r GORENJSKA V BORBI ZA SVOBODO 0 It WA POBUDO OKRAINICA ODBORA IVE It BORCEV IBRAl PDHRAIIIUSHI MUZE) NOB BRANI 3 NARODNI HßROJ MATIJA VERDNIK - TOMAŽ - življenjepis - Rojen je Ml 28. septembra 1916. leta na Slovenskem Javorniku kot tretji otrok tovarniškega delavca Tomaža Veru&ika.' Njegovi starši so-pred prvo svetovno vojno prišli s 'Koroškega na Jesenice, Oče.je bil pred tem zaposlen v tovarni, / * v Bistrici na Koroškem., ki jc bila last KID. ( Kranjsko in-, dustrijske družbe). Bil je razredno zaveden, pošten in borben.' Mati Katarina je bila vsa s srcem na strani svojega, moža v njegovih stremljenjih za pravice delavskega razreda. Takoj po prihodu na novo službeno mesto na Jesenico je začel vneto sodelovati v delavskih organizacijah. Že v zgodnji mladosti sta oče in mati začela vzgajati svo-, je otroke, med katerimi je bil tudi mladi Matija, v napred-r nem delavskem duhu, v borce za pravice svojega ljudstva. .0-snovno Šolo je obiskoval na Jesenicah, kjer je izdelal 6 razredov.' Čeprav jo imel veliko željo, da bi so. še naprej, izobraževal, ga oče zarad j. številno družine in težkih razmer ni mogel veČ-šolati. Leta 1931 se je zaposlil v tovarni KID kot tekač. Tu so jo začelo tudi njegovo politično udejstvovanje,' Kakor starši so tudi otroci v prostem času. zahajali v Delavski dom, Tam so je spoznal z Gregorčičem ,, Stražišarji, Mlakarj cm, Čufarjem in drugimi naprednimi borci za pravico delovnih ljudi. Službeno mesto.tekača jo hitro prcrastol. To delo mu tudi ni dovoljevalo, da bi so mogel bolj posvetiti političnomu delu. Zato jc zaprosil, da bi se šol učit strugarja v mehanično delavnico, kar mu j c bilo Midi omogočeno. Imel je , veliko veselje do knjig, zato je pogosto obiskoval knjižnir co-in dc-nar, ki ga jo zaslužil, mnogokrat dal tud?' za knjigo. Kupoval si je napredno knjige, so izpopolnjeval v političnem in tudi v strokovnem znanju. Pri ten mu je bil oče s svojimi praktičnimi nasveti v veliko pomoč in oporo, Ker Je kil že zelo zgodaj vključen v napredno delavsko gibanje, Je že s 16, letom postal član SKOJ. Deloval je v . delavskem kulturnem društvu n Svoboda ", po njegovem raspustu pa v novo ustanovljenem društvu M Enakost " in po-, stal tudi član Upravnega odbora. Toda takratni protiljud-ski režim je tudi to delavsko društvo razpustil. V " F&a-, kosti " so bili včlanjeni najboljši tovariši - borci n?. i~, deale socializma. To pa je bilo za takratni režim nedopustljivo dejanje. Zato je bilo tudi to društvu razpuščeno. U-, stanovili so novo športno društvo " Kovinar n. Med njegovimi ustanovitelji je bil tudi mladi Matija. Bil jo ponovno izvoljen v Upravni odbor. Večino svojega prostega časa je. posvetil delu v tem društvu. Bil je iniciativen in agilen, zlasti v krogu delavske mladine. leta 1938 je bil poklican na odsluženj e vojaškega roka v , Zemun. Dodeljen je bil k aviatiki« leta 1940 je rok odslu-, žil-in se vrnil na Jesenice. Nadaljeval je s političnim delom. Istoga lota jo postal tudi sekretar partijske celice v konstrukcijski delavnici Železarne. Idejno 'jo vodil tudi -SKOJ, kj or je vpeljal med člani redni marksistični študij. Skupaj z ostalimi člani KP je nastopal proti nazadnjaškim elementom v delavskih organizacijah. Kljub tomu, da je Mio. to v tedanji protiljudski državi izredno težavno in nevarno, so jo proti njim vneto boril. Branil je svoje politične na-, zore, nje pa razkrinkoval. Udejstvoval so j c tudi pri " Rdo-či ponoči " in pripomogel, da so delavci v tovarni nabrali velike-vsote prispevkov za politično preganjane in njihove svojce. Zato jo bil leta 1941 skupaj s svojimi sodelavci interniran v Ivanjico v Srbiji. Tam je bil vse do.zloma stare Jugoslavije. Po povratku domov, že v okupaciji, jc nadaljeval s političnim delom, seveda že v novih-pogojih. Bil j c.med prvimi organizatorji NOB na Jesenicah. Dobil j c nalogo, da dola polog Jesenic tudi na področju Bleda. Njegovo dolo jo bilo uspešno, 17. julija 1941. leta se jc kot predstavnik Jesenic skupaj z drugim udoUfcžil sestanka vodilnih partijskih aktivistov pod Malin Gregorjovc;em na Jelovici. Na ten sestanku je kil sprejet sklop za oboroženo vstajo na Gorenjske«. Prvotno mišljenje jo bilo, da bi-.šel za kurirja in držal zveze z. Glavnin štabom Slovenije. Toda Jože GregorciS je bil niš- , ljenja, da ostane na .Jesenicah, ker jc bil sposoben organizator, predvsen za delo z mladino. |*o ten sestanku jo Matija še naprej delal v železarni* Partijsko vodstvo na Jesenicah nu je dalo nalogo, da z1 im o- , rožj c in usmerja delavce v partizanske enote. Bil je v stalT non stiku s prvo partizansko enoto na Poljanah in nad. Javornikom. Nemški Gostapo j c hitro, začutil njegovo aktivnost v železarni in ga v septembru 1941 nameraval aretirati. S.spret ni n manevrom se jo izognil aretaciji. Gestapovcu Zv/icku, ki ga je prišel aretirat kar v tovarno na delovno mesto, jc pri preiskavi v oblačilnici pobegnil* Z vednostjo partije so jc Začasno umaknil na Koroško v Rož. Tam pa so ga Nemci-kmalu zasledili, ga aretirali in odvedli v celovške zaporo, Ker , mu niso mogli dokazati, da dola za narodnoosvobodilno gibanje, so ga izpustili» Po tem sc je spet vrnil na Jesenice in se ponovno zaposlil v železarni, kjer jo bil pod stalnim nadzorstvom. Kmalu »p nu bili zopet na sledi. Stopil je v ilegalo in so priključil partizanom decembra 1941. leta» Vstopil jc v Cankarjevo 1 četo pod Stolom* Nazivali smo ga Stajzi. Ze y samem začetku , se je pokazal kot hraber in požrtvovalen borec. Zaradi prevelikih naporov nu je bilo v februarju 1942-dovoijono, da odide za nekaj časa v dolino na zdravljenje. K0 jo bil doma na zdravljenju, jc imel v kleti drvarnico pod premogom bunker, kamor sc jc v sili zatekel. Medtem so Norici domačo odvedli zaradi selitve v šentviške zaporo. Njega takrat niso dobili, ker niso delali hišne preiskave. V aprilu istega lota se je vrnil v partizane. Kmalu po ten. je bil imenovan za komisarja Cankarjevega bataljona in pozneje za komisarja Gorenjskega odreda. To funkcijo je oprav- ljal vse do odhoda na politično delo na Koroško, kanor jo odšel februarja 1943. lota. Pod vodstvom Matijo Verdnika, ki jo bil komisar in Albina Žemva, ki je bil komandant Cankarjevega bataljona, jo bataljon 1942. leta pod Stolom izvršil več pomembnih akcij, Mod drugim jo porušil železniški most v Koštah pri Žlwvv niči in tako preprečil dovoz nemških okrepitev proti por*-tižanskim enotam v drugih krajih Jugoslavije. Poleti leta 1942 jo-Matije večkrat šol s partizanskimi patruljami na Koroško. Tam j c govoril o ciljih oboroženo vstaje proti fašizmu. S ton je ustvarjal pogoje za vse širši razmah partizanskega gibanja na Koroškem, posebno v dolini Roža, kjer so ga ljudje dobro poznali in' cenili. Februarja 1943 pa je bil poslan kot.stalni aktivist na Koroško, da utrdi osvobodilno gibanje, predvsem v.zapadnem delu Koroške,-Nadel si je partizansko ime Tomaž, po imenu svojega očeta. Matija Verdnik -11 Tomaž” jo bil med prvini pionirji osvobodilnega gibanja v zahodnem delu Koroške. Ko je prišel kot stalni aktivist na Koroško, sc jo najprej oglasil v. Sp. Bistrici v hiši mizarskega mojstra Ivana Mostcčnika, . ki ga je dobro, poznal. Preko njega si-jo vzpostavil zveze, potrebne za nadaljno delo v ten kraju. S tem načinom deda je osvajal vas za vasjo in kaj kmalu dosegel pomembno u-, spehe. Tomaževa osebnost je napravila globok vtis na tamkajšnje prebivalce, Kaj hitro si je pridobil njihovo zaupanje. Pod njegovim vodstvom so začeli organizirati v Rožu Osvobodilno fronto». Po prihodu na Koroško se jo Tomaž s svojin kurirjem Pavl91:1 nastanil v gozdu za. cerkvico nad Bistrico. Trm sta posta-vila-zasilni bivak in prav kmalu novega, malo nad vasjo Mače. Bil jo na robu majhnega smrekovega gozdiča, prav ob poti, ki pelje v Rute. Ta bivak jo Tomaž-uporabljal skoraj, vse leto 1943 in ga Nemci niso izsledili. Takoj jo vzposta- vil zvezo z najbolj-zavednimi Slovenci v Bistrici, Mačah, Svečah in v okolici. Od tari so je čez nekoj časa presolil v vas Kače. Tu je Ml izmenoma v hiši družine Križnar i# v hiši Jožeta Pernoža«- V Pernoževi hiši sc takoj ustano- , vili odbor OP za Mače» To jo bil prvi odbor OP v Rožu« Šoten je Tomaž-netil iskro osvobodilnega gibanja v Rožu od vrsi do vasi. Pod njegovin vodstven so osnovali odbor OP v Svečah, Št. Jangu, Borovljah in nekaterih drugih krajih, Najmočnejša organizacija Osvobodilne fronte je bila v Svečah. Preko to organizacije j-e Tomaž organiziral in širil odbore OP tudi v druge vasi. Aprila 1943 jo bataljon, ko se jo zadrževal pod Stolon, na pobudo Tonaža izvršil prvo večjo akcijo v Bistrici v Rožu, Zažgali so G-Stzovo žago, uničili stroje'v Junglprjovi tovarni akumulatorjev, obsodili, na smrt izdajalca. - gozdarja Rohm, ki j c bil partizanon stalno za petard, osvobodili iz delovnega taborišča 40 mladih Rusov in zažgali planinsko kočo, imenovano ” Celovška koča " na Mačcnski planini, ki so jo Remci uporabljali včasih kot policijsko postojanko. Uspešne akcije partizanov v Rožu so povzročilo, da so se ljudje opogumili in sc je osvobodilno gibanje začelo širiti še hitreje. Ra področju Roža je zraslo 20 vaških odborov OP, tako v P dgorjah, Št. Jakobu v Rožu, Rutah, Podrož'ci, Braci, Svetni vasi, Belčovsu itd, Ti odbori so razpredli široke nrcžo-svojoga delovanja tako, da so segle zveze prav do Celovca. Partizanskim enotam je predstavljala razpredena mreža poT litičnih rganizacij, ki jo je ustvaril Tomaž, veliko po- . no?. Z njo so bili ustvarjeni mnogo boljši pogoji za uspešno delovanje borbenih partizanskih enot. Tomaž jo koroškimi partizanom dajal navodila za njihove akcijo in bil v stalnem stiku z njimi. 7 svojo politično organizacijo je pritegnil tudi domačine iz Sveč in Bistrice. Po njegovih napotkih so prenašali partizansko literaturo tudi na severno stran Dravo. Po njegovi zaslugi jo bil že februarja 1943 osnovan Okrožni odbor DP za Rož, ki je obsegal področje do Celovca in Beljaka. Kavožal je stiko z avstrijskimi antifašisti. Njegovi aktivisti so prodrli prav v gnezdo koroških nacistov, v Celovec, in-za Seli tudi tan organizirati odpor proti nemškemu fašiznu. Jeseni leta 194-3 je Toma že tako utrdil položaj v Rožu, da je začel uspešno prodirati tudi čez Dravo. Tu je z bogatini osebnimi izkušnjar.ii.-pomagal tamkajšnjim aktivist mm u~ trjevati organizacijo OF. V dcconbru 1943 je bil orgcvnizl-. ran Oblastni korito za Koroško, katerega član jo p-"stal tudi Tomaž. Odšel jo preko Drave za dalj časa. V'najtežjih po goj ih nacističnega terorin. ic tu skupaj z drugimi aktivisti organiziral vaške odbore OF na Gurah, to je na ozemlju ned Dravo in Vrbskim jezerom, nedaleč od Celovca, Narodnoosvobodilno gibanje seje, čeprav s težavo, naglo širilo. Med koroškimi Slovenci sc jo krepil odpor proti fašizmu. Po njegovi zaslugi so bili doseženi veliki uspehi. Rarodnor osvobodilno gibanje na Koroškem je začelo zajemati vse večjo širino. Dne 28. januarja 1944 so Oblastni komite Komunistične partije za Koroško v novozgrajenem bunkerju na vzhodnem pobočju Mušonika v dolini Suho napadli Nemci. Tomaž se je skupaj s svojini tovariši umikal,-toda bil je sre di največ je striine hudo ranjen v levo nogo. Krogla mu jo., zdrobila kost v stegnu in nu je noga popolnoma odpovedala. Njegovi tovariši so ga od mesta, kjer je bil ranjen, do Kostecnika v Sp, Bistrico nosili več kot doset ur. Doktor Mirko jc ukrenil vse potrebno, da je ena od Mostečnikovih hčere, iskala zdravila pri dr. Marčiču na Jesenicah. Kor-doktorja prvi dan ni dobila, se je naslednji dan vrnila. Dr, Marčič se jo jezil zaradi zapoznele intervencijo in dpi potrebno injekcijo. Injekcija j c bila zaradi nočno zastrupitve prepozna. Dne 2, februarja--1944 ob dveh zjutraj jo zaradi zastrupitve podlegel rani. Začasno je HI pokopan v smrekovem gozdu ob Dravi pod vasjo Sp. Bistrica. ?o osvoboditvi, 17. junija 1945, so koroški Slovenci v slav nostnon sprevodu prenesli truplo junaškega borca in prvega organizatorja NOB na Koroškem na p "'kopališče v Svečah v Božu, kjer jo sedaj pokopan, Na sponeniku, ki stoji na s kupno n grobišču, je Vzidana spominska plošča z bcscdilem: t Slava sinu domovine prvoborcu narodnemu horeju Matiji Verdniku - Tomažu NO Z'B Jesenice Le z uspeštcvanjem. vsega njegovega dela jo mogočo pravilne oceniti resnično, vrednost partijskega delavca, kakršnega jo predstavljal v narodnoosvobodilnem boju Koroške koroški rojak, delavce jeseniške železarne, prvoborec Matija VFABNIK - Tomaž. 20. decembra 1951 jo bil proglašen za narodnega heroja,. Viri: Janko Verdnik, Jp.no z Weis, Ivan Vovk,- Živan, Ivan Bertoncelj,- Johan, Janez Kmet -Mirko, Dušan Pirjevce - Ahac* Boris Praprotnik - Pavle, Kara Gerkman - Kramar. SPOMNI BORISA PRAPROTNIKA - PAVLETA NA NARODNEGA HEROJA 1'ATIJO VERDNIKA - TOMAŽA Oče in mati Matije Verdnika - Tomaža ste, Mia koroške- rojaka. Na Jesenice sta prišla žo.-v stari Avstriji. Očo so jo zaposlil v jeseniški tovarni, Njun sin Matija je žo~v stari Jugoslaviji večkrat zahajal na Slovensko Koroško. Prav tako sc njega in njegovo družino večkrat na Jesonica,h, obiskali njegovi znanci in.sorodniki s Koroške, Te zveze so bile še bolj pogoste potem, ko so Nemci okupirali Gorenjsko in so sc pri nas že začele priprave za NOB.’0 vsem tem mi je Tomaž pripovedoval, ko sva skupaj začela delati na. Koroškem. Govoril ni jo tudi-o osvoboditvi Koroške in njeni priključitvi k Jugoslaviji. V juniju 1942 jo Tomaž odšel s patruljo na Koroško z namenom, da tah. vzpostavi prve zvezo za osvobodilno gibanje. Cankarjev bataljon, katerega komisar jo bil, so jo takrat nahajal pod Hruščansko planino. Po prihodu na Koroško sc je oglasil pri svoji teti .Nani v Bistrici. P0iskal jo tudi svojega bratranca in še nekatere drugo znance. Povedal j ir... je, s kakšnim namenom prihaja. Prepričeval jih jo, kako potrebno jo, da tudi Korošci začno j o misliti na Mrho. proti fašizmu. Ko si je ustvaril prve zveze, je tovarišem, ki jih. je povezal, obrazložil program NOB in jim izročil nekaj partizanske literature. Nato se je vrnil na Gorenjsko. Z njimi je potem vzdrževal stalne stike preko znancev in svojcev z Jesenic in usmerjal njihovo delo. Za stalnega aktivista je bil Tomaž poslan na Koroško 9. februarja 1943. Z njim. sem odšel tudi jaz. Proti Koroški sva' krenila s sedeža Okrajnega komiteja Jesenico, ki j c takrat taboril-za Ajdno nad vasjo Potoki. Šla sva proko Potoško planine, Bevšce in Modjega dola preko Karavank in zvečer prispela v Bistrico v Rožu. Tu sta naju pri cerkvici nad Bistrico pričakala dva Tomaževa sorodnika. Bila.sta o najinem prihodu obveščena. Tomaž mi je pripoved 'val, da sta bila oba člana avstrijske socialistične stranko« Dva dni sva sc zadržala pri Tomaževi teti Nani. Stanovala je dobrih 20 n od žandarmerijske postojanke v Bistrici, Mato sva krenila na Mačenski vrh. Naredila sva si majhen bunker iz smrekovih vejic in-to tako skrbno, da ni prepuščal niti dežja še r&nj pa snega. Poleg tega bunkerja sva postavila kamenito ognjišče kar na prostem* kjer sva si kuhala. Tomaž je takoj sa-, čel obnavljati sthre in postavljati nove zveze ned koroškimi Slovenci, Stopil je v stik z Bovčajevimi na Mačah in z, Mišolovcem v Svečah, preko katerega je dobil zvezo z Gura-, mi, nato v Šentjanžu pri Vajsu, od koder je dobil zvezo tuT di s Celovcem. Postavil je zvezo z vasjo Trnje in preko to- . variša Olipica vzpostavil zvezo z boroveljskimi antifašisti* Jaz sem redno vzdrževal zvezo z Okrajnim komitejem Jesenice, Kot ni je znano, je preko to zveze Tomaž obveščal Ob-, lastni komite za Gorenjsko o političnem položaju na Koroškem.' Kmalu po najinem prihodu na Koroško jo bil poslan Tomažu v pomoč tudi Tomi, Če se prav spominjam, jc vzdrževal zveze.z aktivisti na Jesenicah. Mod temi je izHral-prodvsor. ljudi, ki so imeli sorodnike ali znance na Koroškem. Te jc vezal na direktne zveze s Tomažem ali pa je preko njih siril mrežo pristašev OP na Koroškem. V začetku aprila se j c naši skupini priključil ^ero, doma iz Sveč, ki je živci kot emigrant v Jugoslaviji. smo ga Pomladi je Tomaž po zvezi dobil -manjši šotor, ki postavili kakih 500 ra više, tik pod Maeonskin vrhom,' Kuhinjo smo napravili iz smrekovlubja. V to naše taborišče je bil poslan v začetku poletja tovariš Ante, ki ga je Tomaž zadolžil,..da skupaj s Cerom vzdržuje zveze z zapadnim delom Koroške. V avgustu je prišla tudi tovarišica Mara. Za njo je prišel Mirko, nato pa tovariš Borut in -Šinen. V t o m t a bo rišču smo bi 1 i do -* e s e ni 1943» leta. To maž a s o > no d letom večkrat poklicali na Oblastni komite na Gorenjsko na poročanje. Vsakokrat sem ga peljal čez Karavanke in ga na gorenjski .zvezi po črtke. lt noto pa s n j in odšel na koroško* V jeseni sva s Binnen zgradila nov lesen bunker v vznožju. Mecenskega vrha, nedaleč od vasi Mače. Tu je bila nate os—, novam partizanska tehnika. Tan sno za partizano in aktivirate razmnoževali radijska poročila in tudi ostalo partizansko literaturo. Pisalni stroj Adler son za tehniko prenesel z Gorenjsko preko Karavank na Koroško. V oktobru 1943. lota jo prišla na to področje večja partizanska. skupina, ned katerimi, je bil tudi tovariš Ahac, ki «> jo bil določen za sekretarja Pokrajinskega komiteja. Prišli so še Mpso, Marko, Majski, Jože,-Feliks in drugi. Skupaj z njimi sno napravili večji bunker na ustju doline Male Suhe nad vasjo- Sveče, Ena skupina teh partizanov je bila takoj poslana proti zapadu, v smeri Sent Jakoba, . Ledenic in Bo«*« ljaka. Med tistimi, ki so šli-proti zapadu so bili Igor, Jože, Ludvik, Feliks in drugi. V novo zgrajeni bunker v Mali Suhi pa so konec decembra 1943 prišli novi tovariši, no d njini Johan, Kod tja, Zmago in Janez. Ker jo bil ta bunker ponovno pretesen, sno v prvi polovici januarja dobili nalogo, da najdeno nosto za nov , bunker, ki naj bi služil sr.no Oblastnem komiteju za Koroško. Prostor sno izbrali na " Farovškon ", na. vzhodni strani Mašonika v Mali Suhi. Ta bunker je ‘bil dograjen okoli 20. januarja 1944. čez nekaj dni sno se vanj vselili. 28, januarja 1944 so nas Konci zasledili in napadli. Jaz sen takrat ležal laže ranjen na pogradu.' Ko nan je Igor sporočil, da so nedaleč od bunkerja nahajajo Nemci in se počasi približuj-ejo, so vsi takoj zgrabili za orožje in skočili iz bunkerja. Nemci so seveda takoj udarili po tovariših. 'rav tako pa je bilo * ti. da j in odgovarja mitraljez našega zaščitnega voda. Ko-.se je zunaj vnela borba, sen se še vodno obuval v bunkerju. Pobral sen nekatere stvari v nahrbtnik, da jih odnesen. Vedel sen, da so Nemci prepričani, da v bunkerju ni nikogar več. Ko pa je dosegla borba vrhunec, sen se natovorjen z nahrbtnikom nenadoma pognal iz bunkerja, ili slin, la no Konci v začetku niso opazili, kor so bili obrnjeni preti umikaj očin so tovari sen. Ko pa so ne opazili in oddali nr.no nekaj strelov, son že dobil primeren zaklon. Ko son prišel iLzvjom obnocja noriških krogel, sen so stisnil pod skalo, prod katero sta rasli Ivo nizki, s snogon zapadeni smreki in opazoval, kako so Konci z bcr.br.r± razbijali bunker. Kor so bili Konci čisto blizu* sc risen, novel nič to, kor j e sen čep cd ga zaradi Is: bil sneg vse nhokrog-prcgažon, T ten zavetišču nepremično do večera. Čeprav je bil hud mraz, potih živcev nison občutil, vel ser v prepričanju,.da so so tudi ostali srečno.unaknili, Krupi dan sen zvedel, kaj sc je z,podilo. Novica, da je Tomaž težko ranjen, no je nočne prizadela, zlasti zato, ker sen bil v začetku povsod njosev sprcTkljovaloc in sva skupaj začela orati ledino za osvoboditev slovensko Koroško. Ko sen čez nekaj cirJ zvedel, da. je umrl, ni jo zastal dih. Hi s on no gel verjeti, da or, ne bon nikdar več videl in nikdar več slišal njegovih' tovariških nasvetov in njegovoga odločnega stališča, da norano v toj borbi zna,ga ti . Zapisal; , Ivan Bertoncelj - JKhan Seznan partizanskih inon, ki so kila uporabljena v tekstu* Pavel Toni Čoro Ante Mara Mirko Borut Šino n Ahac Mi š o Marko Maj s ki J o zc Feliks Ijor Ludvik J ohan. Kostja Zrnato J anez -- P rapro tnik' Bo ris,' J os oni c e - Potoki - Vovk Ivan - Zivan, Jesenice - Gero Aleksander, ’Kočevje - Strunfelj lonček,"Jesenico - Planina - Gerknnn Mara, por, Kranar, Bled ~ Knot Janez, Ribnica - Even Renee, Ljubljana ~ Pirjevec Dušan, Ljubljana - Bunko Stanc, Ljubljana - Prinožie Franc, Ljublj ana - Zenva Ivan, Bled - Gorje - Košir Jožo, Novo neoto - Ribnikar Kristelj, Ljubljana - Domus Polde, Bled - Per Ludvik, Bled - Ivan Bertoncelj, Dobrava pri Kropi - Bizjak Stanc, Ljubljana - Zupančič Alojz, Kranj " - Kran je Janez, C e rkni c a. Ivan Bertoncelj - Johan ZABITJA P01' RANJENEGA NARODNEGA HEROJA MAH JE VERDNIKA - TOMAŽA Ko je bil v jeseni 1943 organiziran Oblastni komite na Slovenskem Koroškem,, je 'bil..v ta partijski .forum vključen tudi Matija Verdnik - Tomaž. Že vse leto 1943 je delal kot politični delavec n? Slovenskem Koroškem. Komite je ., imel svoj sedež nedaleč od vasi Sveče v Rožu, v dolini Srhe . Skupaj s političnimi delavci in kurirji je imel zgra--jen začasni bunker. Zima se je bližala z veliko 'hitrostjo,, Prišlo-j e nekaj novih tovarišev. Sledi v .snegu je bilo vedno več^ Komite se je odločil, da zgradi nov bunker v. tej dolini. Prostor je bil izbran v razmeroma dostopnem kraju na vzhodnem pobočju Mučenika, kjer je bila v neposredni bližini tudi voda. ’"arja 1944. V novo zgrajeni bunker smo se vselili sred-» Kmalu nato je bilo tam organizirano posvetovanje med Ob- , lastnim komitejem1 za Koroško in zastopniki avstrijske partije, Posvetovanja sta se udeležila član avstrijskega CK, in elan Pokrajinskega partijskega vodstva za Koroško,' Posvetovanje je trajalo vso noč. V zgodnjih jutranjih urah .. sta predstavnika avstrijsko partijo odšla z našim kurirjem. Nemci so nekajkrat križarili po Mušeniku, Sumili so, da so v dolini Suho nahaja partizanska postojanka. Zaradi naše previdnosti jo niso mogli izslediti. Ko j e zapadel nov speg, so izkoristili priložnost in hodili v strelcih po Mušoni-. koven hribu, lejcr so končno prišli na sled, ki je vodila v naše taborišče. Kor so Nemci običajno napadali le v jutranjih urah, smo tudi stražo držali do deseto, včasih pa tudi do dvanajsto ure. Bilo nas je sorazmerno malo. Na dan, ko so nas Nemci napadli, pa smo tenu posvečali še-nanj pozornosti. Zaradi novega snega sledi skoraj ni kilo. Vsi sno se nahajali v , "bunkerju in prebirali literaturo, ki jo jo preči dnevi prinesel z Gorenjske kurir Pavle, Lo Igor, ki je bil ta-dan naš kuhar, je tekal sen in tja in pripravljal kosilo. Ep je pri svoj en delu odšel iz bunkerja, se - je nenadoma vr-, nil in sporočil, da se dobrih 20 notrov od našega taborišča nahajajo Nemci in zelo. previdno in počasi prodirajo po sledi. Imeli so namen, kot smo'imeli že nekaj izkušenj od prej, da se na tihem približajo bunkerju in ga. zasujejo-a bombami• Vsi naenkrat smo skočili in zgrabili za orožje,, Preskočili smo malo grapico, kjer-j o. bil studenec, in naprej po pobočju na nasprotni hrib• Od tam smo imeli največ možnosti obrambe in umika, lo kurir Pavle jo ostal še v buri ker ju, ker jo bil laže ranjen in se - je umaknil za nami. so Nemci opazili naš alarm, so v hipu vžgali na nas s pu~ škonitraljezi in puškami. Čeprav pod hudim obstreljevanje^, smo se srečno prebili kakih 50 metrov od tuborišča. Zaščita Oblastnega komiteja je začela Ncncen odgovarjati z mitraljezom in jo s ten njihov naval precej paralizirala. V ten hudem strelnem ognju je na umiku naenkrat klecnil Tomaž Ni se nagel več premakniti. Umikali sno se v precejšnjem razmaku. Vsak izmed nas jo gledal, da bi bil činproj izven območja noriških krogci. S' ton, da jo bil Tomaž- ranjen, smo prišli v mnoge tožji položaj. Vrnili sno se nazaj in ga na vsak.na-Čin hoteli izvleči. Kor pa je bila zelo velika strmina, Tonaž pa sorazmerno težak in si san ni mogel nič pona gati, sn.o ga z veliko težavo mod žvižganj en nemških.krogel vlekli proti vrhu. To nam jo omogočal naš mitraljez, ki j bili ob strani za primor, čo bi koru spoT d3?®mXo, da Tomaž nc bi zdrknil z~.nosil, se povalil po bre- gu in se s ten še bolj poškodoval. Ko sno prišli v ni žir roko področje, jc bil žc skoraj popoln mrak. Tomaž nas jc opozoril, naj sc odpočijemo, P0 odmoru sno krenili v snori železnico, cesto in Prave. Tudi tu zaradi varnosti nismo izbirali poti, pač pa sno šli skozi gozd in pašnike. Xi so na Koroškem večinoma ograjeni in imeli sno težavo s prenašanjon Tomaža čez plotove» Ker sno se žc nahajali v več ali nanj ravninskem področju, sno morali biti mnogo bolj pozorni, da bi nas kaj nc iznenadilo.' Zate sno , poslali patrolo predhodnico. Tovariša, ki sta bila v izvidnici, sta istočasno tudi ugotavljala, kje so lažji prehodi. Svotla noč nam jc pri ton našem pohodu mnogo pomagala. Isto- časno pa nas jo spravljala tudi v novamost, da nas sovražnik opaši, nan slodi, nas napade in s ten etosi položaj ali pa celo prepreči, da izvršimo svojo tovariško in partizansko dolžnost. Ineli sno tudi prinoro, da sno so zaradi težko prehodnega terena, goščav, jarkov in drugega norali vračati in nato na drugem kraju nadaljevati pot. Toptaž je vse to prenašal z veliko voljo in potrpežljivostjo, čeprav je i~ r.cl v stegnu popolnoma zdrobljeno kost-in nu jo noga kljub naši skrbi včasih omahnila preko msil. Okoli desetih zvečer sno se p rebili po d olini Suhe piod P ? dg or jard in Svečani naprej do železnice, ho sila smo po- , ložili na tla in počili, Medien so'trije tovariši zelo previdno pregledali teren, da ni morda na progi zaseda ali patrulja. Ces dobrih deset ninut.se je eden od teh vrnil in sporočil, da jo vse v redu. Na vsaki strani nameravanega prohoda sno posta.ili stražarja, da bi nas opozoril, če bi kaj iznenada prišlo. Prijeli sno nosila in krenili proti železnici. Za prehod je bil toren sc kar ugoden, he žica z:> zapiranje zapornico nar. je povzročila nekaj težav. Prekoračili sno-železnico in že nadaljevali pot v smeri cesto, ki je bila od železnice .oddaljena le 300 metrov. Tovariš Majski, ki jc bil vodja zaščito Oblastnega komiteja, jo takoj stopil naprej do costc in tam opazoval iz neposredne bližine, co jc kaj posebnega. Ugotovil jo, da je , na drugi strani ceste težko prohodon grebenast teren in gesto grmovje. V ten času srno sc še tudi.mi z ranjenim Tona« zon približali cesti in sc posvetovali,.kaj naj napravimo. , P0 kratkem razmišljanju sr n so odločili, da gremo.kar po cesti nekaj sto metrov. S ten hi-prihranili na času, kajti pred nami j c bila še dolga pot. Majski.jc takoj odredil Stanka v za,ščitnico. San sc jo odločil, da gre pred nami z. mitraljezom. Že sno nosila spet dvignili in krenili^ v smeri cesto, ko naenkrat zagledamo iz smeri Podgorij žaromet prihajajočega nemškega avtomobila. Stisnili smo sc v gozdu k tlom in čakali, da avtomobil odide nine. Brž ko j c odpeljal avtomobil r.iii'io nas, sno že zagledali žaromet iz nasprotno strani prihajajočega avtomobila. Za trenutek sno osupnili in so spogledali. Bili sno zaskrbljeni. Razmišljali sno, kaj bi napravili, če bi nas kaj takega doletelo na cesti v snegu. Odločati sno norali,hitro. Ko je šol avtomobil nino, sno-takoj stopili na cesto, dali nosila na ramena in, hitro krčmili. Nisno sneli odlašatif kajti čas je tekel zelo hitro» Čeprav sno drugače češče počivali in so menjali,, sno pri nošnji na cesti stremeli, da cinproj prehodimo najbolj novami del poti. V kritičnih trenutkih je človek -möge bolj vzdržljiv kot v normalnih priložnostih*’ Zrem- tudi to pot ni nihče dosti mislil na težavo. 3£sak iznad nas jo težil.za ten, da cesto cinproj zapustimo. Spi sno pač po cesti, na-kateri sta se pred nekaj minutami srečala dva nemška avtomobila,. Od teže in napetih živcev, so se nam tresle noge. Toda z vztrajnostjo in zavestjo, da moramo spra-, viti Tomaža na varno,-sno končno uspeli preiti tudi to naj-, bolj nevarno p dročje* Vsem sc nam je odvalil kamen od srpa, ko smo upehani videli, da gozda na levi strani ni več. Tovariš Faj ski je obstal pri cestnem kamnu, kamor je postavil-tudi mitraljez. Bal nam je znak*, da zavijemo s ceste v levo. Z velike naglico so-nan je pribij šal tudi tovariš Stanko,ki je bil v zaščitnici. Najtežji dol poti 4° bil za nami. Bo predvidenega cilja sno imeli še kako A kri,-Od mesta, kjer sno zavili s cesto, do . Bravo ni bilo daleč. Njej sno sc hoteli čimbolj približati, ker jo bila zelo svetla noč in sno morali dobiti cinproj primerno kritje. Na obrežju-Bravo sno delali precejšnji ropot. Tam jo sneg žo zmrznil. Toda.'ropot čevljev jo ublaže-valo. šumenje Brave. Sreča jc bila, da v tem kraju n:, nobenih naselij in jo ob Bravi toren precej p oglobi j da nas iz polja, kjer je bila cesta, ni bilo noaoSc ■ * -1 r\ 4- -• ■ ’ ■X el VJ U .%. -* mo prišli do Bravo, sno imeli krajši počitek. Ura je v Svečah, bila ravno polnoč. Tovariša Tonaža j noga .z a, če la,-nočno boleti in otekati. Krenili sno v smeri Sp, Bistrice. Kor sme sedaj hodili v glavnem žo po ravnini, smo vsi dobili vtis, čl a jo naš cilj pravzaprav že dosežen. Da nisno no ali kreniti hitreje, je bil vzrok v ten, da sno ob Dravi spet pogosto naleteli na plotove, ki locijo~enega rib jača od drugega. Bi-, li so potegnjeni prav do Drave. Od časa do časa.sne sc noreli izogibati tudi gost in zanočvir j-cnin 'predelon, do katerih, je segala Drava, g oprav sc bila ta noČvirja v glnvncn zarrz--n.iona, prehod preko njih zaradi tankega ledu ni bil varen. Ko sno.se že zelo približali cilju, ura je bila blizu dveh ponoči, se je zaradi luninega zahoda-tudi 'nočno stemnilo, Do nan je povzročalo določene težave. Taro ni bilo n,občno poti in 4° bilo zaradi grobega terena prenašanj e-ranjenca še težje. Končno Sno prispeli v vas- Sp. Bistrica.' Našli sr,io Mostcenikovo hišo, ki jc tik ob nočno deroči in šuneči BiT strici. Ker donačih nisno nogli priklicati, sno Tonaža nesli v njihovo-shranbo, ki je bila slučajno odprta v drugi nanjši stavbi. Dr. Janeza Knota - Mirka sno določili, da . ostane pri Tonažu in zjutraj, ko bodo Mostečnikovi vstal j., uredi vse potrebno, da ga spravijo na toplo in tiu po nežnosti oskrbe zdravniško ponoč. S ten jc soglašal tudi Tonaž, ker.je vedel, da drugače no-noreno storiti« Tepko nan jo bilo, ko sno.se norali posloviti. Vsakoner iznad has je stisnil roko in dejal s " Držite se "! Poslovili sno se tudi od tovariša Mirka, ki jo prevzel zc- ’ lo težko nalogo,. Odšli sno, da bi lahko pravočasno, prod j ut ran j in sviton, prišli v gozdnati predel Žingarice,' Tar. sno nadaljevali borbo in napredovali po začrtani Tonaževi , poti za osvoboditev dežele ML kiovc Zale - naše -prelepe slovenske Koroške, Janez dr. Knot - Mrko SMRT NARODNEGA HEROJA MATIJE VERDNIKA - TOMAŽA ^ , *'■ Sredi noči, Mio je norde, ob dveh ponoči, sno piinosli raža v Spodnjo Bistrico. Providno sno netali majhno kepo snopa v okna HostoČnikove domačijo, da bi zbudili domačo, brez večjopa hrupa.' Bali sno so, da nas ne.bi slišali sosedje. V hiši je za trenutek posvetila luč', vendar takoj zopet ugasnila, Vedeli smo, da so nas opazili, odpreti pa , niso upali, saj v temni noči. niso megli razločiti, kdo kliče. Lahko bi bili Nemci preoblečeni v partizane, kar so jc v tistih časih pogosto dogajalo. Stali sno v zavetju hišo, sredi vasi, v kateri bi nas lahko vsak trenutek presenetila nemška patrulja« Posvetovali sno so, kaj nam jo st;.riti. Odločili smo, da ostanem pri Tomažu.-in zgodaj zjutraj obvestim Ibstožnikovo o Tomaževi nesreči. Prenesli smo Tomaža v majhno shrambo, ki je bila na srečo odprta. M0lčc sno si stisnili roko in tovariši so odšli, da šo do dneva pridejo v stari bunker nad Mačami. Tomaž je ležal-na zasilnih nosilih in stiskal zobe cd bolečin in mraza. Čeprav je bil dobro oblečen, som ga ogrnil še s svojin kratkim zimskim površnikom. Bila sva premočena od snega in potu in od obeh sc jc kadila sopara. Oba sva bila lačna in žejna. Stikal sen po temni shrambi in našel nekaj jabolk, ki so nama gasila žejo, še posebno Tomažu, ki jo izgubil mnogo krvi. j Počasi so tekle nočne ure. Skozi priprta' vrata sem prisluškoval v tiho noč. Pogovarjala sva se šepetajo. Premlevala sva preživeto borbo, dolgi in naporni marš in mislila na našo sled, ki je nedaleč prečkala, cesto in se ob Dravi zgubi- lr. v vrsi. Pomenkovala sva sc, kaj bi bilo storitir čo ta ITcnci naleteli na sled in naju našli v skrivališču.' V ten primeru nana ne bi preostalo drugega kot sprejeti borbo in zadnji naboj prihraniti zase. Prav gotovo so je strelja-» njo z Mučenika slišalo v dolino in brez dvona je bila posadka na policijski postojanki v stalni pripravljenosti, Zvezdnata januarska noč so jo počasi odmikala. Mraz je bil proti..jutru vedno hujši in jo vso bolj ščipal v premrzla ušesa. Na obzorju so je pričelo svetlikati. Skromni občutek -varnosti pod okriljen noči j c plahnel, čin bolj se.jo danilo. Bila sva v strahu, da no bi donači vstali prepozno, ko bo zo dan. Takrat bi bilo težko neopaženo n^iti v hišo. Ob šesti uri zjutraj jo v hiši zagorela Jluč in so se odprla, vozna vrata. Stopil .sen v hišo in povedal, kdo sen in da leži Tonaž težko ranjen v shrambi, Povedal sen jin, da nora,na vsak način priti v toplo sobo, kjer nu bo nožno nuditi po-, trobno ponoč. Broz bosecl sta odšli z nenoj Hostečnikovi dekleti in ga pomagali prenesti v podstrešno sobico. Preoblekli s no ga v suho perilo-in položili v posteljo. Šole takrat sen lahko pregledal rano. Bila je drobna vstrclna rana kakih de-, set centimetrov nad levin kolenom. Krogla jo zdrobila stegnenico fa obtičala v nogi. Napisal sen pasno za dr. Viktorja Kar čiča na Jesenicah, Po» poldne so je odpeljala na Jesenice ena Mostcčnikovih■hčera.• Zvečer se je vrnila« Prinesla jo Kramarjevo opornico, navcc, nekaj povojev in brizgalko tor nekaj ampul norfija. Tonaža, jc rana selo bolela. Ponoči nu jo..no :a pričela otekati. Nagrabilo. sen jo privezal na opornico. Odločil sen so počakati, da oteklina splahne, nato nu napraviti navčev ovoj. Drugi dan popoldne se je Tonaž počutil zolo slabo. Oteklina ni splahnela, postajala jo vso večja in večja. Noga ga jo strašno-boleln. Stiskalo ga jo okrog srca.. Postal je bled in, nemiren. Ko sen nu hotel dati injekcijo norfija, ni jc po nerodnosti razbil brizgalko. Tako nu nisem mogel olajšati bo-, ločin. Hotel se jo za vsako cono ustreliti. M0ral sen mu od- vzeti orožje. Tolažil sen ga, da jo pri vsaki \ ečji rani zelo težko prve dni in cla b-. .'ločine pozneje p pustijo. Tretji dan je dobil Tonaž znaka težke zastrupitve krvi. dopoldne se r.u je pričelo blesti. Govoril je v pretrganih stav kih, Klical je svoje-donače in prijatelje ter postajal vso bolj in bolj nemiren. Sedel -sen ob postelji. Držal ser. #r, za roko in tudi san strasno tr. el. iv rabati nu nisem mogel* Bdi no hiter prevoz v bolnico bi ga morda lahko rešil smrti* Prevez v bolnico pa bi pomenil smrt ne samo zanj, temveč-tudi za tisto^. ki bi ga pripeljali. Švabi v Rožu so vedeli, kdo jo Tomaž, Tretjo noč okrog ene je izdihnil. Zaprl sem mu oči in brez , noči obsedel ob postelji. Kostečnikovi so slutili, da je Tonaž slab, vendar na-najhujše niso računali, ITiscr, jih budil sredi noči. Ostal sem san z mrtvim tovarišem. Smrt soborca, j o-strašna stvar, čeprav sredi vojno sam no veš, kaj te ča-, ka« Tomaž jo omahnil v smrt v svojem polnem življenjskem poletu, prav takrat, ko so se pričeli kazati plodovi njegovega dela po vseh slovenskih vasoh v Rožu. Koroška nu je pričela hvaležno vračati tisto, kar je žrtvoval zanjo. Utrdili so so odbori OP in vsi Slovenci so bili pristaši NOB. Vzpostavljene je bilo.bnotno politično vodstvo za vso deželo. Pomnožili so se partizanski bataljoni, vanje so vstopali domači in pobegli nemški vojaki. Ko so Mostečnikovi zjutraj, vstali, sem jim povedal, da Tomaža ni več. Vsi smo jokali. Še v temi smo ga prenesli iz hiše v shrambo, v kateri sva čakala tiste usodne nogiZjutraj jo odšla domača hčerka na dve zvezi. Najprej na Mače, kj or je, oddala sporočilo, naj pride partizanska patrulja, ki bo Tomaža pokopala. Zatem jo odšla na Gure, kjer je sporočila brodniku, naj čaka na zvezi, da no prepelje čez Dravo. Tomaž je bil pokopan v zasilnem grobu za’ Dravo v Sp. Bistrici, Po osvoboditvi je bilo truplo preneseno in pokopano v skupnem grobišču v Svečah v Rožu. NARODNI HEROJ TEREZIJA DRAGAR - REŽICA - življenjepis - Rojena jo bila 16. novonbra 1913 v Ljubljani kot nezakonska , hči revno delavke-Terezijo Južina. Že v rani nladosti je okusila vse težave j ki jih je prinesel tedanji družbeni red in v zvezi s ten tudi krivice tega življenja. To jo vsekakor vplivalo nagnjeno politično orientacijo in iskanje izhoda iz tega stanja. Kot tekstilna delavka v tovarni n Eiflcr ” v , Ljubljani je spoznala trdoto delavskega življenja v kapitalistični Jugoslaviji. To jo je privedlo do toga, da sc je že od rane-.nladosti z vsen srčen priključila boju delavskega razreda. Postala je v svojih snotrih odločna in neustrašna,~ V boju za pravice delovnega ljudstva dosledna in neizprosna. Kot nlada delavka, jo bila zelo zgodaj v delavskih organi za— cijah, ki jih je skupaj s svojini somišljeniki organizirala. Vodila jo stavko in demonstracije tekstilnih delavk v Ljubljani, Zaradi aktivnega političnega dela jo bila večkrat zaprta in preganjana. Osebno skromna in poštena, toda pogumna in odločna, je kna- . lu dobira velik vpliv, zlasti ned tekstilnim delavstvom. Borbeno je nastopala ne le v svoji tovarni in bližnji okolici, anpakpovsod, kjer je sodelovala v političnih manifestacijah in delavskih stavkah v boju za pravice. Sodelovala je pri organizaciji tekstilne stavko v Kranju, ki je nato zajela vso Slovenijo. Podjetnik jo-hotol odpeljati iz tovarne več , vagonov natovorjenega bl'aga. Da bi to preprečila, jo organizirala, da so delavke skupno z njo legle na tračnice in s tem preprečile odvoz blaga.' Vodila je.akcijo za zbiranje hrane za stavkajočo pri okoliških kmetih* da bi bil s tem čim boljo zagotovljen uspešen izid stavko. To njeno delovanje je bilo naj lepšo. spri Sevalo za vstop.-v prvo vrsto borcev delovnega ljudstva, v vrste komunistov. Leta 1937 so jo sprejeli v KPJ. Kot partijka jo nato nadalje-, vala delovanje še z večjin elanomv delavskih kulturnih društvih " Prihoda " in " Vzajemnost ", kjer je izkoristila vsakp priliko za dvig razredne zavesti delavcev. Njena posebna na~, loga jo bila organizacija zona, do katerih jc inela aolo prir noron odnos, vključevala jih je v razno akcijo, ki jih je organizirala partija. Lota 1936 do 1937 je sodelovala pri.organiziranju prostovoljcev za Špansko republikansko vojsko, kamor so jo tudi sann prijavila. Lota 1939, ko-je partija organizirala " protidraginjs!-:e " , demonstracije, ji je uspele, da jih jo organizirala v Ljub-, Ijani, kj or je takrat delalo.večjo število žena, ki so sodelovalo v demonstracijah. Vso do začetka vojne je bila vodno v prvih borbenih vrstah delavskega razreda in zaradi svojega revolucionarnega dela v stari Jugoslaviji stalno preganjana in večkrat zaprta. Po okupaciji je neutrudno nadaljevala s političnim delovanjem, v pripravah za NOG-. Pridobivala je vodno več pripadnikov, NOG, ned teni posebno žene, predvsem v Ljubljani in ljubljanski okolici. Polog delovanja za Osvobodilno fronto jo mnogo' doprinesla s s v o j i g» .11 out ru dni n in skrbnim delom pri pripravah za narodno , vstajo. Toda, ker je bila pri oblasteh že v stari Jugoslaviji zelo kompromitirana, jo je po zaslugi izdajalcev nemška policija stalno zasledovala. Junija 1941 je stopila v partizane. Priključila sc jo Rašiški partizanski četi, ki se.jo borila na ten področju proti.okupatorju. V vseh akcijah, ki so sledile.po njenem prihodu v ( četo, se je izkazala kot pogumna borka, polna iniciative in naglih ukrepov. Rašiška partizanska četa j c bila trn v očesu, nemškega okupatorja v ten kraju. Posebno so bili nanjo pozor- ni po akciji, v kateri sc- partizani te čete na poti' ned vas« .ni Rašica in Gancijne napadli in uničili noriški kanion, poln vojakov. Nenci so se zato st rakovi to naš Sevali, 20.' soptoribra 1941 so požgali vas Rašico. Zaton so izvršili več ofenzivnih očiščevalnih akcij prdti partizanon. Prebivalstvo vasi Rašice so izselili, nad okoliškinl prebivalci pa izvajali strahovit teror. Po požigu prvo slovenske vasi Rašice in po iz-, gonu prebivalstva je to. partizanska- četa izgubila najvarnejšo zaledje, ki jo je obveščalo o gibanju sovražnika. Vendar to ni prestrašilo partizanov. Začeli so še pogosteje in nočnej o napadati.okupatorja tor nn, povzročati vedno večje izgube. Toda v teh borbah jo padlo tudi večje število partizanov, nekatere so pa Nenci zaradi izdaje ujeli. " Rašiški partizani in partizani sosednih čet je pis.alo v poročilu Glavnega štaba NOV Slovenije od 1. oktobra I94I, " so pokazali v teh borbah izredno taktično spretnost, prisotnost duha in heroizon pravih narodnih junakov ". Med'njimi je bila tudi Rezka. Konec septembra 1941 so nočne sovražne sile obkolile malo skupino partizanov Rašiške čete na vznožju Rašico, Tu je Ne^i-cen-uspelo, da so ned 1 borbo ujeli tudi partizanko Rezko Dra^* gar. Odpeljali so jo v kaznilnico Begunje, kjer so jo zasliševali, in zverinsko nudili. Hoteli so od nje zvedeti podatke o četi, o organizaciji Osvobodilne fronte v okolici Ra.šice , in o-zvezah s terenskimi zaupniki, toda Rezka ni ničesar iz? dala. Vsa je do poslednje ure ostala zvesta narodu in PartiT ji, katerima je posvetila svoje kratko, toda, z revolucionarnim delovanjem izpolnjeno življenje. V tistem času, to je 10. X. 1941, ko je bila v zaporu v Begunjah, so-partizani .požgali veliko žago na Lancovem pri Radovljici, ki je okupatorja zalagala z-lesnini izdelki, in uničili velike zaloge, namenjene Nemcem. Nenci so se zopet zatekli k maščevanju, Privedli so na mesto akcije dvajset talcev,-med katerimi 4e bila tudi Rezka Dragar, in jiji ustrelili 17. oktobra 1941, Rezka je zvezana pogumno stopila na nori g če, ki ga je pripravil okupator. Ivo so pristopili k njej krvniki, da bi ji zavezali oči, kot so navadno delali, jo to odločno z besedani.odklonila: * Hočen do srrti-gledati lepo slovensko zemljo ”, nato pa ored puškami zaklicala: " Kar streljajte, toda vedite, da no boste zmagali!” Pokopana jo v Mošnjah. Rezka je bila vsa leta svojega političnoga udejstvovanja ona iznod najbolj revolucionarnih slovenskih šena. Taka pe se jo pokazala tudi pred nemškimi puškami,' drugače pa jo bila skromna, iskrena in tovariška delavka,'pred vojno, neustrašna in, brezkompromisna borka za pravico zatiranega delavskega raz« reda, med vojno'pa pogumna borka narodnoosvobodilne vojske. S svojo nouklonljivostjo in pogumom šo tik prod smrtjo jo vzbudila spoštovanje celo pri sovražnikih. Vsemu našemu ljudstvu, predvsem pa delavcem, je ostala v spominu kot izreden primer borke in revolucionarke, predane svoji Partiji do zadnjega diha. Njeno življenje, njena borba in zadržanje pred fašističnim sovražnikom bo ostal svetal primer, kako so so slovenske žene borile za svobodo svojega naroda, 15. julija 1951“'je bila proglašena za narodnega heroja, i Mile Smolinsky S SVOJIM TELESOM JE ZAUSTAVILI VLAK * V Ljubljani in na Gorenjskem ga menda ni predvojnega komunista, ki ne bi poznal in se bo clo svoje snrti spominjal po postavi majhne in drobne, toda po svoji odločnosti in hrabrosti že pred vojno daleo naokrog poznane tekstilne delavke , Rezko Južina, poročene Dragar» Saj ji mod ž'enskani v tedanjem delavskem gibanju glede-neustrašenosti prav gotovo v vsej Sloveniji ni bilo enake. / Dne 16. novembra leta 1913 je v ljubljanski porodnišnici - zajokal novorojenček. Tereziji Južina, po poklicu kuharici, se je rodila nezakonska hči Rezika. Kot otrok revne delavke se je mala Rezika že v svojih otroških letih seznanila z bedo. in pomanjkanjem. 'Brž ko je le za silo dorasla, je postala tekstilna delavka in je tako do kraja okusila vso trdoto življenja delavca v tedanji kapitalistični Jugoslaviji. Že kot mladinka je postala članica naprednega'delavskega kulturnega društva " Svoboda ” v Črnučah pri Ljubljani in prav beda tor izkoriščanje delavskega razreda s strani domačih in tu-, jih kapitalistov in pa vpliv tega naprednega društva sta nar redila iz nje že v njenih zelo mladih letih zavestno in neustrašeno borko za pravice delavskega razreda. Brezpravnost delavskega razreda in nesramno izkoriščanje de-, lavcev s strani domačega in tujega kapitala sta izzvala v le- ‘ 'S tu 1936 v. Sloveniji mogočen stavkovni val, ki jo zajel skoraj vso Slovenijo in.ni dosti.manjkalo, da se ni pretvoril v generalno stavko. V stavkah, ki jih je večji del vodila Komu- . nistična partija, so sodelovali tekstilni,-gradbeni, kovinski, tramvajski in lesni delavci, skupno nad 16.000 po številu. .. V tekstilni industriji, kjer so bile žaroslone večinoma žen- skc, so. jo stavka spremenila v.pravi upor in so delavci in delavke, Se izvzamemo rudarje, prvič v zgodovini delavskega gibanja v Sloveniji tovarne tudi zasedli in ostali v njih skoraj nesco dni podnevi in ponoči. Velika tekstilna stavka» združena z zasedbo tovarn, je tedaj zajela nad.dvajset tekstilnih podjetij v Kranju, Tržiču,- Škofji- Loki, Ljubljani,-. Vižnarjih in Gameljnah pri ...Ljubljani, Preboldu in Maribef». 'V njej jo sodelovalo nad 8,500.tekstilnih delavcev in de-, lav!:. Končala se je šele poten, ko 30 ppsoboj za to furnirane formacije orožnikov ih policistov - v Kranju, žarišču, stavke e posebnim vlakom ob tretji uri zjutraj ob svitu žarometa - s silo vrgle delavce iz'tovarn, pri čemer jo pri-, šlo do velikih spopadov ned delavci in orožniki ter policisti v Kranju in Ijariboru. Tudi tramvajski delavci in uslužbenci v Ljubljani so tedaj v svoji stavki zasedli tramvajsko remizo, vendar so jo že po nekaj dneh spet izpraznili, kor jo uprava " Električne cestne železnice " ugodila njihovim zahtevan in so jo stavka hitro končala, / Rezko Dragar, ki je že'pred ten vodila manjše akcije v tov varni " P, Eifler " v Ljubljani in jo bila zato tudi odpu- -ščena z dela, jo tekstilna stavka zajela v Kranju, v žarišču stavke in sicer v tovarni' " Jug o bruna " (-.sedanja " Tiskani-na H) , kjer je-.po odpustu iz tovarne " 1% Eifler n našla novo zaposlitev.' Žc pred stavko je opravljala razno važne in zaupne partijske posle, čeprav takrat še ni bila članica KP. Stavka, ki je trajala v zasedenih tovarnah in izven njih vsega skupaj okoli pet tednov, je postavila slehernega komunista v podjetjih, ki so stopila v stavko, pred izredno težke in odgovorne naloge* kjer je bila borba žolc ostra, položaj pa izredno zapleten. Razpoloženje za stavko je bilo sicer med delavstvom zelo veliko, toda voditelji strokovnih organizacij, ‘ki že od vsega začetka, niso bili za večjo stavko, Še posebej pa ne za zasedbo tovarn, so z vsemi silami delali proti stavki in za njeno čimprejšnjo likvidacijo. Delavstvo samo, po večini.vaški proletariat in mod njimi do osemdeset odstotkov Žensk, jo bilo po svoji organiziranosti razcepljeno na tri, ideološko različne strokovne organizacije ali pa v veliki večini pod no enin vpliven klora. Oblast z nočnini orožniškimi in policijskimi oddelki in klor pa sta bila odločno na' strani kapitalistov,' Ti so ineli še v vsaki tovarni svojo.inozemske no jstre .in druge plačane zaupnike in podrepnike, ki so delavce z~najrazličnoj--šini z vi jačani in grožnjami odvračali od ’stavke. V takih razmerah organizirati tako veliko stavko'in pripraviti delavce do tqga, da so vztrajali v zasedenih tovarnah skoraj mesec dni, prehraniti skozi pet tednov nad 8.500 ljudi v veliki nori z družinami vred in doseči ob koncu stavke vsaj delno izboljšanje položaja za celokupno tekstilno delavstvo, čeprav kapitalisti sprva, niso hoteli o ten niti slišati - to j c bila naloga, Id jo je bila sposobna izvesti sano-Komunistična partija s svojin velikanskin ugledon, ki ga jo uživala.ned delavci, in s svojin nogočnin vplivom na to delavstvo, čeprav je bila takrat po številu svojega, članstva še izredno maloštevilna. Zgodovinsko dejstvo je, da je imela Konuni stična , partija takrat ned cc,lotnin tekstilnim delavstvom v Sloveniji sano kakih deset do največ dvajset organiziranih članov in vendar je ne le pripravila in organizirala to stavko, temveč jo jo tudi vodila vse do kraja..,do njene velikanske moralne, če že ne tudi -materialno- snage, Kajsvetlejši lik komunista - borca, za delavske pravice v tej stavki jo bila Rezka Dragar, čoprav takrat še ni bila članica KP, pač pa lo njen simpatizer. V " Jugobruni ”, kjer je bila zaposlena, je nekaj ur po izbruhu stavke skušala uprava, podjetja izprazniti in odpeljati s tovarniškega dvorišča štiri železniške vagone, naložene z drvmi in tekstilnim surovinami, da ne bi podjetje plačevalo ležarine .za to vagone. Delavcem so obljubili premog in drva, po drugih podatkih pa so ponujali stavkovnemu odboru 50.000 dinarjev, čc izprazni in dovoli odpeljati te vagone, Delavski zaupniki v.podjetju so . klonili pred zahtevo podjetja in pristali' namto, da se ti vagoni izpraznijo in da jih lokomotiva odpelje. Ka tovarniško dvorišče jo z bližnje železniške postaje prisopihala lokomotiva. ” Ko, ne damo vagonov, dokler uprava ne ugodi naš in zalit ovan in me podpiše kolektivno pogodbo! Vagoni so naše orožje!”, jo kriknila tedaj Rezka Dragarjih brez Ponislanja legla na tračnico pred drvečo lokonotivo* Njenemu junaškemu zgledu je sledilo še več delavk in na tračnicah pred drvečo lokomotivo je v trenutku ležala cela vrsta žena in deklet. ” Sano preko naših trupel boste odpeljali vagone!”, so kričale na tračnicah ležeče delavke. Zavore lokomotive so zaškripale, da jo šlo vse skozi ušesa, in gosta, bela para jo puhnila daleč na okrog, lokomotiva jo obstala skoraj.na mestu kakor'prikovana - komaj neder ali dva prod Rezko*~ki jo ležala na tračnicah piva v dolgi vrsti ženskih teles... Z lokonotivo je zlezel strojevodja bled kakor zid in so tresel po vson telesu. Opravičil sc jc, češ, da jo pač dobil ukaz, da odpelje vagone, a~da mu niti na nisei ne pride, da bi se boril proti delavcem Deloveen, ki so se zbrali okoli lokonotivo, in delavkan, ki so sc spet dvignile iz tračnic, , je želel obilo uspeha v njihovi borbi, zlezel nazaj v lokonotivo in se odpeljal z njo prazen nazaj na- postajo. P0 zaslugi odločno in junaške Rezke in njenih tovarišic so-.ostali vagoni na tovarnišken dvorišču vso do konca stavke. ' " I ' . " • : lakoj, ko jc izbruhnila stavka v prvih dneh, toda največjih kranjskih tovarnah ” Jugočeški ” in ” Jugobruni ” ( sedanja ” Iskra ” in n Tiskanina ” ), so odšlo na biciklih nočno skupine stavkajočih delavcev v druge kranjske tekstilne tovarno ter v Tržič in. Škofjo loko, da bi pridobilo za stavko tudi tamkajšnje delavstvo. To so jim j c tudi posrečilo in so je stavka.že v nekaj dneh razširila ha vso lorcnjsko in na Ljubljano, kasneje pa še na Prebold in Maribor. Rezka Dragar jo tedaj odšla v Vižnarje pri Šentvidu v tovarno M Boer & Hribernik ” ( sedanja " Bombažna tkalnica M), kjer so bili delavci še zelo slabo organizirani in jc bil; ned njimi le nekaj odločnih delavcev in. delavk. Da bi svojo delavce odvrnili od stavke, jim jo vodstvo te tovarno odobrilo dva dni plačanega, dopusta, tovarno pa so zastrašili orožni- bi mogli zasesti. To- n .■ 10 me ta ki, da jo delavci v orinorU stavke r dr. delavci obeh izmen so se na dr&gi dan plačano; zg-.daj zjutraj zbrali prod-tovarno, vdrli vanjo kljub odporu- orožnikov in jo zasedli. Vodilo, jih je Bezka Dragar, ki. jo ostala nato sc tri dni v'tovarni, dokler ni stavko orga-. nizneijsko utrdila in prepričala ali razkrinkala omahljivce, odnosno lastnikove podrepnike. Peten, ko so orožniki in. p-lici ja s silo izpraznili zased eno tovarno, so vse vidnejše v.ditolje stavko aretirali ir za nekaj časa tudi zaprli. Med njimi • jo bilr tur: j-? :U r» 1 r r J-V.U .:.C.v * y\ - ..J 300 delavcev pa so odpustili z dela U- ifX ti Ü. C u H, n (3d teni jo bila Dragarjeva. • . . Takoj po končani stavki jo bila na podlagi njenega aktivnoga dela sprejeta v Komni stično partijo in.se je poslej še bolj odločno borila za pravice delavskega razreda in ostalega delovnega ljudstva. Delovala je v delavske n kultumen društvu " Vzajemnost " na Ježici pri Ljubljani, ki je bilo naslednik, razpuščeno in prepovedane " Svobodo "• Sodelovala, je pri zbiranju in orgartizaciji odpošiljanja prostovoljcev v špansko -republikansko vojsko in se je tudi šapa prijavila za.Španijo. Prav tako je sodelovala tudi pri vseh drugih akcijah, ki jih jo takrat organizirala Komunistična partija. Posebno velik •uspeh je dosegla leta 1939 - 1940 pri prc’uidrr gin jakih demonstracijah, ko ji je uspelo organizirati v ljubljanski okolici za te demonstracij c veliko število žena. Pri vsaki akciji je bila vodno ned prvini in vedno na; svojo hrabrostjo in odločnostjo vplit co. Za to jo bila policiji pravi trn niki sc jo stalno zasledovali in preganjali ter p zaprli. Vendar ji članstva v takrat partiji nikdar niso mogli dokazati sko osnove, da bi jo kdaj dalj časa držali v njo- o r o zni ki, to d a n; zlagala, češ, da je ni dom. V resnici pa jo bila v sosednji S 0 spet prišli p o njo- el y eeŠ, da je ni dom. Rezika ; je nekaj časa p 'bolj odločna tor jo s rala na...vso svojo okel Tr To *•D T;n v j- v.- 0 -L c n r. f~> T 'v1" p ;an j ali tor p-poste tu -rep .vodani Komunisti e' i zato niso imeli sako: ržali v za; poru. toda nati sc jim jo njimi in natorjo» ko pa so So hoteli oditi, je odprla vrata in stopila pred nje. 11 Tukaj sen ", je dejala. " Cc sen kaj kriva, ne uklonite in odvedite!" ^rožniki so jo odpeljali v zapor, toda p? nekaj dneh sc norali spet izpustiti^ ker nif hi jo držali v zaporu. i t» $ ir.cli pravo pa raz levja, ■'■de t ‘roclv Takoj po okupaciji je začela aktivno delati an. Osvobodi! fronto in širiti organizacijo zlasti ned hila pri oblasteh zelo k o npr o ni t i rana še iz in jo hrepenela po še bolj aktivni in neposredni borbi s sovražnikom, je že v neseču juniju leta 1941 odšla v parti- . zane in so krt borka priključila Rašiški četi, ki so jo osnovali konunisti iz Čmuc in okolico. Udeležila sc jo vseh akcij te čete, ki se je borila na oženi j'u, zasedenem po N o ročih. Tucli tu so je vodno izkazala kot izredno hrabra borka,, polna iznajdljivosti in naglih, ukrepov. Norci so četo zasledovali z velikimi silami. Med. vasmi Rašica in Gameljne je Rašiaka četa napadla in uničila noriški vojaški kamion. Renči s - izvršili čiščenje okolice in sc strahovito maščevali nad civilnim prebivalstvom* Prebivalce Rašice so izselili, vas . samo pr. požgali dne 20, septembra 1941. To je bila prva požgana slovenska vas. Po požigu Rašice in izgonu prebivalstva jo Rašiška četa izgubila varno rribožališčo in točno obveščanje o gibanju sovražnika. V naslednjih-dneh jo v borbah padlo mnogo prvih, najhrabrejših partizanov, nekaj pa jih je bilo zaradi izdajstva ujetih. Dno 30. septembra 1941 so Romei presenetili majhno skupino, partizanov Rašiško čete..na nekom kozolcu in tu jo iia Dragar j eva med borbo ujeta. Odpeljali so jo v kaznilnico Begunj o, kjer so jo strahovito mučili, nc bi spravili iz nje eno samo besedico, s katero bi izdala kar koli, kar so hoteli izvedeti od nje. Kljub večdnevnim, strahovitin nukan ni klonila in Remci niso mogli ničesar izvleči iz nje. Ker pa so partizani prav talrat požgali veliko sago na. Lancovem pri Radovljici, ki jo okupatorja zalagala z lesnimi izdelki, so Nonci dno 17. oktobra 194-1 iz maščevanja in v zastrašile na sanen pogorišču ustrelili dvajset talcev, ned njini tudi Rezko Dragarjevo, Rezka, majhna, kakor je bila, in še mlada je tedaj pogumno stopila na norišče, odklonila, da bi ji zavezali oči in pred puškari v.aVri čala: " Kar streljajte, toda vedite, da no boste zmagali!n V rano »jutro so''odjeknili streli in odmevali . od okoliških hribov. Med dvajsetimi dragocenimi.življenji, ki so.ugasni la na cčrnclGEppogorišču požgane žage, je.ugasnilo tudi življenje Rezke Dragarjeve, ene najhrabrcjših žena, kar.jih je sploh kdaj koli rodila slovenska mati. Rezka Dragar, po svojem značaju skromna in tiha toda neustrašena borka za pravice delovnega ljudstva je s svojo neuklonljivostjo in pogumom pred , smrtjo vzbudila spoštovanje colo pri sovražnikih« Vsemu na-, šenu ljudstvu pa bo ostala v spominu kot izredno svetal primer revolucionarke, predane svoji Partiji do zadnjega diha. Tudi njen nož Tone Dragar jo kasneje padel v partizanih, otroka pa nista zapustila nobenega. Z ukazom predsednika Tita je bila. leta 1952 proglašena za narodnega heroja. Pokopana je na pokopališču v Mošnjah na Gorenjskem, kjer ji je- Zveza borcev ROB okraja Kranj postavila na grobu krasen spomenik. Martin Prešern PARTIZANSKA AKCIJA JELOVŠKE ČETE NA LANCOVEM, KJER JE BILA UMORJENA REZKA DRAGAR Vas Lancovo lezi od sotočja Save Dolinke in Save Bohinjko . pod Radovljico in se razširja..na nizek prod ter nato na pobočje prvih obronkov Jelovice. Pred vojno je bila na tem produ nekoliko niže od sotočja Save precej velika žaga, ki, jo je vodil lastnik Remec. Ta žaga pa je imela poleg žagarskih obratov tudi delavnico, kjer so izdelovali stole, -Žaga, je bila znana kot eden največjih obratov te vrste v tem okolišu. Kmalu po okupaciji so Nemci že.v juniju 1941 preselili celotno Remčevo družino v Srbijo, žago pa izročili upravniku Pahorju, ki je imel tudi pomočnika. Ta dva Nemca str bile., poznana dosledna nacional socialista, pripadnika " Partei-gennosse ", Njihova naloga jo bila, da iz jolovskih gozdov dobi Žaga čimveč lesa v obdelavo, posebno pa, da pripravi cimvoč desk. Ves ta rezan les je bil namenjen za potrebe vzhodno fronte. V začetku’oktobra 1941. lota, ko se jo Cankarjev bataljon , s svojimi enotami usmeril na n~>ve položaje proti Sovški dolini in so ustavil na Mohorju, j c Jelovška cota, ki jo je vodil Jaka Bernard in v kateri 4° hil tudi Tonček Dežman, mitraljezce, v noči od 9. na 10. oktobra sklonila izvršiti, akcijo in sicer, da to žago uniči, oba Nemca pa obvezno odvede s seboj. Na skladišču se je takrat poleg hlodovine na-, bajalo preko 10.000 m3 rezanega losa,, predvsem desk, naložene v visoko skladovnice, Nekaj po polnoči navedenega dno je pretrgal nočno tišino ga še: n ju , samo gasilce S 0 rola j ° Remceva Sc Igel V vr 0 ■ R 02 0 pr zato, .ker j S M.l ‘Cio i r' do tal , od zal ago :n ti 0 ij 0 , kar SO gl mil ci glas sireno, ki je naznanjal po Radovljici velik požar. Zaradi policijske ure so ljudje le skozi okna.glodali, nihče pa. ni odšel na cesto ali na pomoč h ga S 02 Nemci pozvali, da gredo na pomoč. Gorela pa zate,.kor jo Pilo že nekaj časa zelo suho vreme. Po| pa je ostalo le nekaj ožganih des] uspeli rešiti, tako da od bivšo Romeovo žoge ni ostalo nič drugega, kot samo golo zidovje. Na dan 10. oktobra 1941 se jo po Radovljici in okolici raznesla govorica, da-.sta z Remčevo žago izginila tudi upravnik in njegov pomočnik. Sc več dni so jo dvigal dim iz te požga-r ne žago. Na ta dan sc jo tudi zvedelo, da so to akcijo, izvršili partizani, ki so nahajajo na Jelovici. Nemci so bili po tem dogodku zelo iznenađeni, zmedeni in besni tor ugibali, kako. naj ukrepajo. Niso se megli odločiti, ali naj takoj pričnejo s hajke na Jelovici ali naj za represalijo postrelijo vse moške iz Laneovoga ali naj selijo vse domačine.iz toga kraja itd. Kmalu po požigu so sc končno le odločili, da ustrelijo na mestu akcije 50 moških iz to vasp in okolice, vendar so iz neznanih vzrokov to odločitev opustili. čakali so.na to kar celih 7 dni, V tem času so tudi krožilo govorice, da. bodo selili vso vas Lancovo z družinami v Nemčijo. Vso mogočo in nemogočo so je takrat šušljalo, posebno še med simpatizerji OR ter so so boječim govorice poleglo s tolažbot Ja morda Nemci le ne bodo upali podvzoti kakršno koli vočjo represalijo. Na dan 17. oktobra 1941 so bili že vsi prepričani, da sc je čas od to akcije in groženj Nemcev le še preveč zavlekel, zato so bili prepričani, da se ne bo nič zgodilo. Tada ob 7. uri zjutraj sta sc ustavila prod Grajskim dvorom v Radovljici, kjer je bil nastanjen Gestapo, avtobus in t.verni avto, prekrit s plahto. Takoj nas je obšla slutnja, da so nekaj.pripravlja. V avtobusu so bili talci iz bogunjskih zaporov, razporejeni po sedežih, ned njimi pa so bili policisti V kamionu pa so sc nahajali prav tako nočno oboroženi peli-čaji.• Ta dva avtomobila sta so ustayila samo toliko časa, da jo v avtobus vstopil šof Gestapa - Fundorthan, nato pa so krenili proti savskomu.mostu na Lancovem in naproj do hiše bivšega lastnika Renea, ki je oddaljena-kakih 70 n od bivše Romeove žage. Tu so Nemci prisilili ing* Jornoja.Zupanca, da jo dal na razpolago delavce' in tri močnejšo kole, ki so jih .-utrdili nekaj korakov od cesto pod bregom. Oboroženi policisti pa so sc razporedili ob obronkih in v širokem krogu zavarovali prostor. Ko je.bilo vse pripravljeno, so Nemci.izdali , nalog, da zaporniki, ki so jih pripeljali iz Begunj, pripravijo prve tri talce, pripravljeno za streljanje, in jih sami, privežejo na kole. Nato pa so jih po vrsti ustrelili,' Ti trije zaporniki so jih po. streljanju mrtve naložili na kamion. • Vse to je trajalo do tedaj, da je bilo ustreljenih 17 talpev, v med njimi tudi prva gorenjska žena Rezka Dragar iz Črnuč -narodni heroj. Ko so Nemci to svojo moritev dokončali, so odpeljali mrtvo talce v Mošnje za pokopališče. Nekaj talcev iz Begunj pa je že med tem kopalo to veliko jame. Ko jo bila jama skopana, , so vsi zaporniki iz Bogunj iz.kamiona odnesli ustreljene tovariše in.jih položili v jamo, n,at o so.ustrelili šc tisto tri talce, ki so jih uporabljali na Lancovem, tako jc Število . N . ustreljenih naraslo na 20 talcev, ki so morali v prerani grob. Janko Prezelj - Stane BORBA ZA OSVOBODITEV ZAPORNIKOV IZ BEGUNJSKE GRAŠČINE Do štirih letih težkih bojev, trpljonia in žrtev se je % nastopen naj a 1945 vojna bližala koncu* Nenci 00 se ueeI—, kali na vseh frontah. Partizanska vojska jih j© ped vcör stvora maršala Tita pregnala že iz vseh južnih delov1 Jugo—, slavi je. Na Gorenjskem so hoteli ostati do zadnjega popol-, ni gospodarji, saj so bila to še edina vrata za urnik njihovih Set. Koncentrirala so svoje vojaške enote in osnovali, kjer je bilo nogo če, domobranske postojanke. V svojem zr.d~, njen zamahu so hoteli uničiti partizanske enote in so organizirali velike ofenzive, ki pa so so končalo z neuspehom. Begunjski zapori so bili v ten času polni borcev in aktivistov. Med ljudmi sc je raznesel glas o strašnem ravnanju gestapovcev z zaporniki, o streljanju in mučenju do smrti, o pošiljanju zapornikov jv koncentracijska taborišča ( Dachau, Mauthausen itd«) in o podobnih grozodejstvih. Zidovi zaporov so ’bili zaradi okupatorjevega besnenja obliti s krvjo-, in popisani z zadnjimi pozdravi svojin znancem in svojcem. Številni grobovi v Dragi in v vrtu begunjsko graščino so vedno bolj klicali po maščevanju. Dri listanju begunjskih knjig ugotovimo, da 40 šlo skozi begunjske zapore v štirih letih okupacije 12,096 zapornikov. Od teh je bilo v letu 1941 in začetku 1942 v Dragi ustreljenih 161. Povečana aktivnost partizanskih enot v okolici Begunj je Nemce opozorila, da niso več varni pri streljanju talcev v Dragi, zato.so pričeli h streljanjem na'graščinskem vrtu ali pa v krajih, kjer so izvršili partizani vojaško , akcije. Od navedenega števila zapornikov jo bilo od 1941 -1945 umorjenih 1,286 talcev in jih je 509 pokopanih tudi na graščinskem vrtu. Bližal gg j c dan, ko jo lilo trota obračunati s tora zločinci. V što,bu Kokrškega odroda sno prišli do zaključka, , da jo tenu početju treta napraviti kener it O no gg od- ločili, da izvrši 130 napad na Begunje z namenom, duotyobo-, dino vse zapornike in dokončno • obračunano z zločinci - noriškimi nacisti. To pa tudi zato, ker sno bili prepričani, da se tudi te posadke'že oprij enije deločena panika. Štab Kc-krškegn odreda se je nahajal tedaj v zgornjem dolu dolin©. Drage,' Pripravili sno načrt za obkolitev.in napad. Pri izdelavi toga načrta morali upoštevati, da hočejo Nemci zadržati G-orenjsko za vsako ceno, da so Begunje nahajajo-v središču nemških postojank, kjer-je bilo dosti vojaštva, policije in domobrancev v Poljčah-, Tržiču, Padovijici, Lescah itd. Vse te nemške enote so takrat na Gorenjskem štele okoli 10.000 nož. Računati je bilo treba tudi na njihove transporte, ki so se umikali iz južnih krajev naše države skozi Gorenjsko v Nemčijo. Štab , Kokrškega odreda je moral.računati, da bi te enote prav tako lahko stopile v akcijo, če bi odred pričel z napadom, na Begunje, upoštevati je hi 3o treba., da so vs.e nemške enote v orožju mnogo močnejše ( tako glede lahkega avtomatskega in težkega orožja, kakor tudi v tankih in topovih ). Kokrški odred je imel v tem času dva bataljona in jurišnp četo, vseh borcev pa je bilo vkoli 5C; . Tako je bilo razmerje ned nemškimi in partizanskimi enotami 20 : 1. Zavedali smo se, da Begunje ni moč..zavzeti na .način, kakor se zavzame druga nemška postojanka. Naš cilj jo bil, da Nemce prisilimo k predaji, ne da bi uničili postojanko, ker bi z razbijanjem ali miniranjem lahko ogrožali življenje vseh 589 zapornikov. To končanih pripravah za osvoboditev Begunj sno imeli še zadnji sestanek z vsem vodilnim vojaškim kadrom odreda. Sklonili sno, la priSneno v širokem krogu z obkol jevonjosi Begunj takoj naslednji dan 2. naja 1945. Vse enote so dolile svoje naloge in so še isto noč zasedle položaje. Drugi bataljon je zavzel,položaj.na 'področju Zabreznice in ob cesti do Studenčnico - Hraše - Hlebce, fh^.e T ret ji bataljon jo zaokrožil na črti Zapuže - Dvorska vas , - Srednja vas, Is toga so vidi, da sno oba bataljona uporabili za zavarovanje Begunj v zvozi s predvideno akcijo* 0-stala sta1 le.jurišna četa s štabon odreda in novo furnirana nanj Sr, enota, ki so jo sestavljali nekateri borci•ostalih štabnih enot in je bila fornirana kot rezervna enota. Še isto'noč sno prerezali vse telefonsko žice.z nanenon, da preprečim ITencon v Begunjah vsako zvezo 'z zunanji ni. enotami noriško vojske. Štab odreda, ki se jo 1, raja. 1945 na-, hajal pri žagi v zgoraj en delü.-Bo-am j, je llocil, la pozo- ve nenško posadko k pogajanj en. Sestavili sno dva -Til enega za posadko v graščini in drugega za.posadko Poljče in, poklicali znano -ktivistko Katarino Šenk - Betko, da j ih.odnose v to postojanko. Pristala jo na to, čeprav se je dobro zavedala, da jo Konci lahko zapre ali celo ustrelijo. ' 2. naja sc je Tetka vrnila, nan povedala, kako je opravila , in da so Konci z veliko težavo pristali na-razgovore, Za pogajanja je bil določen isti dan ob 15* uri, V delegaciji.so bili polog meno šc kori s ar in namestnik komisarja odreda, načelnik štaba in administrator odreda. Ob določeni uri sno se napotili skozi zgornji del Begunj po cesti in sc ustavili H pri J c štinu 15. Tetko, nas je pričakovala pri vhodu v hišo in nan sporočila, da sc nemška delegacija, ki jo sestavljajo trije zastopniki njihovega poveljstva, že nahaja v dogovorjeni sobi v pryen • nadstropju. Takoj sno tudi ni odšli v sobo. Ko sno vstopili, sno pozdravili .1 Smrt fašizmu ”, Konci pa so odgovorili w Heil Hitler ", Gospodinja jo občna delegacijama ponudila kozarček žganja., kot je to običaj na kr.otih, vendar so to Norici odklonili* ™etka je zato vzela kozarec z besedami 11 Žganje ni zastrupljeno ” in -prvo. popila. Nato so tudi Nenci in partizani popili po en kozarček. / Vsodli sno sc za nizo in sporočili, da imamo namen osvoboditi zapornike, ki so v graščini za vsako ceno, da so Bogun je popolnoma obkoljene, da jih obdaja veliko partizanov, da sno oboroženi z lahkin in težkih orožjem in da lahko s, topovi in ninonotalci razbijeno grad..Povedali sno jin tur di, naj ne računajo na ponoč od zunaj, kor sno dovolj nočni, da zadržino vsak napad. Opozorili sno jih, da je n e riška vojska pred splošno kapitulacijo in da nina pomena, da so še nadalje držijo. Nato sno zahtevali njihovo takojšnjo kapitulacijo in predajo zapornikov. Nenci so bili še vedno nedostopni in so tenu ugovarjali,'. Trdili so, da so še dovolj nočni-in da lahko branijo gra-, šcino, dokler ne bo prišla ponoč. Prepričani so nanreč bili, da bo ta ponoč res prišla. Zaradi tekoga stališča Nemcev je postala situacija ra po-, gajanjih zelo napeta-,' Oboji sno bili oboroženi z avtomati, pištolami in bombami. Velikega zaupanja v uspešnost razgovorov pa ni inola nobena, delegacija. Pričeli sno jih pro- , pričevati, nato pa.so Nenci odgovorili, da o prodaji ne nore jo sani odločati, temveč so morajo posvetovati z ostalini v postojanki. Postavili pa so pogoj, da bi v primeru odločitve o prodaji postojanke in zaporov morali ravnati z njimi kot z vojnimi ujetniki. Naša delegacija jo te nemške pogoje sprejela, Non čno sno se dogovorili, naj se Nenci.do naslednjega dne odi? čijo, go so pripravljeni na predajo, in to sporočijo s signalom - z belo rakoto., V kolikor pa tega no bodo napravili, bomo začeli z napadom. Ko so Nemci odšli nazaj v kaznilnico in r-'~ se mi vrnili v Stab odroda, sno zasedli zgornji - dol begunj do nostu pod ■ , žago. Do naših položajev so od zunaj prišle manjše noriške pehotne enote, ki sno jih pričeli-obstreljevati in jih zavrnili, Norci so v začetku, nislili, da gre le za srečanje o patro lnr.i, krslu pa so spoznali, da gr o za resnejši organiziran spopad. Zasedli so svoje utrdbe in pričeli s streljanj en na, partizanske položaje-. Vsekakor so ti spopadi vplivali se Odločitev sane postojanke. Iz vseh okoliških postojank so poslali manjše patrulje in izvidnice, da ugotovijo, kaj sc v Begunjah dogaja, le pa so kaj hitro naletele na partizanska položaje in se spot vrnile, Nato so Norci poslali proti 3e- „ gunj an večje enote in istočasno opozorili tudi vse druge noriške in dongbrrmske postojanke na Gorenjsken. V teh spopadih jo drugi bataljon zajel nekaj Ncnccv, ned ka-torini je bil tudi upravnik kaznilniškcga posestva Portsch.' Ujete Ner.ee sno takoj odpeljali v Drago in jih zastražili.' Prvi-dan hojo wa osvoboditev zapornikov v Begunjah je bil za nani. Prepričani sno bili, dr se bodo Norici čez noč temelji-to pripravili in drugi dan pričeli napadati z večjo silo. Nqč &Q drugače potekala nimo, situacija pa jo bila zelo napeta, Borci odreda so-colo noč ostali na položajih, pripravljeni na končni napad, 3. naj a so že ob jutranjon svitu Norici pričeli prodi! ati po cesti iz Radovljice in Bese proti Begunj an*. Naši borci so jih sprejeli z volikin ognjen puškonitraljezov. Pričela se je borba z mnogo nočnejšin sovražnikom' Borci Ido kr šle o ga odroda so napadajočo Nonce stalno obstreljevali, izvajali protinapade in na več krajih izvali juriš, -tako da so jih končno pognali v beg in j in zaplenili orožje, Drugi bataljon je v Zabreznici pognal v beg večjo grupo Nemcev, zaplenil kanjone, protiletalske nitraljezo in topove. Zaplenjeno orožje je bataljon odvlekel na svoje položaje k t Sv. Petru nad Begunjami in z njin začel obstreljevati posto- j anko v Polj čnh in žandarneri jsko postojanko v Žirovnici« Ker še vedno ni Kilo dogovora iz begunjske postojanke, kot sno se na pogajanju donenili, sno ponovno klicali Tetko in ji dali nalogo, da .gr o v-.postojanko in pripelje njihovega <„ zastopnika.v štab odreda. Poiskala je noriškega orožnika laifc-. . katerim jo imela zvezo žc-jirej, in ga obvestila, da nora priti v štab, na kar je pristal. Ko ga je pripeljala v štab odreda, jc sporočil naslednje: Ker.ci se bodo prodali, čc j in partizani -dajo zagotovilo, da so ji» nc bo nič zgodilo. Polog toga so -.-'stavili -pogoj, da i jin pustijo prosto gibanje v.Begunjah in graščini,-prav tako• pa tudi njihove sobo v gradu, jedilnico in kuhinjo, V štabu sno na tc pogoje pristali. Ponovno sno opozorili za-, stopnika Koncev, da.bo znak prodajo bela raketa. Orožnik löSfc*- ,da SO pripravljajo na predajo in da buT do raketo izpustili, ko bo vse pripravi jen o._ in ko bodo izvršeni pogoji, ki jih j c naš štab postavil. Ig pa so so -glasili: ■ i- vso orožje in nunicijo morajo Konci zbrali na dvorišču, ob prihodu partizanov norajo biti vsi Konci postrojeni na dvorišču, ob vhodu nora upravnik izročiti ključe vseh zaporov graščino. -SL Litzonbauor je nato odšel nazaj v postojanko z obljubo, da bo vse potrebno uredil. Kaši borci' so bili od stalnih borb, naporov in neprespanih-noči žc nočno iznučoni, prod.nji.nl pa j c stalo šo najhujše. V štab sno -prejeli obvestilo, da so•Konci pričeli zbirati večje sile vojaštva in policije ter pripeljali v Kosce tudi, dva nova umikajoča so transporta SS enot. Vso to silo so nc-nenili poslali na ponoč obkoljenim Končen v Begunjah. Keltom. sno dobili od Glavnega štaba depešo, da z bataljonoma in ostalini enotoni takoj krenemo čez Karavanke na Koroško in pričnemo nasedati vasi na koroški strani v sneri ’proti Celovcu. Znašli sno se v veliki zadregi. Pred nas še je postavilo vpra sanje, ali naj nadaljujemo z začeto akcijo v Begunjah ali naj smatrano za važnejše povelje G-lavnega stala za-odhod na Ko- , roško. 1 p kratkem posvetovanju sno se odločili, da od namera-vane akcije no moreno odstopiti, da z osvoboditvijo zaporni» kov kar je no po č o pohitimo in nato takoj krc-neno na Koroško. Zunanje nemško enote so napadale žc ne vsej obrambni liniji. Poskušali so napraviti pr-boj proti Begunjan, toda to jim ni uspelo. Borci so se.junaško držali, branili so vsak motor zemljo, vsako stezo, ki je vodila proti Begunj on. Z juriši , so neprenehoma odbijali napade Koncev in domobrancev.' Na no-r katerih krajih so sc Konci in domobranci morali colo umakniti, toda vedno- znova so napadali. Neprekinjeno so regljali mitraljezi, padalo so bombo od Zabreznice, Hlebc, Zgošo, G-ro-r fije in drugod. Nemci so neprenehoma obstreljevali in napadali, s tem pa seveda hrabrili tudi svojo posadko v Begunjah. Partizani sr.10 žc tel ko pričakovali noči.' Priman j kova.1 o nan jo žo-municije. Na položaje ni bilo več mogoče poslati nobene hrane. Noč P' 3e bila ,3a zasčitnica, bili sno prepričani, da Nemci ponoči no bodo napadali. Domačini iz Begunj in okoT lico, ki so.bili v neposredni bližini položajev, so priprav-1 j8,11 hrano, ki pa so jo lahko dostavili na položaj šole ponoči. Vgč borcev jo bilo žc ranjenih. Tudi ten so pomagali domačini pri obvezovanju in pri prenosu ali prevozu v Drago , in colo do odredne bolnice. Kljub tenu da položaji ponoči niso bili pod ognjen nemških napadalcev, je morala ostati na položaju večina borcev, khr* :!e bil zanje velik napor, saj šobili nekateri že nekaj dni skoraj brez spanja in redne hrane. Ko jc potekal že tretji dan obkrožanja begunjske postojanke in ni bilo niti-čes dan. niti ponoči, iz postojanke nikakršnega sporočila sno 4« maja zjutraj iz štaba ponovno sporočili.žandar ju Bitzenbauerju, da še poslednjič opozori vodstvo posadke naj sc pripravijo na kapitulacijo. Vse je kazalo, rla to zadržuje komandant. Ge na to opozorilo se vedno ne-ki lili pripravljeni položiti orožje, sno im dali nalogo, da ubije konandanta taborišča, prevzame komando in odpre vrata kaznilnice, da bono osvobodili zapornike, ' edten se je pri vaščanih v okolici raznesla novica, da je. begunjska graščina na več mestih minirana in da bodo Nemci, pjNdr» zapustijo Begunj e, graščino spustili v zrak skupaj , z zaporniki. Bo smo hoteli takoj preveriti, zato smo posla** li elana štaba v Drago, kjer smo imeli ujetih nekaj Nemcev, med njimi tudi upravnika kaznilniškega posestva Bertsoha., Ugotovili smo, da .jo bila ta vest izmišljena, zvijača nom-Iki® komande. Ta dan je bil za vse nas zelo naporen, živci so bili napeti kot strune. Zaporniki v Begunjah so budno spremljali razvoj pogajanj. Videli'so nervozo Nemcev in nestrpno caka-li na , svojo rešitev. Borci so vodno teže zadrževali.napade na naše položaje, Britisk~nenških enot se je večal,.neprestano so nas obstreljevale. Napadali so z mitraljezi, bacači in -topovi ter hoteli za vsako ceno činprej prodreti do Begunj, Ker so bili naši borci že tretji dan nepretrgoma na položa-, ju brez pravega počitka, so bili vedno bolj utrujeni, zmanjkovalo pa jim jo tudi že streliva. Tudi v štabu odreda smo bili že nstrpni, ker iz graščine Nemci še niso odgovorili z dogovorjenim, znakom, / Na nekaterih odsekih so nemške enote medtem že uspele razbiti partizanske položaje pri Zapužah in v Dvorski vasi in so skoraj nemoteno začele prodirati proti Begunjam« Iz štaba smo-pcslali v to smer jurišno četo z nalogo, da Nemce zadrži. Na tem odseku se jo zopet pričela borba na življenje in smrt. Ura se je že nagibala proti poldnevu, toda Nemci še vedno niso kapitulirali. Ko jo bila situacija že skoraj brezupna, so so pojavila partizanska letala, ki šq priletela obstreljevat in bombardirat nemško transporte, železniško progo in železniški most na Globekon. V štabu odjeda sne brz izkoristili priložnost in po radijskem oddajniku•dobili zvezo z letali. Trosili smo jih, Ga , preletijo To-panjo in s ton prestrašijo oblegane Nonce v postojanki. Letalci so razumeli našo depešo in takoj nekajkrat obkrožili Begunje. Iz štaba srao poslednjič poslali Koncem v graščino■ poziv, da se takoj predajo, sicer jih bodo letala začela bombardirati, Tega so sc seveda prestrašili in dali z belo raketo znak, da so predajo. Skoraj nismo mogli verjeti, da se je res zabliščala raketa, za katero smo se prod tremi dnevi dogovorili. Imeli smo pripravljenih le nekaj borcev, ki smo jih določili, da gredo a nami v graščino, kajti vse druge smo morali poslati na položaje proti ZapuŽan, da zadržijo prodirajoče Nemce. Ostalo nas-je zelo malo, zato sno vzeli s.soboj, kar je bilo -v Dragi. Lili smo člani-štaba, kurirji, terenski delavci in borci zaščitne desetine. Kljub negotovosti smo ponosno • korakali proti nemški postojanki. Prodno sno prišli pred vrata, se ni jo vsiljevala misel, da nas -IbebsÜ lahko prevari j o. Mislil i»sn si, čeprav 'so položili orožje,.nas lahko le majhna grupa oboroženih, ki bi bila nekje skrita, zelo hitro postreli. Mislil seruma borce, ki so.bili na položaju in težko zadrževali Nemce. Vedel ser. tudi, da bomo zelo na tesnem s časom za osvoboditev zapornikov. Veliko zaupanje p& sen imel v oba bataljona, predvsem pa v jurišno četo, saj so bili tam najboljši borci, ki so se izkazali v-vseh borbah kot prekaljeni, predani in zagrizero vztrajni. Ko smo prikorakali k nemški postojanki, nas je pri vhodu ca-, kal komandant begunjskih zaporov Glanzer. Lil je brez orožja, predal je raport in izročil ključe zaporov. Čeprav je bila predaja postojanke fornnlno-že izvršena, jo bila situacija še zelo napeta in dvomljiva, Predalo se je 93 policajev in žandar jev z vso komando, Postrojeni so bili na dvorišču , graščine v Begunjah. Odredil ser nekaj borcev, da jih- za- -stražijo in pregledajo, Se nimj o pri sebi skritega orožja. Nekaj borcev sen odredil, da pripeljejo konje in vozove, na katero sr.o naložili orožje 'in nunieijo in takoj prepeljali v Prape. Ob vstopu.na grajsko dvorišče jo-bil pogled na okna v nad-, str op j ih gradu' nočno pretresljiv. Sto in sto rok non jo i.ia-halo v pozdrav in klicalo s " Rosite nas, rešite nas !" Iner li sno še v rokah velik šop ključev, in da se ne bi s odpiranjem preveč zamudili, sno zahtevali Anžicevo, ki jo odpirala zaporo pri Hornih, da jo šla z nar.i in ob naši prisotnosti hitro odpirala. Naše srečanje z zaporniki je bilo nepopisno in za nekatere skoraj neverjetno. Srečni, s solzami v očeh so se.vrstili , po velikih hodnikih gradu in odhajali na dvorišče, mino postrojeno in zastraženo posadke. C «vaboj eni so takoj pokazali pripravljenost, da se vključijo v naše enote. Zahtevali sp orožje, da bi tudi oni prispevali svoj delež k našin napo-. ron za splošno osvoboditev. Costa proti Dragi je bila živa, saj so jo pomikalo po njej več ket 600 ljudi. Tetka pa je v ten času, ko sno bili ni v graščini, poskrbela, da sc iz begunjskih hiš zavihralc slovenske zastave s peterokrako zvezdo. Prav tako je zavihrala slovenska trobojnica iz ga zvonika. Morali sno pohiteti še posebno zato,'kor sno dobili obvestilo, da so Ncnei, ki so od zunaj pritiskali na Begunje dobili pomoč okoli 8000 vlasovccv in da s pomočjo domobrancev naglo prodirajo proti Begunjam. V Dvorski vasi so bili že spopadi z našo zasedo in ropotanje mitraljezov-j c bilo zelo pogosto. Streljanje jo prihajalo vodno bliže. To nas je še posebno priganjalo, da so bili..v Le~ pol ure vsi zaporniki izpuščeni iz zaporrih ) ‘ob in celic. Iz snori Podpora na skr a j nor, roku Ec ■jun j pod Dobrčo sc jo » tudi že slišalo nočno drdrknj c avt o nat skcgn orožja« Tu so prav tako napadali Nemci in domobranci skupaj z vlasovci. Na vsak način so hoteli prodreti do- Begunj in preprečiti osvoboditev, dobiti zapornike, da bi jih postrelili ali po« klali in kot ponavadi poskušali naprtiti zločin partizanon. % Zadnji zaporniki, ki so-so unikali proti Dragi, sc niso nogli več iti po glavni cesti. Pomikali so sc kar za jarkom, ki , teče iz Drage, kjer so bili kot zadnji odpeljani tudi saje--ti Kondi# Vhodna vrata smo zaklenili .in ključ vzeli d eoboj. Vsi so so že umikali, le s o h v oš č o v a 1 c o n Krst an o n sva .še ostala-in šla, zadnja za ujetimi Nemci, ki sc bili močno razočarani. Kajti pomoč, ki so jo pričakovali je prišla, toda prepozno* bili so že brez orožja in so so morali pod zaščito partizanskih in najinih brzostrelk pomikati v Drago. * Ko smo prišli v Drago, smo takoj s nočnini zasedami onemogočili nadaljnjo prodiranje sovražnika. Nad 200 osvobojenih zapornikov je takoj oprej slo zaplenjeno orožje in se priključilo našim enotam. Sestavili smo iz njih novo enoto in jo skupaj z ostalini borci Kokrškega odreda poslali v napad , proti Begunjam,-tako.da smo pognali Nemce daleč nazaj do njihovih postojank. Drugi zaporniki pa so bili pod zaščito par- i tizanov v Dragi, dokler nismo Nemce pregnali iz Begunj, nato pa smo jih poslali v prve hiše zgornjega dela Begunj, da so, tam dobili potrebno hrano, ki so jim jo prinesli naši kuhar-j i in intendanti. Ko smo namreč Nem.ce pognali iz vasi, s no ponovno-šli v begunjski grad, kjer smo dobili še velike zaloge hrane. Vso to hraT no smo odpeljali v zgornji dol vasi Begunje vin skuhali večerjo za partizano in osvobojeno zapornike. Dri večerji smo o-svobojonin povedali, da še ni konec vojno, da je še vprašanje nekaj dni in vsem moškim, ki so zdravi predlagali, da se priključijo našim vrstam. D stalim pa sigo priporočili, da nekaj dni še ostanejo v Begunjah'- ali v bližnjih vaseh, kjer je bil teren več ali manj osvobojen, ker je še vedno obstajala ne- varnost , če M se 'prcj&£Odajj vračali donov. Izvršili sno reorganisacijo Kokrškcga odreda..Iz dela borcev, Kokrškcga odreda in prostovoljcev zapornikov sta bila sestavljena dva nočna bataljona, ki sta takoj odšla čez Poljsko planino in Zelenico na Koroško osvobajat Celovec. Iz ostalih borcev jc bil organiziran šc en bataljon, ki je ostal v Pcrjonjah. za zaščito zapornikov in zaradi nadaljnih potreb in akcij na Gorenjsken. Kokrški odred je tako častno izpolnil.svojo nalogo in brez večjih žrtev osvobodil 589 zapornikov, ki so bili gotove / • žc zapisani snrti, in stopil-tudi naprej v akcijo za dokončno osvoboditev Gorenjske. Drugi del jc krenil čez Stol in, kljub tonu da so bile Karavanke v ten času še v debelen snegu, prispeval svoj 'delež tudi k osvobojenju Koroško. SPOMNI NA P'-’I'U: POGAJANJ ZA OSVOBODITEV BEGUNJSKIH ZAPORNIKOV ( po pripeve ovanju Katar:.no- Senk-Tefke' Kot aktivistka v Begunjah in okolici sen iiiola stalne st ke s partisan!, posebno s štabon Kokrške&a odreda» ko sc je zadrževal na obnebju doline Drago, Stanovala sen ob vbodu v Drago, zaradi česar so.bili ti stiki Se bolj živalmi. V zadnjih nesecih okupacije, ko so je situacija na frontah nagibala nočno na stran zavezniških sil, pa so jo tudi aktivnost v naših vrstah nočno povečala. Pri partizanskih borcih je rasla samozavest in prepričanje v hitro snage.- N ene e pa je nasprotno začela obdajati panika in strah, kako se bo iztekel konec njihove 11 neprenagl ji ve '■ arnade. V Begunjah sno nestrpno pričakovali, čls. bodo naše enote, ki so se tedaj, konec aprila 1945, nahajalo v neposredni bil-, žini Begunj, nekaj ped vzelo za osvoboditev številnih s.apor-nikov iz begunjskega gradu. In ros, v torek,1. mja 1945 pop oldne ni je kurir prirescl pir on štaba Kokrškega odreda, v katerem ni sporoča, naj se ob 16. uri' javin pri n Kovačiču'1 { Pretnarju ).,K0 sen prišla tja,~so ne že čakali komandant Janko Prezelj - Stane in tovariši» Na kratko ni je komandant povedal, zakaj sen prišla, in ni sporočil, naj odnosen kc-nandantu kaznilnice in konandantu policijske postojanke y Poljčah pisni, ki sta vsebovali partizanske pogoje za predajo. Poten, ko so ne seznanili z vsebino pisen, so ni šo naročili, da jih noran izročiti v roke naslovljencev in da se noran vrniti z.odgovoron. Trenutno ne-je prevzel strah in zdelo se ni je, dr grem. v gotovo snrt. Tpda.kot vedno sen-.tudi to najtežjo-nalogo sprejela,- odločena, da jo izvršim, Naslednjega dne, 2, naj a 1945, ser. sc izpod starega grada, kjer ser, stanovala, s kolesen odpeljala proti kaznilnici. Potrkala sen ne železna vhodna vrata« a stražar, ki son mu rekla, da no ran. komandantu taborišča Glanzerju osclT no izročiti neko pisno, ni ni hotel in ni snel odpreti. Rekel je, da lahko pisno 12-rečin njena in da ga bc že on.dal Glanzerju, kar pa nison hotela storiti. ICcr sen videla, da - • sana ne bon ničesar opravila, in kor ni je že stražar ukazal, da so umaknem. s cesto, sen so peljala naprej proti postojanki v Poljačah, da bi ten poskusila oddati drugo pisno, V Poljčah son naletela na p-doben sp ro j on: T.stražar ne ni bodel pod nobenih po-'p j en spustiti na e torišče, Končno ni jo s posredovanj on ing, Franca Potočnika, kmeti j skorja svetovalce na’poeesfcw * Poljčah, le uspelo priti v hišo, Ker jo bil konandant posadke z večino policistov baje v hajki nekj o pri Šk fji Loki, kot sen to zvedela kasneje, ne je sprejel policist " Racnan % tako sno pa zmeno vali-.donačini, kor ‘o pri Figovcu " na Z --oši pokradel vso raco, ICo sen nu povedala, zakaj sen prišla, ne je najprej začudeno pogledal, nato pa jo postal nervozen in-prevzcl ga j c srd ter je ta. i hotel vedeti za vsebino pisna. Poklical je še štiri druge policiste in vsi so toliko časa pritiskali nane, da sen jr.r.i povedala, kar sen vedela o vsebine pisna. Ha vprašanje, kal:o sen pilšla v stik s partizani, sen si izmislila zgodbico, da so ne presenetili v gozdu, kjer sen nabirala'drva, in hoteli kot noriško sodelavko ubiti. Izpustili so no ped 'pogojen* da osebno odnesen v Poljče.pisno in se vrnem, z odgovorom, Policisti so hoteli vedeti, kje son srečala partizan-;. koliko jih jo bilo in kako. so bil-- o’o nočmi. Rekla sen j in, da jih j c bilo zelo veliko, da se dobro oboroženi in da sni, jih slišala govoriti, da nameravaj o napasti Poljče, Po dolgem zasliševanju ih medsebojnem -posvetovanju, ned ten so tudi pisno odprli, so no z ustnim sporočilon izpustili: w Če bo konandant pristal na predajo, bo ob trinajstiiil visola na njihovi hiši bela zastara, če zastavo ne bo, pa' m sprejmemo boj," lakoj za ten sen odšla v Drago, da sporoči:, kaj sen opravila. Ker nisem dobil , nikogar iz Stiha odreda, sen vse napisala na kos papirja in se vrnila. Ponovno sen se odpravila h kaznilnici, od koder no je str V,ar - $o - zopet napodil. Spomnila ‘sem se, da hodi trgovec Tine Perko v ^'czrilH"hi vrt oskrbovat njihove čebele. Z njegovo po-, nočjo sen prišla v.stik z našin zaupnikom,.nemškim orožnikom Mtzcnbauerjem, poznala sem ga Že prej, ko ga je Perko pripeljal na moj dom. Idtzenbaua&ju sen povedala, za kaj gre, nato pa sva se skupaj vrnila v-,kas silnico, kjer sen koman-. dantu Glanzcrju izročila pisno. Ko ne je začel izpraševati,, kjo som dobila pisno, som nu n^tvcsila isto zgodbo kot poliT cistu w Racmanu "..Sproti sen si izmišljala vse mogočo o moči partizojwt' tako, da so Konci mislili, jo v Dre^i calm divizija. Videti jo bilo, da ni niso vsega verjeli, kar sen jin pravila. Najbolj jo razburilo Glanzerja, ker sen vedela za vsebino pisna, Že-prej so sunili, da delan za partizano, a dokazov niso imeliGlanzer, 331®®$!* vsi kolovodje so silili vane z vprašanji, ni grozili in zahtevali, da povem vse po " pravici ". Trikrat so no dali ned zaslišanjem.odvleči v celico in se sami v-ten času posvetovali. Vedno, ko so no pripeljali iz celice, so ni stavili vprašanje; " Soste zdaj govorili resnico?” Bila som že na koncu svojih noči. G-lanzor se je drl, da. je sramota, da sc nemška vojska pogaja z neko žensko in da je najbolje, eo napravijo.stvari konec in no likvidirajo. Na to sen odvrnila Glanzerju, da ni kot posredovalki ned njini in partizani ne smejo storiti ničesar. Kolovodje so se zopet umaknili v posebno sobo na posvet. Končno so pristali na po*r gajanja. Bili so prepričani, da so obkoljeni z velikimi partizanskimi silami in da ni drugega izhoda. Glanzer je zahteval, da, pridejo partizani na pogajanja v kaznilnico. Ker sen vedela,, da partizani na to no bodo pristali, sen predlagala, da bi bila pogajanja v neki hiši v vasi. Po daljšem posvetovanju so pristali, da bodo pogajanja za ovcntuclno predajo pri " Ještinu " istega dne ob petnajsti uri. Po ten dogovoru sen zapustila graščino. Nisen nogla verjeti, da sen živa prišla iz kaznilnice. Navdajal ne jo ponos, da son kljub veliki življenjski nevarnosti izvršila svojo dolžnost. Takoj sen odšla k naši aktivistki kini, ki je stanovala ari. w Joštinu ”, in jo obvestila .o sklepu, da bodo pri njih razgovori, Čeprav jo je ob ton sporočilu prevzel'velik strah,, je takoj začela s pripravan!. Nato sen s pomočjo miomu 7z}.~ gatcla, obveščevalnega oficirja, dobila zvoso s štaben Üb** krškega, odreda. Na noj don so prišli komandant Janko krožil j - Stanc in še trije tovariši, ki so bili določeni za poga- janja. Bil jo deževen dan. nb pctiajsti liri sen počakala našo delegacijo pred " Joštinon n in jo odpeljala v sobo, kjer so že čakali štirje nemški parlamentarci• Obo.delegaciji sta bili nočno oboroženi. Ko sen jih predstavila, sen odšla po-vasi na oprozovanje, da ne bi Nemci postavili našim zasedo. Pri ~ ton ni je pomagala terenska organizacija, posebno mladinska.' Pripadniki OP so .se začeli pripravljati za skrb pripornikov in jih vos čas pogajanj materialno in moralno podpirali.' , Mladinska organizacija jo bila od 2. do 4. naj a, ko so traT jala pogajanja* stalno na straži ir pazila na vsak gib Non-, cev v graščini.■ Prav tako so imeli tudi zunanjo nemško frpri to pod stalnim nadzorstvom. ° vsaki spremembi v nemški po*», stojanki in na fronti jo točno obveščala štab Kokrškoga odreda tako, da je bil vos Čas na tokočon glede nemških priprav in zunanjega pritiska. AFŽ.jo skrbela za prehrano partizanskih borcev in za ranjence, pripravljala cvetje in zastave. Tako je bilo ob koncu pogajanj in prodaji Nemcev vso pravočasno in dobro preskrbljeno. Tudi ostalo prebivalstvo Begunj in okolice je bilo v stalpi pripravljenosti. Nestrpno so vsi Čakali na osvoboditev za-, pornikov. Kljub strogemu nadzorstvu Nemcev zveze z zaporni-, ki niso bilo prekinjene. Po vrtnarju posestva Tonetu smo obveščali pripornike o dogodkih in jih neprestano vlivali-poguma. Tono pa nart je prinašal poročila o nemški posadki, da so zelo zaskrbljeni in razburjeni in da v kaznilnici vlada velika napetost in negotovost. Zvedeli sne tudi, da se Ge- , stapo in policija nekaj•prepirata. 0 vsen ton sno spreti obveščali štab Kckrškega odreda. V ten trenutku so nad Begunjami nekaj kre,t zaokrožila partizanska letala, Ko so~sc letala oddaljila se jo nad-.graššino zableščala bela raketa,’ Konci so pristali na predajo. V vasi je na-stalo silno razburjenje in veliko veselje. Letela »Oti h krojaču " Vuženkovonu Jožu % pri katerem sen zadnje dni, naročila petdeset novih titovk.' P0 hišah so se pojavilo zastavo, .ob štirinajsti uri pa je.zaplapolala tudi v zvoniku velika dvana j stnote rska zastava, ki sno jo sc šili v dnovih. pogajanj. Od ,vsch strani so se zbirali Ijtidje, zvonili so zvonovi, zavladalo je nepopisno veselje. Med ton je prikorakala pred graščino- četa partizanov s štabom Kokrškega odreda na čelu..Komandant taborišča Glanzcr jin jo izročil ključe zaporov, partizani pa so takoj začeli z osvobajanjem zapornikov. Ljudje, Id. so vos čas nestrpno, pričakovali izid pogajanj, so navdušeno sprejeli osvobodi-, telj e. Obsipali so jih s cvetjem in se z njimi prisrčno pozdravljali. Vendar jih zaskrbljenost še ni povsem minila. Niso verjeli Koncem, še vodno so mislili, da imajo pripraylje no kakšno zvijačo. Vse bolj pa se je tudi približevalo Begunjam streljanje in pokanje od zunaj prodirajočih Nemcev in domobrancev. Po prodaji nemške posadko in osvoboditvi zapornikov sno se morali začasno umakniti napadajočem sovražniku. Zapornike sme napotili v Drago, kjer j c bilo za njih že vso pripravij o-no.* Skoraj po vseh hišah so kuhali zanje in jin delili hrano • Razorožone Konce je straža odpeljala zadnje. Komaj so se poslednji umaknili v Drago, so vdrli v Begunje sovražniki. Med prebivalci je zavladal strah, da sc ne bodo, Nemci zaradi praznega gradu in osvoboditve zapornikov maščevali. Šolo po ponovnen izgonu sovražnika jo popustila napetost« Ljudje so pod vplivon terenskih organizacij prevzeli skrb-za zapornike. Večina so ni hotela več vrniti v kaznilnico. Vstali so po hišah in ljudje so jih radi sprejeli, ICo pa je noriška novamost dokončno ninila, so se vsi tiirfci, ki so niso r.iogli vključiti v partizansko vrste, razšli p