prepustiti francoskemu generalnemu štabu, da vodo angleško in francosko armado na suhem, dočim bodo angleški admirali za-Povedali francoski in angleški bojni mornarici. Angleška vlada je včeraj ponovno izjavila, da če bo napadena Čehoslovaška, da Pride naj prvo Francija na pomoč češki, in Anglija je obvezana v tem slučaju, da . pomaga Franciji. Glede Poljske ni ničesar gotovega. Poljska lahko mobilizira 2,000,000 mož. Toda Poljska je zadnje dneve ostala tiha, ker . je čehoslovaška vlada izjavila, da je pripravljena pogajati se z zastopniki poljske republike. --o-- Mladinski pevski zbori Ta teden se zopet začne z vajami vseh mladinskih pevskih zborov, kot običajno, sredo v West Parku, v četrtek na Waterloo Rd., v petek "Kanarčki," v soboto "škrjančki," v nedeljo "Slavčki" in v torek na Holmes Ave. Staršem se tudi naznanja, da se sedaj zopet vpisuje otroke v vse maldinske zbore. Važna seja Danes večer ob 7:30 se vrši seja vseh društvenih zastopnikov, ki so bili izvoljeni za Klub društev Društvenega doma na Recher Ave. Ker je to ustanovna seja in volitev odbora, je potrebno, da so vsi zastopniki navzoči. Tudi direktor i j in občinstvo je vabljeno. Amerikanci se bodo borili s Čehi Praga, 27. septembra. Skupina. 65 Amerikancev, ki se nahaja v Pragi, se boji, da jih bodo zajeli Nemci in odposlali v koncentracijska taborišča, ako pobegnejo iz čehoslovaške preko Nemčije. Naprosili so ameriškega poslanika v Pragi, da jim preskrbi svoboden odhod ali pa bodo pristopili k čehoslovaški armadi. Ameriški poslanik je obljubil, da bo vpeljal preiskavo. —-o- Ogromno delo Kot je sporočil včeraj zvezni senator Robert J. Bulkley, je predsednik Roosevelt končno podpisal kontrakt, glasom kate-rgea dobi mesto Cleveland $30,-000,000, da zgradi nove ceste in kanale. Vsa dela bodo izvršili WPA delavci. Najmanj 10,000 delavcev bo nameščenih pri tem projektu. Delalo se bo leto in pol. Clevelandska vlada prispeva sedem milijonov k omenjeni svoti, tako da bo vse delo veljalo $37,000,000. Senator Bulkley se je mnogo trudil, da je dobil ta projekt za Cleveland. Državljanska šola že pretekli pondeljek je bila otvorjpena državljanska šola v javni knjižnici 'na 55. cesti in St. Clair Ave. Vpisalo se je prvi večer 96 učencev in učenk. Še večjega obiska se pričakuje v pondeljek 3. oktobra, tako da kaže, da bo treba dvakrat na teden imeti pouk. Pozdrav Mrs. Frances Medved pošilja uredništvu in svojim prijateljicam v Clevelandu iskrene pozdrave iz New Brunswick, N. J., kamor je šla obiskat sina Hen-rya, ki študira v omenjenim mestu. Prav lepa hvala za pozdrav. Washington, 27. septembra. Predsednik Roosevelt je v torek večer ponovno apeliral na Hitler j da prepreči splošno evropsko vojno in da nadaljuje s pogajanji in da se skliče splošna konferenca vseh narodov, ki so pri tem prizadeti. Predsednik je svetoval Hitlerju, da se vrši konferenca na kakem nevtralnem ozemlju. To pot je apeliral predsednik Roosevelt samo na Hitlerja in ni poslal nobenega enakega poziva na vlado čehoslovaške republike. Predsednik je povedal Hitlerju, da se ne gre za "krivice, ki so se zgodile v preteklosti," pač pa se gre za "usodo narodov v bodočnosti." Obenem je bil Rcoseveltov apel razposlan potom radia po vsem svetu. London, 27. sept. Anglija je včeraj mobilizirala vso svojo vojno mornarico, ki šteje nad 400 bojnih ladij. Obenem se pa poroča iz Rima, da je Italija včeraj izdala mobilizacijsko povelje 2,000,000 mož je bilo poklicanih pod orožje. Angleški ministerski predsednik Chamberlain je imel včeraj kratek govor potom radia, v katerem se je izjavil, da naj se angleški imperij pripravi za vojno, ker se na noben način ne bo podal brutalni sili. Berlin, 27. septembra. Nemški diktator Hitler je odgovoril na apel predsednika Roosevelta glede miru v Evropi. Adolf Hitler se je predsedniku Rooseveltu lepo zahvalil za apel in izjavil, da so bile besede predsednika Roosevelta iskrene. Toda obenem je Hitler brzoja-vil včeraj predsedniku Rooseveltu, da on oklanja vsako odgovornost za vOjno'v Evropi. Hitler je mnenja, kot pravi v brzojavki, da če nastane vojna, da bosta zaJ njo odgovorni Francija in Anglija. Hitler je nadalje brzojavil predsedniku Rooseveltu, da se popolnima strinja z njegovim mnenjem glede strašnih posledic, ki bi jih prinesla splošna vojna med evropskimi narodi. "Nemčija še danes s ponosom i misli na predsednika Wilsona," brzojavlja diktator Hitler, "ki je izjavil, da ima vsak narod odločevati o svoji usodi, štiri milijone Nemcev na čehoslovaškem nima te pravice." "Jaz se popolnoma zavedam strašnih posledic," je nadaljeval Hitler v svoji brzojavki predsedniku Rooseveltu, "strašnih posledic, ki jih zna povzročiti evropska vojna. Iskreno odobravam vaš dobri namen in mišljenje ameriškega naroda." "Toda odločno moram odkloniti vsako posledico morebitne vojne v imenu nemškega naroda. Nemški narod nikakor ni kriv, pač pa bo sledil vodstvu svoje države, ker dobro ve, da je na pravem potu." "Nemški narod je odložil orožje v letu 1918, ker je bil trdno prepričan, da se bodo upoštevali principi, kakor jili je predložil tedanji predsednik Roosevelt. Toda ti principi niso bili nikdar uveljavljeni, pač pa se je skušalo Nemčijo od časa do časa zatirati. Temu se mora narediti konec." London, 27. septembra.. Angleški ministerski predsednik Chamberlain je danes zjutraj sporočil Nemčiji, da je Anglija pripravljena dovoliti Nemčiji, da zasede sudetsko pokrajino, ako se to izvrši na miren način in se ne rabi nobenega nasilja pri tem. i Obenem je pa angleški ministerski predsednik izjavil, da če Nemčija napade Čehoslovaško, da bo Francija šla na pomoč češki republiki, in v tem slučaju nastopi tudi Anglija in Rusija. Toda Hitler ne veruje dosti tem grožnjam, ker mu je dobro znano, da se bo Anglija stokrat premislila, predno začne z vojno proti Nemčiji. Hitler dobro ve, da razpoloženje angleškega naroda nikakor ni za vojno. Obenem je pa Hitler tudi dobro poučen, da Rusija ne želi vojne, ker se še vedno boji Japonske. Obenem se Rusija ne more zanesti na lastno armado, zlasti [pa ne na višje poveljnike, glede katerih se boji, da bodo izdali 1 armado. j Predno je Hitler govoril pretekli pondeljek popoldne je dobil obisk v osebi Sir Hugh Wilsona, ki je zastopal tujezemsko mini-sterstvo angleške vlade. Wilson je pohitel z zrakoplovom v Nemčijo in je dobil Hitlerja še predno je slednji začel s svojim zgodovinskim radio govorom. V koliko je obisk Wilsona v Berlinu vplival na govor Hitlerja, se ne more dognati, toda toliko je gotovo, da je Hitler izpustil iz govora vse grožnje, potem ko je slišal, da namerava Anglija skupno s Francijo nastopiti proti Hitlerju v slučaju, da Hitler mobilizira armado proti Čehoslovaški. Berlin, 27. septembra. Ob čehoslovaški meji se nahaja nekako 300,000 mož nemške armade, ki čakajo na povelje, da vpade j o v čehoslovaško republiko. Tisoče avtnih trukov z vojaštvom čaka ob meji. Praga, 27. septembra. Govor, ki ga je imel nemški diktator Hitler glede čehoslovaške, je naredil slab vtis v republiki, češka vlada je, pi-epričana, da bosta Francija in Anglija končno vendar ostali mirni in da bo češka republika postala žrtev Hitlerja. Hitler je tekom svojega govora izjavil, da ga češko prebivalstvo čehoslovaške republike prav nič ne briga, in da je Hitler nalašč to izjavil v namenu, da pomiri Anglijo in Francijo in toliko bolj sigurno pridobi sudetske okraje na češkem. Dejstvo, da Hitler v svojem govoru nikakor ni poudarjal poljskih in madžarskih zahtev glede poljskega in ogrskega pre- j bivalstva v čehoslovakiji, je nekako priznanje Angliji in Franciji, češ, da Hitler ne želi uničiti Čehoslovaške. Kljub vsemu temu pa je vlada čfehoslovaške republike prepričana, da Hitler nima čednih namenov glede Čehov in da bo moralo priti do vojne. Včeraj je čehoslovaška vlada poklicala na-daljne rezerviste v vojno službo. Železniške unije so odglasovale za svlrajk 1. oktobra. Roosevelt namerava preprečiti slrajk Chicago, 27. septembra. Načelniki devetnajstih železniških unij, kamor pripada nad en milijon železniških uslužbencev, so izjavili danes, da je ogromna večina železniških unij sklenila začeti s štrajkom, ako železnice znižajo plačo uslužbencem. Znižanje plač uslužbencem ameriških železnic bi znašalo nekako. $250,000,000 na leto. železniška vodstva trdijo, da nikakor ne morejo-nadaljevati z ope-riranjem, razven ako znižajo plače. Dan 1. oktobra je namenjen za generalni š t r a j k. Predsednik Roosevelt si silno prizadeva, da še pravočasno prepreči štrajk. Imenoval je posebno komisijo, ki vodi tozadevna pogajanja. železnice so sklenile, da se s 1. oktobrom znižajo plače. Enako so sklenili tudi voditelji železniških unij, da začno s stavko na isti dan. Roosevelt se trudi, dobo in s tem dal komisiji čas, da posreduje. Washington, 27. septembra. Predsednik Roosevelt je imel danes jako resno posvetovanje s svojim kabinetom. Tekom seje se je predvsem razpravljalo evropsko vprašanje in kakšno stališče naj zavzamejo Zed. države. Izključeno je, da bi se Zed. države pridružile tej ali oni stranki V slučaju, da nastane vojna. Amerika ne bo šla v boj. Toda Amerika bo imela veliko besedo, kadar pride do resnih dogodkov. Predsednik Roosevelt je dobil včeraj odgovore od Anglije, Francije in Čehoslovaške glede Vlada Zedinjenih držav posvečuje največjo resnost vojni krizi, ki je nastala v Evropi apela za mir. Domače zadeve Amerike so skoro popolnoma potisnjene v ozadje. Kabinet se je bavil z denarnim in ekonomskim položajem Amerike za slučaj vojne. Obenem ameriška vlada motri nevtralitetno postavo. Govori se celo, da je predsednik Roosevelt pripravljen sklicati izredno zasedanje kongresa, ker smatra, da je položaj tako resen, da ne more sam prevzeti vse odgovornosti, ki je posledica napetih razmer v Evropi. Napredek v Euclidu Po prizadevanju neumornega župnika pri fari sv. Kristine, Rev. Anthony L. Bombacha in seveda s pomočjo dobrih fara-nov, se je kupilo nasproti cerkve sv. Kristine lepo poslopje, ki se je zdaj preuredilo za čč. šolske sestre. To poslopje je bilo silno potrebno, ker čč. šolske sestre dozdaj niso imele nobenega primernega stanovanja. V nedeljo popoldne si vsak faran to hišo lahko ogleda in če kdo more, je tudi prijazno prošen, da kaj daruje, da se tako pomaga za kritje stroškov, ki so bili s hišo in pohištvom. Pouk v angleščini Frances Zverina je odprla zaseben pouk v poučevanju angleščine v 310 Citizen Bldg. Miss Zverina je češkega rodu in poučuje angleščino že zadnjih 12 let v Clevelandu. Zlasti prihajajo radi k nji v šolo Slovani, ker razume tudi njih rojstno govorico. Kdor bi se rad izpopolnil v branju, govorici in pisavi angleščine, naj se obrne do gdč. Frances Zverina na gornjem naslovu. Čehi vsak trenutek pripravljeni za vojno Praga, 27. septembra, čehoslovaška republika je vsak trenutek pripravljena za vojno z Nemci. Armada je mobilizirana in čaka samo povelja od vlade. Vsi Čehi so prepričani, da se njih zadeva brez vojne ne bo poravnala mirnim potom. Vendar se splošno sodi v Evropi, da do vojne ne bo prišlo, ker niti Čehoslovaška niti Ne^mčija nista pripravljeni za spopad. Za popularni kontest Ob priliki cerkvenega bazarja, ki ga priredi enkrat v jeseni fa-ra sv. Kristine, se bo vršil tudi kontest za najbolj popularno dekle v Euclidu. Prve tri zmagovalke dobe tri nagrade, in sicer $25, $15 in $10. Poleg tega pa še 10% od prodanih listkov. Ker se gre tukaj za pomoč fari, se vsa naša euclidska dekleta prijazno vabi, da se udeležijo kontesta. Helen Brajdič Poročali smo včeraj, da je v bolnišnici umrla v pondeljek popoldne Helen Brajdič. Ranjka zapušča soproga Mihaela in hčer Mrs. Violet Ladovac, sinova Henrya in Mihaela Jr. V Far-rell, Pa., zapušča sestro Mrs. Ano Mahanovič. Pokojna je bila rojena v selu Krizančič-Dra-ganič in je dospela v Ameriko v letu 1907. Truplo pokojne se nahaja v mrtvaški kapeli A. Grdi-na in Sinovi in se vrši pogreb v petek zjutraj ob 9. uri v cerkev Marije Brezmadežne na 41. cesti in Superior Ave. Naj bo ranjki mirna ameriška zemlja! Očala najdena V našem uredništvu imamo že precej lepo zbirko najdenih očal, katere so zgubili najbrž naši rojaki. Kratkovidnim in dale-kovidnim rojakom lahko postrežemo. Včeraj smo dobili zopet sporočilo, da je neka stranka našla očala (šepgle), in kdor jih pogreša jih lahko dobi 1235 Addison Rd. Poleg teh očal jih pa I imamo v našem uradu še štiri 'pare. Le pridite po nje. Svet se je zarotil proti Nemčiji, pravijo Lahi Rim, 27. septembra. Virginio Gayda, predstavnik laškega fa-šistovskega časopisja, piše danes v svojem listu, ki je uradni organ Mussolinija, da se je svet zarotil proti Nemčiji, katero nameravajo ostali narodi sveta proglasiti za napadalko. Laško prebivalstvo je z največjim zanimanjem poslušalo govor nemškega diktatorja Hitlerja in videti je bilo, da Italijani smatrajo odloke nemške vlade enako vrednim, kot če bi jih izdala laška vlada. Nobenega uradnega mnenja ni dobila Italija, toda razni fašistovski predstavniki so izjavili, da je Nemčija popolnoma nedolžna in da izvirajo vse grožnje glede vojne v čehoslovaški republiki. Vendar je videti v Italiji, zlasti v Rimu, da nihče ne misli na vojno. Italija je mirna, kot da bi sploh ne vedela, da se nad Evropo zbirajo vojni oblaki. "Toda," piše Gay-da, "Italija je pripravljena ob vsakem trenutku za vsak slučaj." Res pridna fanta V State of Ohio univerzo v Kent, O. sta se podala Fred in Stanley Jazbec, sinova spoštovane slovenske družine v Euclidu na 222. cesti. Fred se je vpisal na univerzo v 4. leto, Stanley pa v drugo. Stanley je bil poprej na Miami univerzi. Kar je vsega priznanja vredno je to, da se prictya fanta skoro čisto sama vzdržujeta na univerzi. Delala sta med počitnicami in si prihranila denar, poleg tega pa imata še oba delo v Kent, da zaslužita za šolnino in stanovanje. Tako starše šolanje prav malo stane, ki bi sicer sinova tudi ne bi mogli vzdrževati v šoli v teh slabih časih. Toda fanta hočeta študirati in zato skrbita, da se skoro sama vzdržujeta. Vsa čast pridnima fantoma in želimo jima, da bi nekoč dosegla svoj cilj za svoj bodoči obstanek. Kaj zahteva Hitler od čehoslovaške republike? London, 27. septembra. Nemška vlada je potom Hitlerja predložila sledeče zahteve čehoslovaški vladi: Vsa češka policija, orožniki, eolninski uradniki in vojaštvo se mora nemudoma umakniti iz spornega ozemlja. Izpraznjeno ozemlje se mora izročiti v sedanjem stanju Nemčiji. Nadalje mora češka vlada nemudoma odsloviti vse sudetske Nemce iz čehoslovaške armade in dovoliti vsem beguncem, da se vrnejo domov. Vsi politični jetniki, ki so nemškega rodu in se nahajajo v čeških ječah, morajo biti nemudoma izpuščeni. Nemška vlada zahteva, da se v pokrajinah na češkem, kjer prebivajo Nemci, izvrši narodno glasovanje in to pred 25. novembrom, 1938. Narodno glasovanje naj se izvrši pod kontrolo mednarodnih komisarjev. Vse osebe, ki bivajo v sudetskih krajih, so upravičene do glasovanja. Skupna nemško-češka komisija naj po glasovanju uredi vsa nerešena vprašanja, češka ne sme iz sudetske pokrajine odpeljati nobenega živeža, surovega materiala in enakih predmetov. Vse mora ostati tako kot je sedaj in se izročiti Nemčiji. Skupna društva* Nocoj večer je seja skupnih društev fare sv. Vida. Prošeni so vsi zastopniki in zastopnice, da so gotovo navzoči. Iz domovine Danes zjutraj na vse zgodaj nas je prišla pozdravit v urad Miss Mary Hudolin, ki se je pravkar vrnila iz obiska v stari domovini. Miss Hudolin zgleda-kot vzgled slovenskega dekleta. Iskreno dobrodošla med nami! Novi člani Organizacija Catholic Knighta of Columbus je te dni sprejela 500 novih članov v svoje vrste \ Clevelandu. —--------- t AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 28, 1938 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME 8117 St. Clair Avenue ___Published dally except Sundays and Holidays SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.60. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00, Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 8 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. ^83 No. 227, Wed., Sept. 28, 1938 i..............———•—•—•—.—■ « «—•—.— BESEDA IZ NARODA .........—..............—•—»- —i. V nedeljo je koncert Vadnalovih Spomini na Zaplaz Usodepolni 1. oktober Že tri tedne strašijo v Evropi z vojno. Strah razširja Hitler, kateremu se je zopet zahotelo krvi, novega ozemlja in združenja Nemcev v eno celoto. Anglija in Francija sta sta dosedaj znali preprečiti vojno. Kaj prinese bodočnost, se ne ve. Negotovost, ki je vladala tozadevno, pa se je raz-meglila, ko je Hitler dal čehoslovaški republiki do 1. oktobra čas, da se premisli in izroči sudetske pokrajine njemu, sicer bo tekla kri. Za evropsko demokracijo bo torej dan 1. oktobra usodepolni dan. Dne 1. oktobra bomo zvedeli, ali se bo demokratična Čehoslovaška podala diktatorju Hitlerju, ali pa bo šla v vojno, ki bo brez dvoma pretresla ves svet. Na vsak način je imel predsednik Roosevelt prav, ko je poslal apel na Hitlerja in na čehoslovaško vlado in prosil obe prizadeti stranki, da naj miroljubno poravnati svoje medsebojne spore. Mnogi zamerijo predsedniku, ker se je vtaknil v evropski spor, toda mi, in z nami večina ameriških državljanov, smo prepričani, da je Roosevelt poslal svoj apel v najboljšem namenu, da posreduje za mir v Evropi. Prva želja ameriškega naroda je, da živi v miru in v miru napreduje. Toda v slučaju vojne je neizpodbitna resnica, da bo Amerika kolikor toliko prizadeta. In če že ne pošlje svojega moštva v Evropo — kar upamo, da se to pot in tudi pozneje ne bo nikdar več zgodilo— pa bo Amerika radi vojne vseeno hudo prizadeta v gospodarskih ozirih, ki bodo imeli svoje posledice še dolga leta. In dasi se v Evropi gre danes za vprašanje demokracije, ko je na eni strani absolutistična Nemčija, na drugi strani pa demokratična Čehoslovaška, pa vendar ni to vprašanje poglavitno.' V Evropi bo prej ali slej izbruhnilo in to iz vzroka, ker imajo tam še vedno one, ki posedujejo vse, in one, ki nimajo ničesar. To se ne tiče samo privatnega premoženja, pač pa tudi posameznih držav, ki se čutijo silno prizadete, ker jim je mirovna pogodba naložila gotove dolžnosti in prikra-tila njih pravice. Nemčija je zavrgla mirovno pogodbo in prihaja sedaj na dan s svojimi zahtevami. Enako znajo storiti tudi ostale države, ki se dnevno priglašajo, da moralno nikakor niso več obvezane, da bi se držale določb mirovnih pogodb. Za vso zadevo stoje bistveni življenski faktorji za preživljanje, za obstanek, faktorji strategije in zemljevida. Vojna za demokracijo je nesmiselna, in se bo zaman vršila. V besedah in v črkah se seveda lepo sliši, toda resnica nam kaže čisto nekaj drugega. Vi ne morete vsiliti demokracijo narodom in državam, ako mora narod pri tem stradati. Siti narodi ne bodo nikdar začeli z vojno, pa naj imajo demokracijo ali absolutizem. Je ekonomska sila, ki tira narode v vojno, da skušajo potom vojne doseči dovolj za svoj želodec in za boljši življenski obstanek. Hitler bi v danih razmerah enako skušal pogoltniti Čehoslovaško, če bi imela slednja demokratično ali pa absolutistično vlado. Ker pri tem se ne gre za vprašanje demokracije, pač pa za vprašanje kruha. Hitler yidi, da ima sudetska pokrajina, katero zahteva za sebe, vse ono, kar danes primanjkuje Nemčiji. To je glavni vzrok zakaj Hitler izziva Čehoslovaško. Motijo se oni, ki mislijo, da namerava Hitler uničiti demokracijo. Malo njega briga, kakšno vlado ima Češka, briga ga pa češko zlato in srebro, rude, tkanine, porcelan in drugo", Čegar je polna sudetska pokrajina. V resnici je Evropi danes isti položaj kot so ga imeli pred 2,000 ali več leti. Isti položaj prevladuje v Evropi danes, kot je prevladoval ob časih Julija Cezarja, Napolqpna Bonaparte ali pred 24. leti, ko je bila napovedana svetovna vojna. Eni narodi so lačni in zahtevajo kos kruha, drugi so siti in branijo svoj kos. In če se končno Francija in Anglija odločiti, da gresta v vojno, ne bosta šli v vejno radi čehoslovaške demokracije, pač pa iz prepričanja, da namerava Hitler škodovati francoskim in angleškim interesom in pomagati samemu sebi naprej. Anglija kot Francija se bojita za svoj obstanek, in ta strah bo pognal narode v splošno vojno. V nedeljo popoldne bo koncert Vadnalovega kvarteta v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Ta koncert je organiziran po članih in članicah collinwoodskih društev v okrožju Waterloo Rd. Kdo so Vadnalovi, je brez-potrebno ponavljati, kajti ma-lokatera skupina naših domačih talentov je bila že tolikokrat predstavljena javnosti, kakor ravno Vadnalovi oziroma so se predstavili sami na odrih naših narodnih domov in to ne samo v naši metropoli, pač pa tudi izven našega delokroga. Koliko truda, dela, učenja in potrpežljivosti in stroškov je v zvezi z narodnim delom. Posebno v obliki, kot je delo Vadnalovih. To najbolje ve le oni, ki se udejstvu-je sam v sličnih delih. Pri Vadnalovih sta imela mati in oče že ogromnih stroškov, da sta te otroke tako daleč spravila na polju naše domače umetnosti. Oni zaslužijo, da se jih tudi narod enkrat spomni. Ta prilika bo v nedeljo. Vadnalovi bodo podali 28 koncertnih točk v slovenski, angleški in španski glasbi in petju. K temu naj pristavljamo le to, da takega koncerta še ni bilo v Slovenskem delavskem domu in najbrže ne tudi na ostalih odrih slovenskih domov v Ameriki. Koncert se bo pričel točno ob treh popoldne. Vstopnina h koncertu in plesu bo 50c, samo za ples 25c. Celotni program z oderskimi nastopi bo dolg približno dve uri. Da bc to gala koncert, višek užitka vseh kulturnih užitkov, to vam jamčijo Vadnalovi. Po končanem koncertu se bo vršil ples v obeh dvoranah SDD in sicer bo igral v avditoriju Krištoi bratje orkester brezplačno v poklon Vadnalovim, v spodnji dvorani pa bodo igrali Vadnalovi. Da bo dvorana nabito polna je dokaz to, da so že skoro vse vstopnice razprodane v predprodaji. Ako je še nimate, se požurite, dokler jih je kaj. Dobite jih še pri barten-derjih SDD. Program bo vseboval sledeče točke: Vojaška koračnica, Venček narodnih pesmi, Pred-pustna. Ljubca moja, Kuku, kuku, Pesnik in kmet, Kaj mi nuca planinca. Sledi 10 minut odmora. Drugi del programa: Tumbling tumble Weeds, The Gay Rancher, Doma na pašniku, Cowboy melodies, Pripelji me nazaj, Ride Tenderfoot ride. Ponovno 10 minut odmora. Sledi tretji del. Take ni kot si ti, Mamo Inez, Siboney, Tango Del Rosa, Stara ljubav, El Chocalo in četrti del, Figaro, "Hungarian dance, ko se je maček šockal, Spomin na te, Zvezdice, Na dom svoj, Fant Paganini in venček narodnih pesmi. Programne točke je aranžirala Mrs. Vadnal. Za odbor: V. Coff j Kaj pravite! Strašno bo hudo svetovnemu časopisju, če v Evropi ne bodo začeli z vojno. Narobe bo to hodilo tudi izdelovalcem orožja in municije. Pa bodo že kako prestali. V skrajni sili lahko prosijo za WPA. » ♦ » Kdcr misli, da bosta Sla Anglija in Francija na pomoč čehoslovaški, če bosta pač šli, samo radi tega, da ubranita malo češko državico pred mogočno Nemčijo, se moti. Nemčija »s vse preveč širi in postaja vsak dan oblasrnejša. če bosta Francija in Anglija to nekaj časa mirno gledali, bo po njih samih. Zato pa, če boste brali, da sta skočili Anglija in Francija Hitlerju za vrat iz same silne ljubezni do čehoslovaške, vedite, da je to samo pretveza, daj rešita svojo lastno kožo in moč pred Nemčijo. —Idrija. — Pred dnevi je med nevihto udarila strela v hišo Frančiške Podobnikove, stare 43 let. Omenjena je bila zaposlena v kuhinji, ko jo je ubila strela. Ko so se domači vrnili domov, so opazili gospodinjo sedečo na stolu s strašnim izrazom na obrazu in vso črno. Strela jo je udarila v glavo in je na svoji poii napravila veliko luknjo v zidu. Pred leti se je zgodila v bližini slična nesreča. —V Trstu in pokrajini se je rodilo v mesecu juliju 324 i j udi, umrlo pa-jih je 272. Presežek znaša torej 52. Gmajna, p. Raka pri Krškem. — Kakor dozdaj že dolgo vrsto let, tako se je vršil tudi letos romarski shod na prijaznem hribčku Zaplaz. Marsikateri se bo pri čitanju teh vrstic spomnil na to božja pot in gotovo se mu bo zbudila v srcu želja, da bi mogel še enkrat pridružiti se romarjem in pohiteti na ta prijazni hribček, ki nam je Slovencem, zlasti pa Dolenjcem tako priljubljena božja pot. Od vseh strani hite romarji po zelenem krškem polju na Zaplaz. Pa tudi od onkraj Save pridejo, iz zelene Štajerske. Ti imajo svojega voditelja, ki je prihitel sem letos že 54. pot. Sam pripoveduje, da je bil v tej letih izgubil vid, pa ga je na priprošnjo Marije za-plaške zopet dobil nazaj. Ob 50 letnici je dobil od škofa romarsko palico s srebrnim ročajem, da bo vodil svoje romarje še naprej na Zaplaz. Torej tudi letos se je vil sprevod po lepi cesti na hribček. Pete litanije vodil trebanjski gospod. Ljudje so od-pevali in iz sto in sto grl se je razlegalo lepo petje daleč po krškem polju: Lepa si lepa Marija, K Tebi uboge reve, Marija zaplaška itd. Marijino svetišče, ki je precej prostorno, so ljudje napolnili do zadnjega kotička. Št. lorenški župnik je imel pridigo, v kateri je lepo orisal življenje Marije in pa njeno sedanje delo v nebesih, ko je posredovalka med nami in med Bogom. Kako vabljiv in mikaven je ta hribček na Zaplazu. Kako prazno in pusto bi bilo tu brez cerkve. Nekaj pa nam še manj-l ka, da bi bila ta naša božja pot popolna in to so zvonovi. Sicer so že naročeni v livarni, toda plačani še niso. Pa najbrže tudi ne bodo brez dobrosrčnosti in prispevkov vas, ameriških rojakov. Da se zvonove plača, je treba še ogromne vsote 250,000 dinarjev. Zaplaški zvonovi bodo peli in vabili ob nedeljah in praznikih ter romarskih shodih. Od vseh krajev naše lepe domovine bodo hiteli romarji na Zaplaz k naši Materi, da nam izprosi vsega, kar potrebujemo. Kot rečeno, tudi na vas, dragi ameriški rojaki se obračamo, da bi kaj darovali za te zvonove. Naj bi se kdo odzval in začel nabirati prispevke. Kaj pravita, Janko Kamin in pa Lojze in Mary iz Zadruge? Naj vas te moje vrstice spomnijo na vaša mladostna leta, ko vas 'je božal pogled na di-vni zaplaški hribček. Saj tvoja mati, Janko, ki je že pri 89 letih, pa je še čvrsta in še vodno rada pohiti k Mariji na Zaplaz. Zato bi pa prosil naše drage Marijine častilce onkraj morja, da bi zbrali kaj dolarjev za naše zaplaške zvonove. Gotovo vam bo vsak najmanjši dar stotero poplačan, če ne na tem, pa na onem svetu. Vas vse skupaj lepo pozdravljam čez široko morje, Franc Mrgole -o- Trgatev na 61. cesti Mr. in Mrs. Frank Ric, 1258 E. 61st St. sta nas povabila na trgatev grozdja, in povedati moram, da je Mr. Ric dober gospodar, ker je pridelal toliko dobrega grozdja. Kar cele bušle smo ga videli na mizah. In zobali smo ga kot candy, zraven smo pa zalivali z ohajčanom. Tudi izvrsten prigrizek nam je bil predložen, tako da je bilo res prav flet-no na zabavi. Priporočam se Mr. Ricu naj nikar ne pozabi nas še enkrat povabiti, ker tako luštnih časov je malokdaj v življenju. Kdo bi mislil, da imamo V naselbini tako izvrstno trto in grozdje, kakor nam ga je ponudil letos Mr. Ric. Povabljeni smo bili sledeči: Mr. in Mrs. Anton Perše in vsa družina, Mr. in Mrs. Anton Telič in Mr. in Mrs. Malenšek. Prav iskrena zahvala Mr. in Mrs. Ric. A. Malenšek. 1217 Norwood Rd. ---o- Kako se na Gorenjskem ženijo Od vseh starih običajev so se na Gorenjskem menda najbolje in najbolj pristno ohranili tisti ob svatbah. Ljudje po mestih po veliki večini niti ne vedo, kako se včasih naši fantje z dežele morajo boriti, če hočejo peljati pred oltar svojo izvoljenko. če poznamo vse predpise, ki se jih mora mlad gorenjski ženin držati, ako si noče zapraviti svojega ugleda, moramo priznati, da se oženiti na vsezad-nje le ni tako lahko, kakor bi kdo mislil. Pri nas v Begunjah na Gorenjskem gotovo nismo med onimi," ki se ne bi s ponosom držali tudi teh starih običajev pred svatbo. Da pa bodo vedeli tudi drugod, kako se pri nas ženimo, hočemo navesti prii mer prav od zadnjič, ko sta se poročila J. J.,'posestnica in go-stilničai^a v Begunjah, in A. K., mesarski mojster iz Jesenic. 4. Plačilo kolkov za to listino. 5. Notarski stroški in drugo. Dano na dan sv. Andreja Bo- bole v letu 1938. shranjevalec pečata in notar, Anže Narobe. Za temi prilogami so naštete vse stvari, za katere je treba plačati odkupnino. Domač pesnik iz davne dobe, ki je sestavil pregled omenjenih stvari za ženitovanjsko pismo, je zložil te-le kitice: Burklje in lopar, mošnja za denar, ječmena cele vreče, za dojenca funte leče. Za ogledalo table Mojzesa, večkrat veseli, hopsasa: Ličeca lepo rdeča, možu so velika sreča. Jeziček lep a oster tebi mož bo mojster. Dobiš kostanjevih bodic, da na njih boš ležal stric. Dobi vam škafov brez ušes in še dosti druz'ga vmes. Ljubezni zvrhan koš, vilce, nože, skrhan nož, dva še motovila, da bo bolhe lovila, tri kuhinjske pokrove, stare ali čisto nove, dvoje novih grabelj, kremplje kakor rabelj. Naša zveza pa zahteva zelnik in pri hiši prazen plevnik. Mnogo se bo zraven dalo, kar se tu ni imen'valo. Pripis: Če bi nesreča se zgodila, da brez kreganja bi se ločila, vse to bo nazaj se dalo. Da je to vse res, kar se je napisalo in v tem pismu bralo, se je par krivih prič podpisalo. Nace Gobersač, Lukež Brnač, Janez štriha in Peter Gliha. Sklep Kakor je razvidno iz prednjega opisa, bomo imeli veliko ' izgubo na stvarnih in duševnih ! dobrinah. Vi, stokrat srečni člo-| vek, ki odtrgaš iz našega vrta na primer A. K. iz Jesenic, si že s tem pridobi dober glas po vseh Begunjah, posebno pa pri fantih, ki jim je odkupnina namenjena. Begunjčani pa so na svoja dekleta tudi od sile ponosni. Saj drugače si ne moremo razložiti primera, ko bi bili zadnjič kmalu nekoga pretepli, ko je dejal, da fantje iz Begunj domača dekleta "zapijejo." To pa ni pomislil, da begunjski fantje vselej, kadar jim ženin od drugod odpelje kakšno do-mačinsko, pijejo le na—žalost. IZPRIMORJA NAJVEČJI PARNIK SVETA Na 27. septembra bo spuščen v morje največji parnik na svetu, Queen Elizabeth, last Cunard. White Star črte. Angleška kraljica Elizabeta bo ladji krstna botra. Ladja bo imela 85,000 ton, dočim jih ima Queen Mary 81,235. Queen Elizabeth bo tudi za 10 čevljev in pol daljša. .Pri zgradbi te nove ladje se bo gledalo zlasti na to, da bodo potniki III. razreda dobili mnogo več udobnosti, kot jih imajo sedaj na drugih parnikih. Navada je, da begunjski fantje zahtevajo po svoji pravici odkupnino za dekle, ki jo poroči kdo od drugod. Te pravice so se poslužili tudi zadnjič, saj je odšla omenjena J. J. celo na Jesenice. Na predvečer poroke se zbe-ro vsi begunjski fantje na nevestinem domu, kamor je tud že prišel ženin. S seboj prineso v veliki kuverti z raznimi kolki in pečati okrašeno pismo, in ga izroče ženinu, da ga odpre. Prebere pa ga nekdo od domačih fantov. Že nad 150 let uporabljajo begunjski fantje to pismo. Pri branju pisma mora biti zraven tudi nevesta. Fantje ne smejo ničesar pokusiti, niti pijače niti jedi, ki jim jo nevestini starši ponudijo. Če bi se s tem pregrešili, bi izgubili pravico do odkupnine. Ženin ima s seboj nekaj fantov iz svoje vasi in še posebnega zastopnika, ki z zastopnikom begunjskih fantov "baranta" za odkupnino. Takšno "barantanje" včasih tr?.ja po več ur. Predno pa se začne, prebere ženinu in nevesti begunjski fant pismo, ki se glasi: Odkupno pismo ali ženitovanjsko pismo ženina A. K. m neveste J. J. podomače T., zdaj bivajoče v tej hiši št. 22 v Beg-nah. Pod prilogami: 1. Zahteva fantov v zadevi odkupnine za dekle, odpeljano v zakon, ki je članica Zveze begunjskih deklet izpod farnega zvona sv. Urha, kakor to zahteva dedno pravo Zveze begunjskih fantov. 2. Zahteva odkupnine za vse, kar dekle, oziroma nevesta prinese v zakon, za mnogo na drugem mestu naštetih dobrih lastnosti poleg stvari, ki jih ne sne ne rja in ne molji. 3. Plačilo stare dedne takse, da sme kdo dokle odpeljati pred oltar. cvet in naše njive sad. Zato ni čuda, da smo se odločili, od Vas zahtevati majhno odkupnino v primeru z vsem tem, kar Vam damo. To smo storili, da izPo1" nimo svoje dolžnosti do naših davno v Bogu počivajočih prednikov, ki so nam izročili ta privilegij, da ga ohranimo neoma-deževanega zanamcem in da varujemo čast deklet vesoljnih Begunj. ' Zato predlagamo sledeči račun : 1: Izstop iz Zveze deklet ............din. 182.33 2. Odkupnina za imenova in neimenovano ......din. 20.13 3. Za dekle v zakon odpeljano din. 3,749.53 4. Kolski in notarski stroški........din. 4,008.00 5. Pregled starih urbarjev............din. 2,040.00 Skupaj ........din. 9,000.00 Ob zaključku našega računa pripominjamo: Nosilci tega pisma so pooblaščeni od Zveze begunjskih fantov gotove pristojbine po potrebi zvišati ali znižati. V Begunjah, pod Stedorom na dan sv. Andreja v letu 1938. Anže Narobe, notar. Miha Poglajen, perovodja. , Ko so se fantje pogodili za odkupnino, pride na mizo pijača in jedača. Zdaj lahko vsak je, kolikor mu srce poželi. Znesek odkupnine za nevesto se ravna po premoženju neveste in ženina. Za J. J- iz Be-gunj so dobili fantje 1,000 dinarjev, ki so jih drugi dan skupno zapili in zajedli v smučarski koči v Dragi, kolikor pa je še ostalo, pa po drugih gostilnah v Begunjah samih. Če se ženin dobro odreže,Tcakor se je —Idrija. — Ivan Tomazin, star 54 let, je na kolesu po nesreči zadel v ograjo in padel nesrečno na tla, da mu je počila lobanja. Revež je bil na licu mesta mrtev. Oblasti so ugotovile njegovo krivdo. Na istem kraju se je pripetilo več nesreč. —Goriški prefekt Orazi je v nedeljo spet blagoslovil sedem drogov za zastave, in sicer v Dobravljah, Sv. Križu in okoliških vaseh. Drogovi so bili posvečeni padlim v vojni. Slav-nosti in ceremoniji, ki se je vršila ob odkritju, so se morali udeležiti vsi domačini. —Nadzorstvo nad peko novega kruha. Zaradi novih odredb glede peke novega mešanega kruha so oblasti uvedle po vseh pekarnah strogo kontrolo, da se ne bi kršile te odredbe. Vsak teden enkrat preišče vse pekai'-ne posebna nadzorstvena komisija, ki vsak najmanjši prestopek naznani in je lastnik pekarne strogo kaznovan, če se predpisov ni držal. Navadno mu poleg denarne kazni za-pro še za par dni pekarno. Moko dele pekom oblasti, in sicer na podlagi ugotovljenega prometa. —Ker šo finančni stražniki našli na vrtu neke Klementine Arčan, stare 48 let iz Renč, vsajenih osem stebelc tobaka, ki ga je ženska baje tajno gojila, so jo naznanili oblastem zaradi tihotapstva. Pri preiskavi v stanovanju pa so našli še par gramov saharin^. Zaradi obeh prestopkov se bo morala reva zagovarjati pred sodičem, ki v takih primerih ne pozna milosti. Kmetu Ivanu Lebnu iz Vo-glarjev pri Tolminu je nastal iz neznanih razlogov požar in popolnoma uničil hlev z vsemi spravljenimi pridelki, zlasti pa 60 kvintalov sena. Klub takojšnjemu posredovanju gasilcev, je požar uničil vse. Le-ben trpi do 50,000 Din škode, ki je le deloma krita z zavarovalnino. —Iz Trsta je odpotovalo te dni v Nemčijo okoli 1,000 delavcev industrijske stroke. Da ne bi šli popolnoma nepripravljeni na to veliko potovanje, so jim držali njih voditelji predavanja o Nemčiji in njih nalogah pri obisku, ko bodo zastopali fašistično delavstvo Trsta. Položaj je nekoliko olajšan, ker mnogi izmed delavcev obvladajo nemščino in bodo zato ti bili za tolmače. —V Tržiču pri Trstu so spustili v morje spet novo podmornico "Morosini." Skoraj vsak mesec splovejo v morje v Tržiču pri Trstu, kjer so velike ladjedelnice, po 1 ali 2 ladji za italijansko vojno mornarico. Največ zgrade v teh ladjedelnicah podmornic. Nova podmornica "Morosini" je dolga 7$ m in odrine na površju 1026 ton vode, pod vodo pa 1302. —Granata je ubila malega Stanislava Tofola iz Loke pri Grgarju, ki je šel s svojim precej starejšim bratcem v gozd, kjer je ta našel granato in se pričel z njo igrati. Seveda mu je eksplodirala in malega bratca je dobesedno raz-mesarila. Pomagala ni nobena zdravniška pomoč. AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 28, 1538 «tmmmK«mttt Mignil sem tovarišem in tudi Angležu. Stopili smo na stran, ni bilo treba, da bi og-larjevi ljudje slišali naš pogovor. Lord Lindsay se me je ko j lotil. "Cujte, master, ste pa spet zagrešili debelo neumnost!" "Najbrž, ker sem tem ljudem obljubil, da jim ne bomo nič storili?" "Yes!" "Cujte, to ni nikaka neumnost!" "Kaj pa? Menda pa izredna duhovitost?" "Ne eno ne drugo, ampak zgolj človekoljubje." "Pojdite se solit s tistim svojim človekoljubjem! Tile lopovi so nam stregli po življenju, da ali ne?" "Da." "Well! Ne uvidim, zakaj bi jim tudi mi ne smeli nekoliko streči po življenju —. Ali ne poznate zakona, ki velja tod v gorah Balkana in v Orientu vobče?" "Poznam ga prav kakor vi sami. In tile divjaki in zločinci se ga res tudi držijo. Je pa s tem že rečeno, da je mero-dajen tudi za nas —? Ali bi bilo posebno gentlemanlike, če bi se angleški lord in kristjan držal postav, ki veljajo v deželah roparskih Ški-petarjev —?" "Hm —!" "Sicer pa niso umorili ne vas ne mene. Zdravo kožo smo vsi odnesli. Cemu bi jih torej naj mi umorili —?" "Well —! Jih pa ne bomo! Ampak pošteno jih bomo nara-latili!" "Namlatili —? Ali se tako pretepanje zlaga s častjo in z dostojanstvom gentlemana, ki je lord in sir David Lindsay?" "Hm —!" Zamišljen si je drgnil svoj ogromni, zasineli nos. Poznal sem ga, dobro sem vedel, kje ga je treba prijeti. "Menite," je pravil, "da bi se taka pretepaška svečanost res ne zlagala z dostojanstvom človeka, ki je rojen v stari Angliji?" "Da, tako menim! Vse preveč spoštujem vašo osebnost in vašo narodnost in kar misliti si ne morem, da bi vas veselilo tako prostaško maščevanje. .Lev se niti briga ne za miš, ki ga vlači za grivo." "Lev — miš —? Jako dobro! Izvrstno -! Sijajno -! Well! Pa pustimo miši pri miru_ in lev je velikodušen —! Tudl jaz bom velikodušen — • Ampak tisti lopov, ki ga za alima kličete, tisti pa ne bo miš — Udaril me je!" "Cisto vaših misli sem! On in oglar sta glavni osebi. Marsikatero življenje imata na vesti'Ne smeta oditi brez kazni. Oglar je dobil kroglo, alimu pa damo'bič- Petdeset jih dobi na hrbet ne več ne manj. "Ampak master, meni pa jih je sto obljubil — "Petdeset jih bo dovolj. Vse življenje bo mislil na nje. "Well —! In P°t'3m — • _ "In potem jih zapremo v jamo "Jako dobro —Izvrstno "" Kdor drugim jamo koplje, pade sam v njo! . , Ampak-hm! Poginih bodo v jami—! Pa ste rekli, da jih nočete ubiti —." "Poskrbel bom, da bodo se o pravem času rešeni. Medtem pa si naj mislijo, da bodo morali poginiti gladu in žeje. Dva dni smrtne groze je dovolj huda Kazen za take ljudi." "Kdo pa jih bo rešil?" "Bomo že našli koga, recimo kakega njihovega zaveznika.' "Za nami pridejo —'•" "Do tistikrat smo mi že davno ra varnem!" "Kam pa ste namenjeni?" "Predvsem v Rugovo." "Izvrstno —! Bi tudi nikamor drugam ne šel z vami. Pomeniti se moram s tistim lopovom, s Karanirwanom." "Tudi jaz. Pa o tem pozneje. Ga poznate osebno?" "Da. Bolje, nego mi je ljubo." "Se strinjate z menoj glede kazni, ki jo naložimo ujetni kom?" "Yes! Ampak alim jih mora dobiti peteset !" "Dobi jih!" Tudi tolmač je pokimaval. "Sodim, da je bolje, če se ne omadežujemo z njihovo- kfrvjo. Strah pred smrtjo je dovolj huda kazen. Ampak bojim se, da utegne že jutri kdo priti, kak žutov človek, ki, pozna jamo. če ne najde nikogar na oglarjevem domu, jih bo iskal in osvobodil —." "Tega ne moremo preprečiti." "Seveda ne. Toda planili bodo za nami kakor stekli psi." "Otežkočil jim bom zasledovanje, konje jim odpeljemo. Preden pridejo peš v Rugovo, smo mi že odšli. Upam, da najdemo najkrajšo pot. Poznate svet tod?" "Nikdar še nisem bil v tej dolini. Ne verjamem, da bi našel bližnjico, po kateri so nas pripeljali. Vem pa, da bomo našli v Kolučinu cesto, ki gre ob Drinu v Rugovo. Po njej pridemo ob istem času v Rugovo, kakor če bi se pehali črez gore in po gozdovih." "Tudi sam tako sodim. Jezdili bomo v Kolučin. Pot bomo že našli. Oglar je pravil, da njegov pomočnik vozi oglje v Kolučin. Kolovoz nam bo za kažipota. Našteli bomo alimu njegovih petdeset in zaprli zločince v jamo !" ^TrmmmnmmTn^"'"""""**^"""''«"""'"^^^!«!!!!!!!!!!!!!^^ JOŽi; GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU Tudi tovariši so soglašali z mojim predlogom. Halef je pravil, da sicer rad zavihti bič, pa le, kadar je treba koga prisiliti k'spoštovanju in pokorščini, ra- belj pa da ni. Sklenili smo, da bo eden izmed cglarjevih hlapcev za rablja. Izbral sem najmočnejšega, človeka z oglatim, sirovim obrazom. Povedal sem mu, da tve; ga življenje, če bi biča ne vihtel dovolj učinkovito. Sneli smo mu vezi in Očko je privlekel izza koče debelo klado. Na njo smo privezali "učenjaka." Zaman je prosil milosti. Nazadnje je viknil: "Effendi, zakaj si tako neusmiljen —? Strokovna tovariša sva si, geologa sva! Tudi jaz sem študiral sestav zemlje!" "Strokovna tovariša sva si? In zato bi ti naj prizanesel —? Ti pa si mene, svojega strokovnega tovariša, mislil do smrti bičati —! Nikar se ne sklicuj na svoje študije! Zapeljale so te in nocoj bo bič tvoj strokovni tovariš! Zelo temeljito bo študira! sestav tvojega telesa." Dal sem hlapcu bič. Halef se je postavil s pištolo v roki pofeg njega in mu zagrozil, da ga ustreli, če bo preslabo udaril. Da bi ne vidfel in ne slišal zoprnega prizora, sem šel s caka-nom h kopi in jo razdjal. Nič več bi naj ne zakrivala vhoda v jamo. Namenoma sem krepko vihtel čakan, hrupno in z ropq-tom se je podirala kopa. Prodrl sem do skale, ki je bila na njo naslonjena kopa. In v skali sem opazil doblino, podo bno omarici, kakor jo imajo vzidano v stene. Odtrgal sem deske, ki so jo zapirale, — in našel celo zalogo pušk, pištol, ča-kanov in nožev. Oglar je res imel celo orožarno pripravljeno za svoje čedne prijatelje —! Zaslutil sem, da ima kje v bližini še tudi strelivo skrito. (Dalje prihodnjič) V 9. stoletju so ga imeli v svoji oblasti Bolgari. Tedaj je stari Singidunum dobil novo slovansko ime: Belgrad. V 12. stoletju so se za posest Belgra-da vršile hude bitke med Madžari in Bizantinci. Madžari so leta 1124 Belgrad porušili ter na nasprotni strani preko Save sezidali Zemun, katerega so utrdili s kamenjem porušenega Belgrada. Bizantinci pa so potem zopet pozidali Belgrad. V 13. stoletju je bila borba za Belgrad med Bolgari in Madžari, ter so ga leta 1232 končno dobili Madžari. Odlični srbski car Dušan Silni (1331-1355), ki je zelo razširil svojo državo, je v bojih z Madžari zavzel tudi Belgrad. Kmalu potem so ga pa Srbi zopet izgubili. Za vlade srbskega despota Štefana so ga zopet zavzeli Srbi, a leta 1427 pa so ga zopet dobili Madžari. Po vseh teh številnih bojih Pa se je bližal za Belgrad nov, še veliko večji in pomembnejši boj, ki je imel odločiti usodo ne samo Belgrada, ampak tudi srednje Evrope. Zmagoviti turški sultan Mohamed II., ki je leta 1453 zavzel slavni Carigrad, je tri leta pozneje udaril s svojo uničujočo vojsko tudi na Belgrad, da si z osvojitvijo te važne trdnjave odpre pot proti Ogrski in Nemčiji. Tu je pa zmagoviti sultan naletel na odpor, na kakršnega ni naletel niti pred Carigradom. Ko so Turki razpostavili svoje velike topove ter oblegli Belgrad, se je zbrala junaška vojska križarjev, katero je po papeževem prizadevanju zbral frančiškan sv. Janez Kapistran. Ta vojska seje pridružila madžarski vojski, katero je vodil vitez Ivan Hunjadi. Dne 14. julija 1456 se je, pričela bitka za osvoboditev obleganega Bel- grada. V srditi bitki se je Hun jadi že odločil, da se umakne nazaj preko Donave, ko je posegel vmes Kapisf.ran. Menih v frančiškanski halji s svetim razpelom v roki je stopil na čelo svojih križarjev, ter ž njimi planil na Turke s tako silo, da jih je pognal v beg. Zmagovita vojska je udrla v turški tabor ter temeljito porazila Turke. štirideset tisoč jih je obležalo na bojišču. Premagalec Carigrada je bil pred Belgra-dom tepen od—frančiškana in Belgrad je imel potem precej let mir pred Turki. Dne 29. avgusta 1521 pa je Belgrad zavzel turški sultan Sulejman. Turki so tedaj mnogo prebivalcev Belgrada fodvedli v presto-lico Turčije v Carigrad, Belgrad pa utrdili. Tako je postal Belgrad eden najbolj odličnih trdnjav Turčije. Po velkem porazu Turkov pred Dunajem leta 1683 je Belgrad nekaj časa pripadal Avstriji, potem pa ga je zopet dobila nazaj Turčija ter je bil glavna trdnjava proti Avstriji. Avgusta 1717 ga je vzel princ Evgen Savojski in ga je do leta 1739 imela Avstrija, nakar ga je zopet dobila nazaj Turčija, j Dne 7. oktobra 1787 ga je zavzel avstrijski maršal Lavdon. Od tedaj je zaslovel Belgrad kakor tudi maršal Lavdon v slovenski pesmi: Stoji stoji tam Beli grad. Za gradom teče rdeča kri, za gradom teče rdeča kri, da bi gnala mlinske kamne tri. Tam Lavdon vojvoda stoji, krvavi meč v rokah drži. On hoče imeti Beli grad in turško vojsko pokončat. V švištovskem miru leta 1791 je bil Belgrad zopet vrnjen Turčiji. Razume se, da je v teh vednih bojih mesto veliko trpelo, zlasti pa prebivalci. V tem se j£ pa bližal čas, da se osvobodi srbski narod, ki je ječal v turškem robstvu in da se zaeno ž njim osvobodi znameniti in tolikanj preizkušeni Belgrad, ki je imel biti prestolica osvobojene Srbije. Na čelu gibanja za osvoboditev Srbov izpod turškega jarma se je tedaj nahajal odločen in pa izredno hraber vstaš Jurij Petrovič, katerega so radi njegove temne polti nazvali črni Jurij, ali Karadjordje, prednik sedanje kraljevske dinastije Karadjordjevičev. Ta mož se je dvignil, da se osvobodi srbski narod in da se osvobodi Belgrad. Po več odličnih bojih s Turki je Karadjordje meseca decembra 1806 zavzel Belgrad. Toda Srbom zopet ni bilo usojeno, da bi se kaj dolgo veselili novo priborjene svobode in zavzetega Belgrada, katerega so zopet izgubili leta 1813 ter so ga zavzeli Turki. Kljub temu pa se je borba za osvobojen je Srbov nadaljevala. Vstaja za vstajo so se vršile in Srbi so vedno bolj energično zahtevali svobodo, tako z,orožjem in zahtevami pri velikih državah. Leta 1830 je postala Srbija samostojna kneževina pod sultanovo oblastjo. Kako se jim je godilo pod tako oblastjo je um-Ijivo. Turki so bili pri tem še vedno gospodarji belgrajske trdnjave, v kateri je bila turška posadka, katere poveljnik je bil turški paša, ki je bil uradni predstavnik sultana,, a mesto kot tako pa je bilo srbsko, ker je bil v njem srbski živelj. Ker so Srbi vedno bolj odločno zahtevali popolno svobodo,, je prišlo često do .prav krvavih bojev med Srbi in Turki. Junija 1862 je prišlo v Belgra-du do krvavih izgredov in turška posadka v trdnjavi je bombardirala mesto. Posebne škode radi tega bombardiranja sicer ni bilo, a Srbe pa je to tembolj podžgalo, da so odločno zahtevali, da se Turki povsem Wuchenfeld, Hitlerjevo poletno bivališče na Bavarskem. Tukaj je Hitler sprejel angleškega ministerskega predsednika Chamberlaina. Od tukaj Hitler lahko vidi v svojo rojstno, domovino Avstrijo. poberejo iz Belgrada. Pričela so se pogajanja s sultanom. Ker je Srbom stala ob strani Rusija in Francija je turški sultan končno pristal, zlasti ker tudi razmere v Turčiji sami niso bile kaj prida. Dne 6. aprila 1867 je bil prebran na zgodovinskem Kalimegdanu sultanov ukaz, da se trdnjavo izroči Srbiji. Poveljnik Riza paša je nato slovesno izročil ključe srbskemu knezu Mihajlu ter mu tako predal trdnjavo. Ko je Riza paša izročal ključe, je nad Kali-megdanom zaplapolala srbska zastava, v znamenje, da je sedaj to srbska last. Takoj zatem je turška posadka zapustila trdnjavo; Belgrad s trdnjavo vred je bil odslej srbski. Dokaj veselih, burnih pa tudi bridkih dni je videl kraljevi Belgrad, odkar je postal prestolica Srbije in potem združenih Jugoslovanov. Videl je veselje srbskega naroda in njegove vojske, ko se je zmagoslavna vračala iz osvobodilne vojne. Videl je prizor, ki se je odigral v kraljevi palači, ko'se je smrtno zadet zgrudil, od revolverskih strelov zadet, kralj Srbije, Aleksander I. Obrenovič, katerega so ubili zarotniki v noči 10. na 11. junija 1903. Poleg njega se je zgrudila smrtno zadeta njegova soproga, kraljica Draga. To je bil buren prizor za Belgrad. Za tem prizorom je gledal slovesno kronanje kralja Petra I. Karadjordjeviča, ki je bil kronan septembra 1904, ter je bil potem prvi kralj združenih Jugoslovanov. Videl je priprave za vojno s Turki in potem doživel svetovno vojno, ki je bila največja preizkušnja za izmučeni a žilavi srbski narod. Mlad bosanski Srb, Gavrilo Princip, je 28. junija 1914 ustrelil v Sarajevu avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo soprogo. Ta tragični dogodek je nakopal Srbiji mnogo gorja ter povzročil svetovno vojno, Avstrija je v tem zločinu obdolžila sokrivde zločina Srbijo, ter zahtevala zadoščenja. Mogočna Avstro-ogrska je stavila mali Srbiji tako nesramne pogoje, da so bili spričo suverene države nesprejemljivi. Avstrijski ultimatum, ki je vseboval te pogoje, je 23. junija ob 6. uri popoldne izročil srbskemu zunanjemu minister-stvu baron Giesl, avstro-ogrski poslanik v Belgradu, ki je zahteval odgovor v teku 48 ur. Ministerski predsednik Nikola Pašič je z vso naglico prihitel v Belgrad, kjer se je sestal kronski svet. I)a . srbski državniki rešijo državo preteče vojne, so sklenili iti do skrajnosti, ter ugodili vsem zahtevam Avstrije, razen tistih, ki so tangirs'e suverenost Srbije. (Dalje prihodnjič) DNEVNE VESTI 85,000 Čehov je zborovalo v Chicagu Chicago, 27. septembra. Tisoče in tisoče Čehov in Slovakov se je zbralo včeraj v chicaškem stadionu, kjer so slovesno protestirali proti padu Hitlerja v čehoslovaško republiko. Policija je računala število zbranih Čehov na 65,000. Na zborovanju je bil prečitan radiogram prof. Vojte Beneša, ki je brat predsednika čehoslovaške republike, in v katerem se naznanja, da če bo Češka napadena, da se bo borila do zadnjega moža in da ne odneha prej, predno ne bo pobit zadnji Čeh. Beneš prosi ameriške Čehe, da stojijo zvesto ob strani svoji domovini ob času največje nevarnosti. Prof. Beneš se nahaja na parniku na potu v New York. Nevarnost nadaljnje po-vodnji je minula Boston, 26. sept. Glasom naj-, novejših poročil je minula nevarnost povodnji v vzhodnih državah. Reke šo se zopet umaknile v svoje struge in dež je prenehal padati. Do včeraj se je dognalo, da je zadnja povodenj zahtevala 562 žrtav. Nekaj ljudi še pogrešajo. Tisoče živine je v povodnji poginilo. Najmanj 3,-000 hiš je bilo porušenih in skupna škoda znaša nad $20,000,000. —-o- Amerikanci so pobegnili iz Čehoslovaške Praga, 28. septembra. 162 ameriških državljanov, med katerimi se nahaja šest Cleveland-čanov, je najelo poseben vlak, ki jih je odpeljal proti Bratislavi, odkoder potujejo v Budimpešto, in skozi Jugoslavijo in Romunsko ter Turško proti Zedinjenim državam. Izredni vlak, v katerem so se nahajali ameriški državljani, je bil okrašen z ameriškimi zastavami in se je na njem nahajal tudi zastopnik Zedinje-nih držav. Premalenkostna cenitev Kakih 50 lastnikov hiš v okvirju med Superior in St. Clair Ave. in med 30. in 40. cesto se je te dni zbralo, da protestirajo proti premalenkostni cenitvi hiš, katere namerava vlada v dotični okolici podreti in na njih mestu zgraditi i?ove. Kot se je izjavil Edward Novak, 1379 E. 30th St. ponuja vlada za stare hiše sramotno nizke cene, in so hiše, četudi stare, z zemljiščem vred dvakrat toliko vredne, kot pa ponuja vlada. Lastniki hiš so voljni prodati svoje hiše, toda za slepo ceno nikakor ne. Na shodu je bil navzoč tudi councilman Pucalj, ki je povedal navzočim, da če mislijo, da zvezna vlada premalo ponuja za hiše, naj jih sploh prbdajo ne. 50 navzočih lastnikov hiš se je podpisalo, da ne bodo'prodali svojih hiš zvezni vladi po cenah, kot jih ponuja vlada. MAL1-0GLASI Na ulicah v Londwu-je-2mšlo^dO'izgredo.v^prpti