PRILOGA
ln*Nl GENIJ
^ifnJu5!6' kaj P°m?ni v 6jai *2*k^nih mer enota en
niste ra ne veste. Če že
m nuPIOfeSOr ali učitelJ fi-Wfindi Praktično nič
recimo voltu. To ^^alipv, , jstvo in televizijska bila v2rnu 0 Nikoli Tesli sta
Spni genij«23 razmišljanJe >>Raz'
^USTVO z R£KO
žlovej;	^oje	življenje in
Sc Avfe teiko zapoveduje, kt rečni S <~ateza Je bil 40 *1 Savn	orn*k Tovariševal
^ teke t -amo na videz se zdi> ^ko. t> ecej° mirno in vedno
^Je Pretok AvSčevo Pr'P°-!Ppey t ^a na papir Jožica
W2 teko«°Vala J° Je ”Prija'
^el skozi objektiv
ija Zni^ *n saniouveljav-?e<feti> ^ ; 0 je prijetno
Pina ln J* na tem sve111 tu(i>
*ite i0v«.v ki nosij° v , taradj „■? strasti> pa vendar
S na dlat * Strelov polc> t &rk,r mtl ena žival. Mi-Szoin is* * pogovarjal z 5toin emačem, predsed-Jotokluba „ Diana". Je popolnoma miro-nas,ov »Strel skozi
f&E
STALNA GALERIJA V NOVOTEKSU — Minulo soboto so v Novoteksovih prostorih v Novem mestu odprli stalno galerijo, kjer se bodo zvrstile najrazličnejše razstave. Prvi se je s svojimi grafikami predstavil akademski slikar Ive Šubic (o njem je govoril Andrej Pavlovec). Šubičeva razstava bo odprta še nekaj dni v Novem mestu, nato pa bo potovala v Metliko in na Vinico, kjer ima novomeška tekstilna tovarna dislocirana obrata. (Foto: M. Gošnik)
Bo »Triglav” vrnil
Nova organiziranost zavarovalništva kaže prve dobre rezultate — Kaže, da bo gospodarstvo dobilo vrnjenih 6 milijonov dinarjev — Prvič tak primer!
27. oktobra so na novomeški občinski konferenci delegatov Zavarovalne skupnosti Triglav obravnavali obsežen dnevni red. Povsod se zrcalijo novi odnosi, kot posledica pa nastopa tudi nova praksa.
Med drugim so obravnavali predlog plana za leto 1978 po temeljnih rizičnih skupnostih, občinah in skupinah zavarovanj. Pri tem so poudarili, da gre za velik napredek, ki ga je prinesel novi režim v zavarovalništvu. Prejšnja leta so plane sprejemali šele marca, se pravi v času, ko je bilo prvo trimesečje že zamujeno.
Pokazalo se je, da je na primer kolektivno življenjsko zavarovanje pri nas še prava redkost. Delegati naj bi v svojih sredinah pripomogli, da
bi tovrstna dejavnost zaživela, kot je predvideno.
Prvič pa se je zgodilo, da so delegati obravnavali možnost vračila
Dvoru še več rib
*a rg\°9°inico nameravajo razširiti — Dokumentacija ^ tritev čaka še na mnenje novomeške občine
,	„ — na Dvoru
l^ja " ^ravnava vloge inve-Carstva, Eksport Wce na ^širitev ribo-X ob Dvoru-
^°lcurnaV^ So Proučili predlo-Nap0^entacij° investitorja in fcSčSS a investitorja, nakar o vodnih in biolo-
Č »etob jihje treba ob pove"
& tel, -i^ico i e za razširjeno , CVo<ie v h ?b zmanjšanem prelil k!1 Pole„ ni! struge zag°-, ,j> st^ "bogojnice tudi v delu °d začetka do konca sPet n’,.J®r ^o voda iz ribogoj-J ki ^ v strugo. Vodarji ’ i^0 razPolagali s stolet-0 največjem in naj-
raba vode za razširjeno ribogojnico in koliko je mora ostati za živelj in druge potrebe v Krki. Pri obravnavi so poudarili tudi pomen usedalnega bazena, ki bo zgrajen v razširjenem delu ribogojnice in bo zagotovil čistočo vode z zadrževanjem odpadkov hrane pred iztokom vode v Krko.
Po ogledu na kraju samem so se navzoči izrekli za razširitev obstoječe dvorske ribogojnice ob pogojih, ki so bili določeni v razpravi in s tem da investitor pridobi tudi pozitivno mnenje občine Novo mesto in veterinarske uprave.
S predlagano razširitvijo se bo tako dvorska ribogojnica uvrstila med velike proizvajalce ribjega mesa, saj se bo njena letna zmogljivost povečala od sedanjih 70 na 200 ton.
M. SENICA
rutici
obn[2^u ^ke na obravna-
Ir - JU, SO DO r:ivnravi r:ty-
j“> po razpravi raz a naj bo največja po
Po robo težnjam
Za položaj delavcev gre
Stavek, da ni posluha za oblikovanje tozdov, čeravno imajo nekateri obrati za to vse pogoje, se v Posavju ponavlja kot refren že nekaj mesecev. Nazadnje je tako ugotovitev sprejel tudi medobčinski svet ZK, ko je razpravljal o položaju dislociranih obratov in enot.
Med obrati, ki imajo vse možnosti za preoblikovanje v temeljne organizacije združenega dela, so našteli obrat Dolenjske vodne skupnosti na Čatežu, obrat novomeškega Kremena na Ravnah v krški občini in obrat ljubljanskega Dinosa v Brežicah. Med tistimi, ki so ta korak že napravili, pa je bivša enota SAP v Brežicah. Ponekod so tozdi preveliki, kot na primer tozd novomeškega Pionirja v Krškem, ki zaposluje okoli tisoč delavcev. To pa je ogromno število, zato mnogi dvomijo, da lahko vsi zadovoljivo uresničujejo svoje samoupravne pravice in dolžnosti.
Za nekatere kolektive zopet ugotavljajo tehnokratski pristop k samoupravnemu organiziranju in ga označujejo kot poskus manipuliranja z delavci. To velja za Cestno podjetje v Novem mestu, kjer so napovedali celo ukinjanje tozdov in to brez zadostnih utemeljitev. Sledil je zaključek, da se morajo komunisti v obratih in tozdih postaviti po robu, pa naj gre za neodzivnost na zahteve po ustanavljanju tozdov ali pa za težnje po ukinjanju obstoječih temeljnih organizacij.
JOŽICA TEPPEY
POSLA VLJA - Megleni zastor se dvigne in turobni JeeS° jesenskega dneva se zmehča, ko alejo oblije svetlo-. Svctlejša kot kdajkoli Polja so opustela, narava je dala A y e bogat, se podala venenju naproti, počitku, da bi zopet jr&tfe n?P°l goli krošnji se utrne list, zibajoč se zadeva ob fcVa €l’ P°tem sanjo še pada in pade. Obleži, dokler se z njim kJeSenS^a XflPa’ zravnan P°d koraki, dokler ni samo še J Pu~ Vse se pogreza v zimsko mirovanje, dnevi postajajo Up’ /J^lern°st se je naselila tudi v nas. Samo dokler se v °d° poigrale prve snežinke. (Foto: J. favlin)
RAČJE SELO: TEHNIČNI PREVZEMI
Kolektiv Industrije gradbene keramike v Račjem selu vlaga velike upe v izide tehničnih prevzemov tovarne. V letu dni poskusne proizvodnje so zabredli v hude težave in izgubo. Pretežno zahodnonemški dobavitelj opreme Kerabedarf je bil postavljen pred dejstvo urediti tovarno, kot je bilo dogovorjeno. Od 3. novembra dalje teče postopek zapletenih tehničnih prevzemov posameznih tehnoloških celot proizvodnje, ki morajo biti opravljeni do 20. novembra. V Račjem selu je v začetku tedna delalo osem nemških strokovnjakov. Ljubljanska Tehnika, čigar tozd je tovarna na Račjem selu, je k sodelovanju pritegnila tudi zunanje strokovnjake.
sredstev 6 milijonov dinarjev gospodarstvu. To se lahko zgodi po zaključnem računu, če bodo delegatske skupščine v vseh občinah območne skupnosti to odobrile. Novo-meščani so bili za tak predlog. Pripomnili pa so, naj bi v prihodnje ob takih priložnostih šli še dalje: razlikovati bi morali med tistimi delovnimi organizacijami, ki plačujejo velike zavarovalne premije, pa imajo malo ali pa nič škod, od onih, ki imajo večkrat škodne primere. Tak način bi spodbujal kolektive k večji preventivni dejavnosti.
Očitno je, da so se v zavarovalništvu odgovorno lotili uresničevanja Zakona o združenem delu. V novomeški občini je območna skupnost Triglav med tistimi, ki imajo glede tega največ pokazati.
R. B.
STAREŠINE
IZMENJUJEJO
IZKUŠNJE
Organizaciji Zveze rezervnih vojaških starešin sevniške občine in Ljubljane — Center sta se dogovorili za tesnejše sodelovanje. V soboto je prispel v Sevnico avtobus rezervnih starešin iz Ljubljane. Ogledali so si Jutranjko, povsem delovni sestanek o strokovnem delu pa so imeli nato v krmeljskem tozdu Lisce. Po dogovoru bodo Ljubljančani v kratkem povabili v goste sevniške starešine na ogled ene od vojašnic na svojem območju. Med ljubljanskimi starešinami je bil tudi narodni heroj Janez Učakar.
STILLES POZOREN DO UPOKOJENCEV
Sevniška tovarna stilnega pohištva je v ponedeljek, 7. novembra, povabila v goste svoje upokojence. Vod-. stvo podjetja jih je med drugim seznanilo s pomenom nove dokončane naložbe, nato pa so upokojencem razkazali proizvodne prostore. Srečanje se je končalo z izletom na Lisca
SZDL POSAVJE: DOBER PROGRAM
Na seji medobčinskega sveta SZDL za Posavje konec minulega meseca v Sevnici so ugodno ocenili novi program dela sveta posavskih občin, ki mu načeluje predsednik sevniške občinske skupščine Janko Rebernik. Med številnimi rokovno opredeljenimi nalogami imajo prednost združevanje lekarn, brežiškega zdravstvenega centra, spremembe dogovora o financiranju krajevnih skupnosti. Svet posavskih občin je sprejel tudi nalogo, da bo ponovno vzel v roke posavsko zeleno knjigo, koncept dolgoročnega razvoja regije, predvsem pa, kaj je bilo uresničenega in kaj je treba dopolniti.
*'•	(1475)	Leto	XXVIII
NOVO MESTO, četrtek, 10. novembra 1977
jamarja 1975 je bil list odlikovan z redom
narod s srebrnimi žarki
Grb občine - Stillesu
Številne prireditve za praznik sevniške občine
Rezultati dela se kažejo v žepih posameznikov — V novomeški občini so ob tričetrtletju zaslužili poprečno 4.381
din
V novomeški občini je bilo v prvih devetih mesecih zaposlenih 21.445 oseb, kar kaže na 3,1-odstotno rast zaposlenosti v primeri z enakim obdobjem lani. Pri tem pa občinska statistika ugotavlja, da se je zaposlovanje povečalo za več kot 4 odstotke v negospodarstvu in za malo manj kot 3 odst. v gospodarskih dejavnostih.
Poprečni osebni dohodek v novomeški občini je ob .koncu tretjega trimesečja znašal 4.381 din in je bil za 22,5 odstotka večji od lanskoletnega v septembru. Poprečje pa nam bolj malo pove, če ne pogledamo še rasti osebnih dohodkov po panogah. V gospodarstvu so namreč osebni dohodki narasli za 23,1 odst., v negospodarstvu pa samo za 19,5 odstotka.
Sam september pa kaže nadaljnje povečevanje zaslužkov. V tem mesecu so imeli poprečni osebni dohodek 4.498 dinarjev, pri čemer pa je ugotovljeno, da so zaposleni v gospodarstvu zaslužili poprečno 4.343 din (manj kot devetmesečno poprečje), medtem ko so- v negospodarskih dejavnostih ta mesec prejeli poprečno 6.224 din.
TREGRAD:
AKTI DO ROKA
V trebanjskem Tregradu so 31. oktobra izvedli referendum o dveh najpomembnejših aktih, ki jih morajo sprejeti po zakonu o združenem delu. Delavci so se ugodno izrekli o samoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev v delovni organizaciji in statut. Organizirali so šest delovnih enot, zaenkrat, kot so ugotovili, še ni pogojev za ustanovitev tozdov. Menijo, da bodo do roka pripravili tudi še preostale akte in jih sprejeli.
Kljub statističnim podatkom so v mnogih gospodarskih organizacijah prepričani, da se jim godi slabše kot negospodarstvenikom, slednji pa kar naprej dokazujejo, kako z osebnimi dohodki zaostajajo. Nikdar ne ujamejo enakega odstotka rasti osebnih dohodkov kot gospodarstvo.
RIBNIČANI OB STRANI
Vodstvo Študentskega kluba, ki deluje za območje občin Kočevje in Ribnica, ugotavlja, da je v delo kluba vključenih premalo študentov. Zelo majhno zanimanje za klub kažejo študentje z območja občine Ribnica. Vodstvo kluba se je lani in letos prizadevalo, da bi ribniške študente zainteresiralo za organizirano delo, vendar doslej ni doseglo vidnega uspeha.
POSLEJ NA TRGU VEČ KONZUMNIH POSTRVI
V Jugoslaviji vzredijo na leto 2.100 ton konzumnih postrvi, kar je glede na naravne pogoje zelo malo. Zato so ribogojci, združeni v poslovnem združenju sladkovodnega ribištva oziroma njegovi sekciji za sal-monidno ribištvo, ob koncu prejšnjega tedna na enodnevnem posvetu na Otočcu nakazali možnosti, da bi se proizvodnja konzumnih postrvi v naši državi do leta 1985 lahko podvojila. Udeleženci otoškega po-svfcta so si ogledali več ribogojnih objektov v Sloveniji.
V drugi polovici tedna bo prevladovalo še suho vreme z manjšimi ohladitvami, pogostnost megle bo zmanjšana.
YU ISSN 0416-2242
Povsod bi radi več
Že od minule sobote se v sev-niški občini vrstijo športne, kulturne ter gospodarske otvoritve v čast občinskemu prazniku. Praznujejo ga v spomin na podvig narodnega heroja Dušana Kvedra - Tomaža, la je 12. novembra 1941 s soborcema osvobodil iz sevniških sodnijskih zaporov pet političnih jetnikov.
Nocoj ob 18. uri bo v galeriji na sevniškem gradu otvoritev razstave grafik, skulptur in plastik Janeza Boljke iz Ljubljane, v Lutrovi kleti bodo sklenili ta večer s koncerttom basista Ladka Korošca in solista na elektronski harmoniki Silvestra Mihelčiča.
Kulturnim dogodkom je namenjeno tudi jutrišnje popoldne. V Loki pri Zidanem mostu želijo poveličati spomin na znanega slovenskega sadjarja, pesnika in kronista Draga Ferdinanda Ripšla: ob 15. uri mu bodo
odkrili spominsko ploščo. Kraj bo od tega dne bogatejši za knjižnico. Ob 19. uri bo osrednja kulturna prireditev v čast občinskega praznika v sevnišVem gasilskem domu. Za nastop bodo zbrali amaterske skupine: vse zbore, ki prepevajo na območju občine, in recitatorje- Kluba mladih iz Sevnice.
Na sam spominski dan - v soboto, 12. novembra — se bodo sestali delegati vseh treh zborov občinske skupščine. Na skupnem zasedanju minuli petek so že sprejeli sklep o podelitvi letošnjega najvišjega občinskega priznanja, grba občine, kolektivu Stillesa. Ta znana tovarna stilnega pohištva izroča ob 10. uri namenu nove proizvodne prostore, s katerimi ločujejo proizvodnjo stanovanjskega pohištva od notranje opreme. Slavnostni govornik bo predvidoma član izvršnega sveta slovenske skupščine Vlado Klemenčič. •
A. Ž.
.
STAREŠINE V TOVARNI — Med sobotnim obiskom organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin občine Ljubljana-Center so izmenjali izkušnje s predstavniki sevniške občinske organizacije. Na sliki: med razgovorom v kolektivu Lisce — tozd Krmelj. (Foto: Marko Klinc)
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
SOVJETSKA ZVEZA je izredno svečano proslavila 60. jubilej oktobrske revolucije. Proslave so se udeležile delegacije več kot 100 držav in partij. Jugoslovansko je vodil dr. Vladimir Bakarič.
MOSKOVSKA PRAVDA je ob tej priložnosti objavila tudi članek predsednika SFRJ in ZKJ Josipa Broza Tita, v katerem je med drugim poudaril, da so napredna gibanja postala odločilna materialna sila, ki vpliva na družbeni razvoj v svetu.
Proslava
Oktobra
Vzajemno spoštovanje sprejetih načel je trajna in nezamenljiva osnova za razvoj jugoslovansko—sovjetskih odnosov in sodelovanja, enakopravno sodelovanje med partijami pa je osnovni pogoj za krepitev družbenega napredka in socializma na svetu, je rečeno v članku jugoslovanskega predsednika, objavljenega v moskovski Pravdi.
NA RDEČEM TRGU v Moskvi je bila ob koncu praznovanja velika vojaška parada. V paradi so sovjetske oborožene sile med drugim pokazale tudi najnovejše tanke T—72 in taktične rakete, ni pa bilo orjaških medcelinskih raket.
PRED TEM JE bila v Kremlju slavnostna seja, na kateri je govoril generalni sekretar CK KP Sovjetske zveze in predsednik prezidija vrhovnega sovjeta SZ Leonid Brežnjev. V njegovem govoru ni bilo izjemnih novosti, pač pa je ponovil že znana stališča, pri čemer je med drugim ponovil, da se Sovjetska zveza zavzema za popuščanje napetosti, mir in sodelovanje v svetu.
V KREMLJU so govorili tudi šefi delegacij, ki so se udeležile proslave, pri čemer pa generalni sekretar španske komunistične partije Carrilo ni govoril. Sovjetska agencija TASS je sporočila, da zato ne, ker naj bi bil zamudil, centralni komite španske partije pa je zatrdil, da zato, ker mu sovjetski
gostitelji niso dali priložnosti, da bi se povzpel na slavnostno tribuno.
PREDLOG NEUVRŠČENIH IN NEVTRALNIH
V Beogradu so evropske neuvrščene in nevtralne države na plenarni seji beograjskega sestanka konference o evropski varnosti in sodelovanju predlagale, naj bi se odločili za učinkovite ukrepe, s katerimi bi zaustavili dirko v oboroževanju.
Pri tem so predlagateljice poudarjale naslednje osnove: politični in vojaški vidiki varnosti se med seboj dopolnjujejo. Vse države so zainteresirane za prizadevanja, ki imajo namen zmanjšati vojaško konfrontacijo in doseči napredek pri razoro-ževanju, ta prizadevanja pa naj bi prispevala tudi k političnemu procesu popuščanja napetosti v Evropi in h krepitvi varnosti. Pri dosedanjih prizadevanjih, da bi zaustavili dirko v oboroževanju, ni napredka.
Nevtralne in neuvrščene države terjajo od udeležencev beograjskega sestanka, naj se z vsemi silami prizadevajo za sklic izrednega zasedanja generalne skupščine o razoroževanju, la bo prihodnje leto.
RAZLIČNO O ENAKEM
Trenutno ni z Jugoslavijo nobenih uradnih ali poluradnih pogovorov glede slovenskega vprašanja. Avstrija je s svojimi zakoni izpolnila obveznosti, ki ji jih je nalagala avstrijska državna pogodba. To je izjavil te dni avstrijski zunanji minister dr. VVilli-bald Pahr.
Pri tem je, prav nasprotno, v isti izjavi avstrijski zunanji minister povedal, da še niso urejena vsa vprašanja, ki zadevajo južne Tirolce. Tako se je šef avstrijske diplomacije v isti sapi zavzel za dvoje nasprotnih reči: medtem ko j? zatrdil, da je Avstrija izpolnila vse, kar bi morala glede na koroške Slovence, pa je od I^lijanov zahteval, naj storijo več za avstrijsko manjšino v tej državi.
Za dunajsko vlado torej še vedno veljajo dvojna merila.
JANEZ CUCEK
RIM — Potem ko so izraelske oblasti po trdi letih zapora izpustile nadškofa Hilariona Capuccija, ki je bil obsojen zaradi tega, ker je pomagal pripadnikom palestinske osvobodilne organizacije, so ga izgnali v Italijo. Tu so mu na rimskem letališču priredili navdušen sprejem arabski (predvsem pa palestinski) študentje. Na sliki: Palestinci vzklikajo nadškofu Hilrionu Capucciju (na sliki desno) na rim&em letališču. (Telefoto: UPI).
Nas žuEjo cene ali stroški?
  Živinorejci ne morejo kmalu upati na višje odkupne cene živine
Nekateri kmetje ne morejo razumeti, zakaj se je meso podražilo, živina pa ne. Vznemirja jih ugibanje, da po tej podražitvi menda ni upanja, da bi v prihodnjih mesecih lahko zvišali tudi odkupne cene živine. To pa so pričakovali, zlasti ob razpravah o uvajanju dohodkovnih razmerij med njimi in mesarji.
Pripravlja se še eno presene- kmetijstvu in ne v industriji. Z
čenje. Mesna industrija se je pri gospodarski zbornici Jugoslavije dogovorila in predlagala pristojnim organom, da bi dovolili zvišati cene mesnih izdelkov za 21. odstotkov. Med utemeljitvami za to so za poldrugi dinar višje odkupne cene prašičev,kot so jih upoštevali pri odobritvi sedanjih cen mesnih izdelkov. Morda so tudi že vedeli, da se pripravlja podražitev govedine.
Kakorkoli že je, kaže, da živinorejci ne morejo računati v kratkem na višje odkupne cene. Pri prodaji mladih pitanih goved bodo na boljšem le toliko, da ne bo treba čakati na izplačilo premije, ker bodo dobili ves izkupiček naenkrat. Torej bo treba bolj kot zbirati dokaze za predloge, da bi zvišali cene, iskati možnosti za zmanjševanje stroškov reje. To ne bo lahko, verjetno bo pa nujno.
Navadili smo se že — ne le kmetje in delavci v kmetijskih organizacijah, tudi delavci drugod — da z izgubo utemeljujemo predloge za višje cene. V zadnjem času pa s tem ni moč doseči toliko kot pred leti, ne v
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
V prigodnem zapisu, ki ga je ob šestdesetletnici oktobrske revolucije napisal za „Pravdo“ predsednik SFRJ ter predsednik ZKJ Josip Broz Tito, je med drugim poudarjeno:
„V sodobnih naprednih gibanjih v svetu se bolj kot kadarkoli prej v zgodovini boja delavskega razreda vzajemno prežemajo in s podbujajo procesi socialnega in narodnoosvobodilnega osamosvjanja ter samostojnosti, svobode in zzbliževanja narodov. Prav ta medsebojna odvisnost reaino širi družbene osnnove socializma kot svetovnega procesa in zato postaja tudi objektivno nujno, da se širi fronta sil, ki se bojujejo za napredek, to pa je razvoj po vojni vidno potrdil.
Različni načini
Priče smo, da se močno krepijo tudi subjektivne sile socializma, da se povečujeta družbeni vpliv delavskega razreda v kapitalističnih de Žalah kakor tudi vloga komunističnih, delavskih, socialističnih in drugih naprednih partij. V mnogih državah na vseh celinah je delavski razred že postal dejavnik, ki bistveno vpliva na družbeno in politično življenje.
Danes se milijoni ljudi zavestno odločajo za socializem kot boljši in pravičnejši družbeni sistem. Zatirani narodi in nerazvite države vidijo zase izhod v socialistični ureditvi. To, da ga v raznih državah uresničujejo ali se zanj bojujejo na različne načine, pa predstavlja objektivno nujnost in samo še
bolj krepi stvar socializma. Socializem je uveljavil pota in prakso za zelo različne objektivne in subjektivne pogoje in zgodivinske posebnosti posameznih narodov. V naslednjem obdobju se bodo v raznih državah neizogibno pojavile še bogatejše oblike revolucionarnega boja delavskega razreda in delavskih množic, pač glede na zgodovinske, ekonomske, kulturne in družbene razmer v posamezni državi.
Menim, da bo nadaljnji uspešni potek svetovnega socialističnega procesa vse bolj odvisen od pripravljenosti in sposobnosti subjektivnih socialističnih sil, da uresničujejo potrebe in zahteve sodobnega boja za so cializem in družbeni napredek v novih, konkretnih in zelo različnih okoliščinah. Od njihove pripravljenosti in sposobnosti je nadalje odvisno, kako bodo na enakopravni osnovi reševale probleme medsebojnega sodelovanja, kako se bodo na širokem področju in na demokratičnih načelih povezovale z vsemi tistimi silami, ki se bojujejo ali so se pripravljene bojevati za mir in družbeni napredek.**
2
Pod vodstvom Mitje sedemdnevnem obisku
DELEGACIJA
Ribičiča se je na na Nizozemskem
mudila delegacija SZDLJ, ki je s tem vrnila obisk nizozemski partiji dela. Izmenjali so mnenja o položaju v Evropi ter se dogovorili o medsebojnem obveščanju in nadaljnjem sodelovanju.
resolucijami in dogovori je treba brzdati rast cen, da ne bi zdivjale. Pritisk se je obrnil navzdol, kjer nastajajo stroški. Ali so cene materiala, strojev in drugih pripomočkov upravičene ali previsoke? Kako varčujemo pri njih? Ali nismo pri svojem delu razsipniški?
Ne bi govorih o receptih za to. Bope je razmišljanje in opa-
TELEGRAMI
BEOGRAD - Predsednik vlade Jamajke Michael Manley je prispel na uradni obisk v Jugoslavijo na povabilo predsednika ZIS Veselina Djuranoviča. Michaela Manleya in njegove sodelavce je na beograjskem letališču sprejel in pozdravil Veselin Djuranovič z uglednimi jugoslovanskimi voditelju To je prvi obisk premiera Jamajke v Jugoslaviji in predstavlja izraz prijateljskih odnosov med vladama in narodi obeh neuvrščenih držav.
MADRID - Sekretariat centralnega komiteja KP Španije je popoldne objavil sporočilo, v katerem odločno demantira trditve sovjetske agencije TASS, da Carrillo ni govoril na slavnostni seji v Kremlju 2. in 3. novembra zaradi tega, ker je zamudil. „0 tej zamudi", je rečeno v sporočilu, „so bili sovjetski tovariši pravočasno obveščeni in so potem, ko je prvi del španske delegacije prispel v Moskvo, potrdili, da bo Carrillo govoril. Po prihodu v Moskvo je Carrillo takoj izročil svoj govor za prevajanje in govor je bil v sredo zjutraj, 3. novembra, celo razdeljen sumultanim prevajalcem po kabinah, vendar Carrilla niso poklicali na govorniški oder.“
BEOGRAD - Na povabilo podpredsednika ZIS in zveznega sekretarja za zunanje zadeve Miloša Miniča je prispel na uradni in prijateljski obisk v Jugoslaviji indijski zunanji minister Atal Behari Vadzpaji.
ANKARA - Na tehniški univerzi v Ankari, kjer so se danes po šestmesečnem premoru spet začela predavanja, sta eksplodirali dve bombi. Ena je padla nedaleč od skupine študentov, druga pa je priletela v dekanat Eksploziji nista terjali žrtev.
ALŽ1R - Alžirija je označila namen Maroka, da preganja borce Fronte Polisario tudi na alžirskem ozemlju kot vojaški namen in opozorila, da bo vsaka kršitev alžirskih meja imela hude posledice za mir. V sporočilu, ki so ga objavili, je rečeno, da bo ministrski svet Alžirije „na preži pred vsemi poskusi, ki bi pomenili napad na suverenost in ozemeljsko celovitost Alžirije.**
BEOGRAD - Podpredsednik ZIS in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič se bo od 14. do 16. novembra letos mudil na povračilnem uradnem in prijateljskem obisku v Italiji na povabilo zunanjega ministra republike Italije Amalda Forlanija.
WASHINGTON - Ameriški State department je danes objavil, da je predsednik Carter za nekaj časa odložil napovedano potovanje v devet držav. Ostal bo v Washing-tonu, dokler kongres ne pripravi novega ameriškega zakona o energiji, ki je velikega pomena za gospodarstvo ZDA — tako je izjavil državni sekretar Vanče, ko je pojasnil, zakaj je Carter odložil turne-
zovanje stvari, kot nekateri že delajo. Na primer ob avstrijski meji, kjer je moč stvari primerjati in ne gre le za suho besedičenje brez dokazov.
Kako avstrijski kmetje redijo krave, ko dobijo za liter mleka precej manj kot naši? Za pitana goveda in prašiče dobijo približno toliko kot naši, enako za pšenico in koruzo, za vino pa veliko manj. Tudi oni primerjajo svoje dohodke z dohodki delavcev in želijo imeti enake. V preteklih letih bi se laže zaposlili v drugih dejavnostih, če ne bi bili zadovoljni s kmetovanjem, saj je bilo več prostih delovnih mest kot pri nas. Tudi neobdelane ali slabo obdelane zemlje nimajo toliko, kot je pri nas.
Pri nižjih cenah in večjih dohodkih kmečkih družin morajo biti tudi predelovalni stroški manjši. Kako jim to uspeva?
To bi bilo treba pogledati, proučiti in primerjati v nadrobnostih.
Vsakdo ve, da bo laže prodal po nižji ceni kot visoki, da bo laže zvečal svoj dohodek, če bo znižal pridelovalne stroške, kot če bo le čakal na višje cene.
Morda v preteklosti ni bilo dovolj spodbud za to, kaže pa, da se v prihodnjih letih temu ne bomo mogli izogniti.
JOŽE PETEK
Hiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«1111
E Iz zadnjega Pavlihe
I u
tedenski
mozaik
Če boste potovali V Italijo
s svojim avtomobilom, p ne želite po nepotrebni znebiti lir, preberite- nam njih nekaj vrstic, ker , utegne to zelo prav pri ■
minule sobote so namreč F
sosedih v veljavi no« omejiM0
naših predpisi v zvezi z
K5T -in tudi nove S za kršitelje teh ,a Na vseh cestah je hitr vozila, ki ne Preseffl°ni rA kubikov na 90 km (11 J’ 900 do 1300 kubjkov * 100 (130), za yoBkino kot 1300 kubikov F h (140) km na uro. je največja dovoljena ^ 50 km na uro. In boste prekoračili do hitrost za manj kot „ na uro, boste plačV*
na uro, dumc 20.000 do 40.000'ta, boste na plin Pntf%ii divje, boste morah tja do 600.000 hr••• za bogate...	,
Tačas pa nemški pravosodni ^ Hans-Jochen Vogel m skovni konferenci ^ Yorku postregel še ^ dramatičnim dejal je, da je v tem g na prostosti
roristov nemške na ^ ki so sposobni kadarko^. grešiti umor. Vse ^ stov, ki sodijo v ^
vano „trdo jedro	p
nemškega terorizma, u po njegovih besed*
10 - vendar jih irn^. JI bližno 60 za zapa, pa, sodeč po dog niso stuttgartskem zaporu, tako hudo varni. ■>•
In če smo že mu,šetote:newyoršV » pis „Daily nev/s da je odkril povez morofl afero Watergatein u f | predsednika ZDA J . $ Kennedyja. Povezava I ^ slednja: Frank SturZ1 ’ ^ ji izmed članov t°‘P’tsjn vlomila v sedež de^^e stranke v poslopju W ^ in tako začela z' | d afero istega imenf>J ^ znal, da je streljal ^ sednika Kennedyja, ^ ga je zgrešil To.Petima bojda neka b‘v jttiO ka CIA Marita Lo*l,,v ' na belem... Če m na črnem, zakaj °, mh> tu(ih) na Pf*&P
Kennedyja je sedaj inačic, da se je znajti... _
Milinim1111111
- Kako morote trditi, da ni	in
vse te salame, klobase, konzerve, tlaM«*? t drago: povsod Je notri le preveč svinjs* *
imiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii
-	I«.
tndi ni, pa se nlfi
	.* & k \ :	. \ \ ■					• % ^ ■»> 4 % ft fc A & N w ^ 1	
		<•		BBH	BI	. .■	K-fe .V*;		
EU. MOČNEJŠI — Delavci novome&ega dobfj a*° v npči med 29. in 30. oktobrom za tso Dnu-V” Vključili električni tok skoraj za "^tra rf To so naredili zato, da so lahko 11,5 uy?orm?tor zamenjali z novim, ki ima za JDest« u £ večj° moč. Kmalu bo tudi v Novem Hši tok. (Foto: J. Pavlin)
TRUD JE POPLAČAN — Vaščani Kala pri Semiču so imeli veliko skrbi in truda z asfaltiranjem svoje ceste, preden so jo, prenovljeno, odprli za semiški krajevni praznik. Tudi za ta kraj je posodobljena cesta velika pridobitev in „bližnjica“ za v svet. (Foto: F. Derganc)
„OČISTIMO KRMELJ“ — Pionirji Osnovne šole v Krmelju so imeli v torek že četrto delavno akcijo v letošnjem letu imenovano „Velika metla". Temeljita so se spravili nad vso nesnago, očistili jarke ob cesti in njihov kraj je postal mnogo lepši. (Foto: Janez Pavlin)
NISO ZA VSAK ŽEP — Marsikateri mimoidoči je ob ogledovanju razstavljenih novih zastavinih avtomobilov pred prodajalno Avto-deli v Novem mestu, cedil sline. Ko pa je zagledal cene, se je začudil, zamahnil z roko in odšel dalje. „Niso za moj žep!“ (Foto: Janez Pavlin)
^KO NAPREDUJE
1't#i'oK^*na ^P110^ dolenj-sestaia ? * k° 15. novembra kolibo V	da	bi	ugotovila,
*vezi na?og opravljenih v Pt°storL “delavo regionalnega obtavnj P plana Dolenjske, Hov j. a Problematiko orga-Msluhj.., notranje zadeve ter med drugim infor-ceste tp ° ustanayljanju SIS za ^°*enjsk° 2druževanju lekarn na
0 Itasu preveč ali premalo kritično?
Se/,
imisca
&REŽICP	-----------------
l ^jci ~ ^a tedenski sejem sn Pe'Ja'* 338 prašičev, od din i?M0da** 228 živali po 31 Nč« Df, ^®ram žive teže in 14 f.din kilogram žive te-ltn° Star*natl ^ mesece, v Večina pripeljanih in ^Osti,	imela pod 3 mesece
Nqvq
!**8čjj j. MESTO — Novomeški J^očasne S°Veji semenj je bil kljub °biska U n'*11"1 v Šentjerneju do-?a^ev ' ejci so pripeljali 497 ft°dali sn •>„ ®'av goveje živine.
prašičev in 38 glav TTOai niSnn£ <-ene se od zadnjega uV°te nr„jStVeno spremenile, saj Snffi^jaU P° 18-21,50 din
^ kil2teže’krave Pa P° 12 -}?0&ain ^gram> medtem ko je bil i, 20/t-Ve^e^e mlade živine po , tednov J^^čki, stari od 6 do ^	»prodajo po 500 -
Da a do 5 mesecev stari w 86 veljali 750 - 100 din.
Ob uresničevanju zakona o združenem delu in ustave bodo komunisti v Itasu reševali tudi ostale pereče zadeve v tem kolektivu, o svojih sklepih, ukrepih oziroma reševanju zadev pa morajo do 10. decembra poročati občinskemu komiteju ZK Kočevje. Tako je bilo sklenjeno na zadnji seji občinske konference ZK.
Iz poročila na seji občinske konference je bilo razvidno, da v Itasu ni enotnosti pri delu vodstva delovne organizacije, političnih organizacij in niti znotraj ZK. Dogaja se, da za vodilna mesta kandidirajo, oziroma so izvoljeni ljudje, ki nimajo ustreznih moralno-političnih kvalitet Zaradi vsega tega in še nekaterih pomanjkljivosti trpi uspešno delo v kolektivu. To je le nekaj misli iz poročila.
V razpravo sta posegla tudi dva člana konference, ki sta iz Itasa. Poudarila sta, da se razmere v Itasu zboljšujejo tako na področju uresničevanja zakona o združenem delu, kjer so te dni dali v razpravo zadnje štiri dokumente kot na področju gospodarjenja, kjer so se utrdili na trgu in stoje na trdnih nogah. Menila sta, da je Itas bolj kritiziran, kot zasluži, in da do vsega tega prihaja tudi zato, ker v kolektivu vse zadeve kritično in javno obravnavajo.
Poudarila sta, da je v zadnjem „štrajku“ sodelovalo le 30 od 1200 zaposlenih, da skuša Itas pomagati nerazvitemu podeželju in da je v zadnjih letih napravil ogromen skok naprej, saj se je število zaposlenih povečalo iz 500 na 1200 itd. Kljub temu je Itas kritiziran, ne pa tisti, ki že 30 let niso bistveno napredovali.
Kmetijski nasveti
X
“metno svetlobo do jajc
0nad_ etlobe ni jajc, to dobro vedo rejci kokoši v tem času, olžii bi m
o kot ZUns*cem času komaj v treh dneh skupaj. Na srečo
* kur. Pojenju je dolžina dneva. Izmerjeno je celo, da potrebu jo ji Pre^en v sebi napravi jajce, 25 ao 281
l ur svetlobe; toliko
H
* lteba 'l/laravna svetloba zaleže umetna luč; temu dejstvu se vj valili, da pozimi jajc nič več ne primanjkuje in daje A v ^a izgubila nekdanjo veljavo.
Klbt,- j?1?1 F tre*>a kokošnjak dodatno osvetljevati in P tojev? “klanje hormona hiteina, ki ima odločilno besedo »JrnJu jajca. Zadoščajo dva in pol do trije vati za en
izračun velikosti potrebnih 10 površinskih metrov zjutraj in proti večeru,
: u$vey.“°irepo podaljšamo dan.
D del J6Vanje’ ^ samo P° ne zahteva velikih stroškov, pa J*vi]„a ZutiSKe skrbi za kokoši nesnice. Nič manj pomembna ni >>j0 Pfehrana, saj so v tem letnem času živali zaprte in si ne ti Ha h?6 ’s*cat* ravnovesja v prehrani. Misliti je treba predali	e‘jakovine, rudnine in še nekatere snovi. Superkoncen-
Pen*hiin° odrešijo rejca skrbi za njihovo pravo količino \piriSorazmeije. Obnese se tudi silirana krma, sestavljena iz cda	knnne pese, koruze, mlade trave. Silaža mora biti
%favilno, vestno pripravljena, zato pa zdrava, vzbujajoča
Ju
3iCe ena zahteva mora biti v zimskem času izpolnjena: k1 Prifi^j0 dlSetati v mrazu, sicer ne bodo dajale, kar od j h^fati ^emo'	kokošnjak	ne	sme biti zmrzovalnik, J
ti 1 S®3 ne Pa<^a P04* nič stopinj; primerna toplina je J , Celzija. Razen mraza je pogubna tudi vlaga, zato je ' % s, 0r*stno po tleh na debelo nastlati žagovino ah oblance, fc IriK °	dnig primeren nastilj. Tudi gostota živali ne
P^tirana: S odraslih kokoši ali 15 piščancev na en
Inž. M. L
Nadalje je bilo v razpravi poudarjeno, da je razveseljivo, ker Itas gospodarsko napreduje in ker ureja odnose na samoupravnem in drugih področjih. Zavedati pa se je treba, da je bila rast Itasa povezana tudi s precejšnjimi političnimi problemi razen tega pa tudi, da je Itas dobil za prekvalifikacijo rudarjev in obratna sredstva okoli 70 milijonov dinarjev posojila, kar je gotovo omogočilo njegovo hitrejšo rast v primerjavi z drugimi delovnimi organizacijami.
J. PRIMC
Prikolica za francoski okus
Prikolica »Adria” -pojem uspešnosti
V Franciji kupujejo avtomobilske prikolice največ delavci in ljudje s srednje visokimi dohodki, pač taki, ki si med dopustom ne morejo privoščiti bivanja v hotelih, nakup prikolice pa se jim obrestuje že v nekaj letih. V zadnjih letih gredo dokaj v promet tudi prikolice novomeške IMV.
Do leta 1970 so Novomeščani s pomočjo samostojnega francoskega uvoznika prodali na leto le okoli 500 pikolic, prodaja pa je poskočila, ko so v Parizu ustanovili samostojno podjetje „IMV Adria Caravan France , ki je v sezoni 1973/74 prodalo kar 10.870 prikolic „Adria“. Čas gospodarske krize je nekoliko zmanjšal prodajo in tako so v sezoni 1976/77 našli le 8.784 kupcev, kar pa je še zmeraj deset odstotkov v Franciji prodanih prikolic.
V Franciji je moč izbirati med 75 znamkami prikolic in domači proizvajalci se pogosto spravljajo na „divjo tujo konkurenco". Nizkih udarcev je deležno tudi podjetjfe „IMV Adria Caravan France , ki mu očitajo prenizke cene, uvozne olajšave in podobno. Res pa je, da je po sporazumu med Jugoslavijo in
EGS oproščenih carine manj ko deset odstotkov jugoslovanskih prikolic. Tudi očitki glede nizkih cen so bolj iz trte izviti, kajti cene za prikolice	„Adria“ imajo velik
razpon, od manj ko sedem tisoč frankoc za najcenejše do 27.480 frankov, kolikor je treba odšteti za najdražje prikolice; vmes pa je šestnajst	različnih	možnosti,
odvisno od velikosti in opremljenosti prikolic.
Novomeške prikolice prodajajo v Franciji na 125 prodajnih mestih in dandanes	je prikolica	„Adria“
pojem uspesnosti v francosko-jugo-slovanskih	gospodarskih	odnosih.
(Stane Ivanc, Gospodarski vestnik)
Enake štipendije
Mnogim dijakom in študentom je najbrž še v (ne)prijetnem spominu lanska širokogrudna štipendijska politika. Tedaj so za štipendijo lahko zaprosili in jo tudi dobili celo tisti, ki so nato denar zapravljali za priboljške ali bencin. Posledica take politike je bilo pomanjkanje denarja za tiste, ki se težko prebijajo iz meseca v mesec.
Konec oktobra je bila zaključena ■javna razprava o osnutku novega predloga štipendijske politike v republiki. Tudi Posavje se je tvomo vključilo v javno razpravo. V Sevnici so pripravili zbor, ld se ga je udeležilo 400 štipendistov. Štipendisti iz Posavja so imeli veliko pripomb na omenjeni osnutek, dah so veliko predlogov za dopolnitve, to njihovo zavzetost pa je pohvalil celo medobčinski svet SZDL za Posavje, ko je na eni od svojih sej strnil ugotovitve javne razprave o štipendijski politiki.
V Posavju se zavzemajo, da bi bila štipendij sla politika sestavni del naložb v družbeno reprodukcijo. Po vsej republiki naj bi bile enake štipendije; kot pri kadrovskih naj bi tudi pri štipendijah iz združenega dela prišlo do izraza nagrajevanje po uspešnosti študija. Posavski dijaki in študenti so nadalje mnenja, da bi morali tisti, ki prejemajo le štipendije iz združenih sredstev, vsako leto zaprositi tudi za kadrovske štipendije.
Taki in podobni predlogi kažejo, da se mladi dovolj zavedajo pomembnosti štipendijske politike, ki pogosto'udari po tistih, ki so štipendij najbolj potrebni. A_ £
- Zdaj pa hitro proč! Delo boste nadaljevali po slavnostni
vnritvi'
otvoritvi
(Branko Babič)
trebanjska
industrija
montažnih objektov trebnje
VABI K SODELOVANJU
trimo
PROPAGANDISTA - NOVINARJA,
ki bo skrbel za urejanje in izdajanje internega glasila TRIMO, INFORMATORJA in za ekonomsko propagando.
Zahteve za zasedbo delovnega mesta:
- politolog ali novinar s končano I. stopnjo fakultete za novinarstvo in politične vede.
Kandidat mora biti razen navedenih pogojev moralno-politično neoporečen in mora predložiti koncept internega glasila „TRIMO".
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in s konceptom internega glasila naj kandidati v roku 10 dni dostavijo v splošni sektor delovne organizacije TRIMO, Trebnje, Prijati jeva 12.
VOZNIKI!
ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO . ZUNANJI IN NOTRANJI PREMAZ Z »VALVOLINE TECT-YLOM" VAM OPRAVI;
PETER PERDEC
AVTOMEHANIK POD TRSKO GORO 90, TELEFON 068-22-372 GARANCIJA ZA OPRAVLJENO DELO!
TECTYL CENTER
Odbor za medsebojna razmerja osnovne šole Trebnje
RAZPISUJE
prosto delovno mesto
KVALIFICIRANE
KUHARICE.
POGOJ: končana poklicna šola kuharske smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj iz kuharskih opravil.
Nastop službe 7. 12. 1977. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa.
BRIGADIRJI VETERANI!
Pozivamo vse brigadirje veterane, ki so sodelovali na MDA od leta 1945 dalje v okviru novomeških brigad, naj se osebno, pismeno ali po telefonu javijo na O K ZSMS Novo mesto, Kettejev drevored 3, tel. 21-536, ter nam dajo naslednje podatke: točen sedanji naslov, rojstne podatke in datum ter ime akcije, katere so se udeležili.
To potrebujemo za ureditev evidence in organiziranje srečanja brigadirjev veteranov.
OK ZSMS
RAZPISNA KOMISIJA ZDRAVSTVENE ŠOLE V NOVEM MESTU
OBJAVLJA prosto delovno mesto
RAČUNOVODJE
Pogoj:
- višja izobrazba ekonomske smeri, 2 leti ustrezne prakse v računovodstvu.
Kandidate prosimo, da v 15 dneh po dnevu objave pošljejo vloge razpisni komisiji Zdravstvene šole v Novem mestu, Ulica talcev 3a.
io. novembra 1977
DuLlNjSiU LiJl
Več kot študij
S skupščine posavskih študentov — Se tesnejša pove- ■ zanost
3. novembra je bila na strojni bltani i
fakulteti v Ljubljani redna letna skupščina posavskih študentov, na kateri so ocenili delo kluba v preteklem študijskem letu kot dobro in pestro. Ugotovljeno je bilo, da še vedno premalo študentov sodeluje v nekaterih akcijah; tako med brigadirji skoraj ni bilo posavskega študenta. Vsekakor bo potrebno v bodoče urediti tudi to.
Predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz Posavja so poudarili, da si žele razširiti sodelovanje s študenti izven meja štipendijske in kulturne politike. Precej besed je bilo spregovorjenih tudi o težavah z izhajanjem revije Posavska srečanja. Samo sodelovanje študentov in mladine je odločno premalo. Potrebna bo širša družbena akcija.
Udeležba študentov na skupščini je potrdila, da je zanimanje za delo kluba in pripravljenost, da pomagajo, zadovoljiva Novemu vodstvu bo ta pomoč še kako potrebna pri uresničevanju tekočih in novih nalog.
SILVO MAVSAR
PRIPRAVE NA PROSLAVE
Prejšnji teden se je v Črnomlju sestal odbor za pripravo proslav ob 100-letnici Župančičevega rojstva, la se bodo vrstile celo polovico prihodnjega leta. V Črnomlju imajo precej zamisli, kako naj bi potekale proslave v občini, vendar je treba njihov koncept uskladiti s konceptom republiškega odbora za pripravo proslav v počastitev velikega slovenskega pesnika.
NAPREDEK
V minulih letih je bilo v poročilu pedagoSce službe vedno zaslediti kritične misli o premajhnam obsegu podaljšanega bivanja v občini. Pred nedavnim so to bivanje uvedli kljub znani prostorski stiski na trebanjski osnovni šoli za učence od S. do 8. razreda. To bivanje obiskuje 30 učencev. Tudi na mirenski osnovni šoli so uvedli podaljšano bivanje za učence vseh razredov.
SKUPŠČINA KLUBA BELOKRANJSKIH ŠTUDENTOV
27. oktobra je imel Klub belokranjskih študentov na Rožniku skupščino, ki se je je udeležilo okrog 130 belokranjskih študentov. Pred skupščino so sprejeli v svoje vrste nove člane-bruce ter jih seznanili s pomenom in nalogami KBŠ. Na skupščini pa so podali poročila o delovanju kluba v preteklem šolskem letu predsedniki sedmih komisij: socialnoekonomske, kadrovske, športne, kulturne, idej-no-politične, informativne in komisije za LO, DS in MDA ter predsednik aktiva ZK. Predstavnica delegatov v O K ZSMS Črnomelj je orisala sodelovanje kluba z OK ZSMS Črnomelj in OK ZSMS Metlika. Sledila je razprava.
Na volitvah so izvolili novega predsednika KBŠ Dušana Zorca, podpredsednika, blagajnika, delegate v OK ZSMS in člane komisij, ki se bodo skupaj z vsemi belokranjskimi študenti trudili, da bo delo kluba nemoteno potekalo.
MIRJAM BEZEK
EDEN OD SODELUJOČIH na sobotnem koncertu v novomeškem Domu JLA bo tudi ženski pevski zbor z Jesenic pod taktirko Milka Škobemeta.
Zmagovalni zbori v Novem mestu
V soboto, 12. novembra, bodo v novomeškem Domu JLA nastopili zbori, ki so se najbolje uveljavili na tradicionalnem tekmovanju za amaterske pevske zbore pri RTV
Ljubljana
Glasbeno uredništvo RTV Ljubljana že vrstp let organizira tekmovanje amaterskih zborov Slovenije pod naslovom AMATERSKI ZBORI PRED MIKROFONOM, s katerim želi obogatiti glasbeni spored in obenem čim bolj na široko zajeti kakovostno slovensko glasbeno poustvarjalnost na področju zborovdce glasbe. S tem daje možnost vsem slovenskim zborom, tudi tistim onstran meje, ki se čutijo sposobni sodelovati na takem javnem tekmovanju, da z ustrezno kakovostjo petja kot tudi primernim izborom sodelujejo v radijskem sporedu.
Novomeščaru in drugi občani	slušati zbore, ki so zmagali na zad-
tega dela Dolenjske, ki jim je zbo-	njem tekmovanju v sezoni 1976/77.
rovsko petje posebno pri srcu - in	V organizaciji RTV Ljubljana in
teh, kot nam je znano, ni malo —	Zveze kulturnih organizacij Novo
bodo imeli izjemno priložnost po-	mesto, ki v letu praznovanj Titovih
Ena ulica, dve pridobitvi
jubilejev organizirajo nastop teh zborov v dvorani JLA v Novem mestu 12. novembra 1977 ob 19. uri, bodo nastopili: vokalni kvintet Gorenjci kot zmagovalci skupine malih vokalnih ansamblov, Ženski zbor z Jesenic, ki ga vodi Milko Škoberne, kot zmagovalec I. jakostne skupine enakih glasov Akademski zbor, komorni zbor iz Kranja — tega vodi Matevž Fabjan - ki je zmagal v I. jakostni skupini mešanih zborov, ter moški pevski zbor „VRES“ DPD Svobode Prevalje pod vodstvom Jožka Kerta kot zmagovalca II. jakostne skupine enakih glasov.
Urednik za zborovsko glasbo pri RTV Ljubljana Danilo Čadež
Ob prazniku sevniške občine in KS asfaltirana Drožanj-ska ulica — Slednjič tudi nova veterinarska postaja
ASFALT SKOZI GORENJCE
Ob bližnjem prazniku sevniške občine in mestne krajevne skupnosti so v nedeljo odprli prostore veterinarske postaje, dokaz, kaj je mogoče storiti ob sodelovanju krajanov in KS, p je tudi lepo urejena Drožanjska ulica.
Sevniška krajevna skupnost je s tem letos uresničila doslej najobsežnejši načrt asfaltiranj ulic v mestu. Predsednik sveta KS Oton Šket je pred simboličnim prerezovanjem traku upravičeno pohvalil krajane. Ni šlo le za polaganje 10.500 kvadratnih metrov asfalta, ampak so hkrati uredili kanalizacije. Po predračunih bi ta dela veljala 3,9 milijona dinarjev, ob veliki prizadevnosti ljudi pa je bilo mogoče narediti za 1,20 milijona dinarjev! Samo udarniško delo krajanov je ocenjeno na 310.000 dinarjev! Seveda pa so segli tudi v žep in zbrali še 250.000 dinarjev.
Pred otvoritvijo ceste je starosta sevniških veterinarjev Mirko Mohor tod odprl tudi nove delovne prostore sevniške veterinarske postaje. Na videz bolj majhna stavba bo, kot je
poudaril predstojnik posavskega Veterinarskega zavoda iz Brežic Miro Miki, velikega pomena za živinorejce, predvsem pa omogoča ure-jenejše delo veterinarskim delavcem, ki obvladujejo že tako najtežji teren v Posavju. Gradnjo je omogočil občinski izvršni svet s posojilom 550.000 dinarjev.
A. ŽELEZNIK
V nedeljo, 30. oktobra, so svečano izročili namenu asfaltirano cesto skozi Gorenjce. Cesta je dolga 2.100 m in široka 3,5 m, dela pa so veljala 1,475.000 dinarjev. Občina je prispevala za asfalt 588 tisočakov, ostalo pa so dali krajani v denarju in s prostovoljnim delom, pomagala pa je tudi KS Semič.
F. DERGANC
IZGUBILA RAVNOTEŽJE — Pretekli petek se je med obračanjem težkega priklopnika na križišču v Žabji vasi z deskami naložena prikolica prevrnila na bok. Večje materialne škode sicer ni bilo, le voznik tovornjaka z ljubljansko registracijo je moral nekaj ur počakati, da mu ie dvigalo postavilo prikolico zopet „na noge“. (Foto: Janez Pavlin)
Čez normo na vseh petih koncih
2S. oktobra je bila v Novem mestu skupščina MDA Suha krajina, na kateri so ocenjevali letošnje delo in začeli že s pripravami na nove akcije v prihodnjem letu.
V izčrpnem poročilu je bilo delegatom na voljo obilo številk, podatkov in dokazov, da je bila letošnja brigadirska akcija uspešna. Prav tako v oceni niso skrivali napak, ker želijo, da se ne bi ponavljale.
Letos je delalo 627 brigadirjev iz več slovenskih brigad na petih deloviščih. V Dobrniču, ki spada v
trebanjsko občino, so zgradili vodovod v dolžini 2350 m do vasi Vrbovec in še 1860 m stranskih vodovodov. V vasi Lopata (novomeška občina) so zasuli 1975 m že izkopanega jarka in izkopali 1570 m novega voda. V krajevni skupnosti Struge (občina Kočevje) so brigadirji izkopali 3350 m jarka za vodovod in še 1445 m stranskih vodov. V vasi Višnje-Bakrc - ta je že v grosupeljski občini — pa je bilo izkopanega 1270 m novega voda. Prevole so bile v letošnjih izrazito vodovodnih akcijah izjema, ker so tu brigadirji tlakovali 600 m2 novozgrajene ceste in uredili 2500 m sipin. Razen vsega tega pa je bilo z udarniškimi akcijami mimo rednih programov narejenega še veliko drugega dela v posameznih krajevnih skupncctih.
Strokovno delo na deloviščih so opravljala pooblaščena podjetja, na deloviščih pa so bili tudi vodje, tjlasploh je letos strokovna služba pokazala veliko boljše rezultate. Zelo dobre izkušnje so imeli brigadirji z domačini, saj ni bilo udarniške akcije, da ne bi bili krajani zraven. Izjemno dobro pa je bilo sodelovanje v Dobrniču.
NEKAJ KONČANO, DRUGO ZAČETO
V brežiški občini so bile letoos dokončane nekatere pomembne investicije, druuge pa so še v teku. Tovarna pohištva je dogradila veliko proizvodno dvorano, dokončana je bila obvoznica v Brežicah, preurejeni gostinski prostori v mokriškem gradu, dokončano mestno kanalizacijsko omrežje za tretji zbiralnik ter moderniziranih veliko cestnih odsekov. V Dobovi bodo dogradili otroški vrtec, Prevoz Brežice investira v novo halo za tehnične preglede vozil, Livarstvo Dobova v proizvodne
Erostore, tozd za popravilo voz v lobovi strugamo in remontno de-
lavnico za popravilo železniških vagonov, PTT pa v razširitev avtomat-
skih telefonskih central na Bizeljskem in v Brežicah. Začet je nadalje most čez Krko v Krški vasi, hotel v Čatcških Toplicah, rastlinjak Agra-rie, dom upokojencev v Brežicah in več drugih objektov.
POSOJILA ZA KMETE
„HLAPONI“ NA SLEPEM TIRU - Pred kratkim so na slepe tire novomeške železniške postaje zapeljali še zadnje parne lokomotive, ki so sopihale po dolenjskih progah. Popolnoma jih še niso izločili iz prometa, ampak jih bodo uporabljali še za izredne vožnje in premikanja na postaji.
Nad pričakovanjem je bil letos uresničen program izobraževanja brigadirjev; posebej so pohvalili področje tehnične kulture, zelo slabo pa je bilo kulturno življenje. Program glede prireditev večji del ni bil uresničen, zato pa so bili obrambni dnevi vsebinsko bogatejši in zanimivejši za mladino. Mladinska delovna akcija v Suhi krajini vsako
Od krampa do bagra
„Leta 1947 sem bil v vajenski gradbeni šoli pri „Zidarju“ Kočevje. Vsako popoldne smo imeli udarniško delo. Čistili smo razvaline kočevskega gradu. Takrat ni bilo avtomobilov, bagrov in dvigal, ampak lesene samokolnice, konji in naše roke. Se danes vidim pred očmi sliko iz takratnih časov, ko predsednik občine Starc stoji med razvalinami v škornjih in rjavih hlačah ter nam govori: „Fantje, takole se vzdigne!" in nam kaže, kako naj primemo za delo." Tako se je spominjal ob 30-letnici »Zidarja" svojih prvih dni pri tem podjetju Franc Merhar iz Prigorice, ki je danes delovodja pri »Zidarju".
samo en žerjav zamenja toliko. Za izkope smo potrebovali Budi in seveda zanje stanovanja in hrano. Danes opravi z bii žerjem to delo en človek. V _ ^
žerjem to delo en ciove*.. * je bilo treba moblizirati vso
konji in vozovi, da so prepelpb ?
Joostaji
Konji in vozovi, ua vagonov na železniški p J* pesek; danes pa to delo oprarijo trije tovornjaki. Včasih sm lali brez zaščitnih sredstev, £
dili smo stolpič dve kb,
ga le leto dni,“ je P1- -, nekdanje in sedanje čase v ff beništvu Franc Merhar, BG , proslavi 30-letnice ”<zln0 prejel priznanje za pnza y delo za napredek podje F> zasluge pri krepit« ^
medsebojnih odnosov, za
šno delo v samoupravnih organ*
in za prenašanje delovnih m šenj na mlajše.
Delal je po skoraj vseh E& jevih gradbiščih. Najbo J P . Vonosen, da je bil delovojpP*
novem kočevskem zdravstva«
domu. Objekt je bil zah e > je bilo treba skoraj vsako soc graditi drugače, rde gradnje je bd kratek, leto in poh
„V kolektivu urejamo zadeve sporazumno. Včasih res p	^
zaostritev, vendar *	toV.
pametno urediti. Vča J & ljam, da nekateri n^^P jje odnosa do nadrejenih, ko premalo vedo o njihov
F. MERHAR
FRANC MERHAR: »Včasih smo mešali beton na roke.
Delavsko šolo je končal pri novomeškem Pionirju. »Včasih je na vsakem gradbišču delalo okoli 100 ljudi, pa čeprav smo gradili manjše objekte. Danes jih
Ob zaključku pa naj P da sem zelo vesel, ker po 1970 ni več prehajanja l ^ arije). Delavci se ne menjaj ni treba kar naprej P..^. novih. Položaj se je izbolj&h gradimo stanovanja m domove tudi zase, patu®' ker so odnosi v kolekh boljši."	prjMC
Novoteks na velesejmu
Novoteksova tozd Tkanina je edini predstavnik dolenjskih proizvajalcev metrskega blaga na mednarodnem sklepanju pogodb tekstilcev na prireditvi zagrebškega velesejma KU-TEX 77, ki traja od 8. do 10. novembra tega leta. Od številnih slovenskih tekstilnih tovarn se udeležuje Kutexa še Mariborska tekstilna industrija, Tekstilna industrija Kranj in Centromerkur iz Ljubljane kot ena od redkih trgovskih hiš, ki se udeležujejo letošnjega srečanja tekstilcev.
Nikakor se ne moremo strinjati s trditvijo prireditelja, Zagrebškim ve-
lesojmom, ki zatrjnjfškodi
Kutex pritegnil k sodriov^^
Kutex pritegnil K v*jzvajalce ^ vse jugoslovanske proi . pr traže. Seznam razstavlj	(1f
skromen ^jugoslovanske
Sicer pa ima Kutex prikaže tržišču možnosti jug ^ f skih proizvajalcev je prireditev ne samo jugo ^ p
temveč tudi mednarodno nakup in prodajo tekstila.
BORNA DEDIŠČINA
Brigadirji na letošnji mladinski delovni akciji „Suha krajina '77" so v 65 dneh opravili 50.830 ur in ustvarili za nad 3,5 milijona dinarjev vrednosti
skega fonda v trebanjski občini je Še hudo pomanjkljiva. Po podatkih iz leta 1971 je nad polovico stanovanj starih več kot 50 let; tako je bilo do leta 1918 zgrajenih skupno 2.538 hiš od skupno 4.814. Brez kakršne-
leto bolj upravičuje svoj obstej ne le zaradi materialnih učinkov, ampak tudi zaradi gojitve tovarištva, bratstva in enotnosti, ustvaijanja pravega odnosa do fizičnega dela in usposabljanja mladih za življenje v socialistični družbi.	g	g
koli instalacije je 327 stanovanj,
'ek-
2397 stanovanj premore samo elek triko, 2.076 pa elektriko in vodo. Do tega leta so imeli kopalnico le v 981 stanovanjih. Se bolj nerazveseljiv je” bil ta pregled po krajih. 41,7 odst. stanovanj, opremljenih tako z vodo in elektriko, je v štirih krajih (Trebnjem, Mirni, Mokronogu in Šentrupertu), preostalih 58,3 odst. pa je razkropljeno v 210 naseljih.
PRIPRAVE NA VOLITVE IN KONGRES
Na zadnjem posvetu s predstavniki osnovnih organizacij ZSMS v Črnomlju so sprejeli program priprav OK ZSMS na volitve in na kongrese. Volitve in postopek evidentiranja za vse organe ZSMS in OO morajo biti izvedeni do začetka prihodnjega leta; po programu morajo biti volilne in programske konference v osnovnih organizacijah izpeljane do 1. marca 1978, konferenca občinske konference pa bo do 1. maja, tako da bo potem stekla razprava v OO in bodo pripravljeni za jesenski kongres.
ŽALOSTNA ŽALNA KOMEMORACIJA
Hranilno-krcditna in pospeševalna služba pri KZ Ribnica sta razpisali natečaj za posojila v prihodnjem letu. Posojila so namenjena za gradnje ter nakup mehanizacije in plemenske živine. Pravico do posojil imajo k metje, ki žele posodobiti in povečati kmetijsko proizvodnjo. Posojila dobe lahko tudi strojne in pašne oz. hlevske skupnosti.
M.G-č
Mladinski aktiv ZSM Prapreče pri Straži je za dan mrtvih pripravil s pomočjo ZB NOV Straža žalno komemoracijo, ki naj bi bila pri mladinskem domu, kjer so 4. julija 1976 odkrili spominsko ploščo devetim padlim borcem. Ponovno sc je zataknilo pri udeležbi. Mladi se upravičeno sprašujemo, kaj je z zavestjo vaščanov. Ali so pozabili sorodnike, brate, može, katerih imena so vklesana v spominsko ploščo? Ali je 37 let zadostovalo, da so pozabili na one, ki so jim bili dra8i?	F. MOHOR
Dobro vino-za »Semič 78
Poduk tistim, kii » ? meravajo pomeriti
boljšimi ^
--------------• ir kleti
Strokovnjaki vinske KZ Metlika so potrditvenemu odboru
zacijo razstave belo^ ^ vin »Semič 78“ navjd^ dobro kletarjenje. P%j, vali naj bi jih Pose .h( -*-*e
1.1 »nmnrdV!llO Dfl**
—j — j ..	-ihodnj‘
ki se nameravajo P £
KI se namera*")” r leto s svojimi pnde,Jr^0 olj žiti vinske razstave. ut bi se ne dogajalo ve ^jj se je letos, da je b ^j, slabe kvalitete P«1^#
vin izločena še pred pm
vm
vijo,
Pa poglejmo, kako » ravnati modri kletar- $
ravnati modn	dotoč‘u
prevre, je potrebno	e;	jp
z vmom cnake^ k	pre*J
z vmom enanc -	pre‘»
naj vino zori do P	^ef
kanja, ki mora bit
Kanja, m	ri
konec novembra. D- ?akati
KUI1CC	_Xakfltl
vinu je Pott®b^vvjnu Wna*T novega leta. Da se	ugot°v
lil kak tuj okus ah vonj^&njeIIi
mo z večkratnim po« k0„e Drugič pretakamo	^kanJ.
februarja, pri vSakc^epiati s P°' pa ga je potrebno ;aVj ali se traku na 1001; če P ^uSj pa & njem naseli kak J m. prip žveplamo* “bm $čenje »M*
žveplamo* cc“!‘‘ {xenje be‘c” ročljivo je tudi fde5ega P*
vina z bentonitom. ngv(xm
vina z bentonitom, nav<^“ želatino. PodrobneJ ^ Metlilo-dobite v Vinski kle'* j, n«)
Vino, namenjeno r	m
sodu m ieri»a
Vino, namenja- . „,01» zori v polnem sod j jeiri rovati vsaj tri tedne v
rovau v*aj u* -	^
njem vzorcev.	TnZP ^ jhnr
KZ	Si
trika ‘—j Deklet in prhe* [iZsU
za organizacij0^ ^
belokranjskih
78"
DOLENJSKI LIST
St. ‘A (1475) - 10. 'l0^|
pisma
in
odmevi
kočnikom Dolenjskega lista!
H	ki še niso poravnali zapadle naročnine
drugo polletje, pošiljamo te dni domov opo-"*e položnice.
Hki želi nemoteno prejemati domači tednik tudi k PfpJ na svoj naslov, naj zaostalo naročnino takoj naka-|	le	tako ognil nepotrebnim opominskim stro-
ji]' 10 ustavitvi tednika. — O po minske položnice po-0 tokrat tudi vsem tistim naročnikom, za katere so
^Pismonoše zadnje tedne vrnili redneizterjevalnepo-j^T6..8 pripombami: „Ni bilo možno izteijati“ oz. z “Cmkovo pripombo,JPlača pozneje".
izpolnite svojo obveznost do tednika in naka-* zaostalo naročnino!
L
UPRAVA DOLENJSKEGA USTA
LICITACIJA
J
Sna
celuloze in J »Djuro Salaj",
proda z ugodnimi pogoji stanovanjsko oprema Ogled opreme je v Krškem, Cesta 4. julija št. 60. Licitacija bo dne 11. 11. 1977 ob 9. uri v Krškem, Cesta 4. julija št. 60.
fefA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA, U«UZNICA 52100 NOVO MESTO
i
fisija
Pt°sta delovna mesta, in to:
t*e*ovno mesto referenta za SLO in družbeno
C??ščito
ae|ovni mesti varnostnikov
%o‘
dtUgj *Prejem pod 1: višja strokovna izobrazba pravne ali ^"didat^62110 smeri' ods,užen vojaški rok; zaželeno je, da je Pogoj re*ervni vojaški starešina.
Iposobe Spr8^em PQ(* delavec mora biti umsko in fizično Pogoje k' °^s'u^en mora imeti vojaški rok ter izpolnjevati Oroija<' 7 50 Potrebni za dovoljenje za nošenje in uporabo S'r£*e,en° je, da ima kandidat tudi vozniški izpit B
obe doi
Host elovni mesti se zahteva moralno-politična neoporeč-
!>o||ji>a m. p| ____________________________
lica S5i^nas^ov: Služba družbenega knjigovodstva, podruž-°biaVa !°P Nov° mesto. 0 izin. Ja 15 dni po objavi v Dolenjskem listu.
U bOdo kanriiriati nhvpš^eni u rineh.
tri mesece. Prošnjo za sprejem na delo z življenjepisom
jN •
^ k« lmPort Beograd IVIaribor, Partizanska 12
lsuje prosto delovno mesto PRq
trg ig ^JALCA v prodajalni Novo mesto, Prešernov Noj ,,
'acjja, izpisano delovno mesto: potrebna ustrezna kvalifi-^lipi Jske smeri ali trgovski pomočnik. Kandidati naj ,B,° Prošnje na naslov „SEME", Maribor, Partizanska 12.
J
Lacija
Mesto
U|e
23 Prod{i‘ % 5bNEGA vozila
^<0 letnik 1974, • n'h 160.000 km.
%
cena 60.000 6' Vsau ~LVozi,a mo_
i S* dan 041 7- do
. V Prostorih pod-1» L,citacija bo v ^ ok n * novembra
^Ja Ur' V tainištvu
I
IVAN
BOBIČ
SOBOSLIKARSTO IN PLESKARSTVO Marjana Kozine 51 Novo mesto tel.: 21-115 (068)
Lastnikom avtomobilov sporočam, da sem začel opravljati notranjo in zunanjo zaščito v Valvolin Tectylom na Partizanski cesti v Novem mestu tik pred izlivom Težke vode v Krka Naročite se lahko otebno ali telefon ič no.
Se priporočaml
V klub prostovoljno, ne po kazni
..Alkoholika ni možno s sodbo sodišča pošiljati v klub zdravljenih alkoholikov"
Dolenjski list je 20.10.1977 prinesel poročilo pod naslovom popival z družbenim denar-jem“, v katerem je med drugim navedeno, da je okrožno sodišče v Novem mestu obsodilo Antona Malija na pogojno kazen enega leta zapora, obenem pa mu je izreklo „ukaz“ (pravilno — ukrep) obveznega zdravljenja alkoholizma, ter da „se bo moral vključiti v Klub zdravljenih alkoholikov v Novem mestu.“
Če je izrek varnostnega ukrepa obveznega zdravljenja alkoholikov v sodbi res formuliran tako, kot je zapisano v omenjenem poročilu, (uredništvo jamči, da je; opomba ur.) potem je treba reči, da to ni v redu. Pri nas se alkoholik lahko začne sodobno zdraviti v bolnišnici ali dispanzeiju, odvisno seveda od stopnje odvisnosti od alkohola, zlasti pa od posledic asocialnega alkoholičnega obnašanja v družini, službi in drugod. Psihiater - alkoholog, ki bo alkoholika zdravil (če bo ta seveda sprejel pogoje zdravljenja, prevzgoje in rehabilitacije), je edino pristojen, da odloči o obliki zdravljenja. Kaj bi rekli, če bi sodišče naložilo kirurgu, naj bolnika z vnetjem slepiča zdravi v ambulanti tako, da mu na trebuh polaga obkladke, in da nima možnosti, da bi ga operirali v bolnišnici?
Praviloma se alkoholik šele po uspešno zaključenem intenzivnem delu skupinskega družinskega zdravljenja v bolnišnici ali dispanzeiju
Kdo zasluži „cvek”
Že dobra dva meseca tega šolskega leta sta minila in šele te dni so učenci lahko kupili šolsko knjigo ..Slovenski jezik" (Srednje usmerjeno izobraževanje). Medtem so seveda v šoli snov večjega dela te knjige predelali in dijaki so že „pokasi-rali“ cveke.
'Podobno je pri zgodovini za prvi letnik usmerjenega izobraževanja. Razlika je le ta, da ta knjiga sploh še ni izšla. Dijaki pišejo po narekih kot v prvih letih po vojni ali se uče iz drugih knjig - in dobivajo cveke.
Anorganska kemija za 1. razred gimnazije je sicer izšla, vendar v premajhni nakladi in knjige je zmanjkalo. Starši jo iščejo po knjigarnah v svojem mestu, Ljubljani in drugod, knjige pa ni - in otroci dobivajo cveke.
Seveda bi bilo edino prav, ko bi cveke dobivali tisti, ki so učno snov predpisali, niso pa poskrbeli, da bi knjige res tudi izšle. Seveda pa tudi tisti, ki ne vedno, v kakšni nakladi naj knjige natisnejo. Zaradi takega početja je namreč marsikateremu dijaku, ki je letos komaj prestopil prag srednje šole, praktično onemogočeno učenje in celo zagrenjeno veselje do učenja.
J. PRIMC
POMOČ, VREDNA POSNEMANJA
Občinski odbor RK iz Sevnice se najiskreneje zahvaljuje upravi ženske konfekcije „Lisca , še posebej njenemu direktoiju Vojku Dvojmoču in Francu Ogorevcu za pomoč pri organiziranju proslave in podelitve 422 priznanj krvodajalcem. Pomoč in uvidevnost nekaterih delovnih kolektivov pri tej človekoljubni akciji in skromni zahvali za dragoceno življenjsko tekočino bi veljalo posnemati tudi pri drugih akcijah v Sevnici. Seveda bi morali enkrat za vselej končati s tem, da so venomer pripravljeni pomagati eni in isti, medtem ko drugi stoje ob strani
S. SKOČIR
POTREBNA JE KANALIZACIJA
Pot od pošte v Loki proti naselju Žirovnica že dolgo urejajo, največkrat kar uporabniki sami. Zal jo vsako deževje vedno močno razbrazda in ob njeni desni strani se napravijo velike luže.
Krajani, ki so si postavili ob tej poti nove domove, so že pogostokrat sprožili na zborih občanov vprašanje: do kdaj in zakaj? KS Loka nima pravega razumevanja in vedno so naleteli na gluha usesa. Odkar ima Loka novo asfaltno cesto, luže še bolj bodejo v oči. Stanovalci so sami pripravljeni pomagati pri gradnji prepotrebne kanalizacije in upajo, da bo končno svet delegatov KS Loka le ukrenil svoje.
SKOČIR
lahko vključi v program rehabilitacije v klubu zdravljenih alkoholikov, ampak samo v primeru, če se je res uspešno zdravil, uredil in socializiral, da s svojim obnašanjem ne žali osebnega dostojanstva drugih, že urejenih članov kluba, tako zdravljencev kot njihovih svojcev.
Moramo namreč vedeti, da. so se člani kluba prostovoljno dogovorili, da se bodo enkrat na teden dobivali na terapevtskih sestankih zato, da si izmenjajo izkušnje pri reševanju številnih vprašanj, s katerimi se srečuje sleherni med nami.
Klubov zdravljenih alkoholikov nismo organizirali zato, da bi na njih razpravljali, ali naj človek na delovnem mestu krade ali ne. In ravno to je počel obsojeni Anton Mali. Kaznovan pa je tudi tako, da se bo „moral“ vključiti v klub. Kaže torej, da je klub takšno društvo, kamor pošiljajo ljudi za kazen, s sodno odločbo. Ni čudno potem, če je še toliko odpora proti sodobnemu zdravljenju in rehabilitaciji alkoholikov preko klubov!
Po mojem mnenju Anton Mali sedaj ne more v klub tudi zato ne, ker bi lahko ljudje istovetili klub zdravljenih alkoholikov z druščino ljudi, ki poneveijajo družbeni denar. Tega pa ne moremo dovoliti, zlasti ne iz naslednjih dveh razlogov:
1. ker še zdaleč niso vsi alkoholiki obremenjeni s kriminalnimi dejanji;
2. ker se je izkazalo, da v klubu ostanejo, se uredijo in rehabilitirajo samo tisti, ki niso obremenjeni z nečastnimi dejanji.
Res je, da pride včasih v klub tudi kakšen psihopat, ki je postal alkoholik. Psihopatom pa tako smrdijo pošteni in iskreni medsebojni odnosa, da klub hitro zapustijo ter se še naprej obnašajo v skladu s svojimi psihopatskimi značilnostmi Verjetno je sodišče sprejelo navedeni sklep na osnovi mnenja izve-
MARTINOVANJE NA FRATI
Dom F ra ta vabi na martinovanje, ki bo v soboto, 12. novembra, v njegovih prostorih. Goste bo zabaval ansambel Plavi rubini
dcnca psihiatra, in sicer takšnega, ki sam ni izveden v tehniki resodalizia-dje alkoholikov in ki zagotovo ni terapevt v klubu zdravljenih alkoholikov. Tisti, ki se z alkoholiki ukvarjamo, bistveno drugače oblikujemo izvedensko mnenje, obenem pa tudi izrazimo osebno pripravljenost, da bomo prevzeli skrb za rehabilitacijo klienta, če bo seveda pristal na pogoje rehabilitacije.
Prav bi torej bilo, da bi obsojenca napotili k pristojnemu psihiatru -alkohologu, ki bo predlagal najprimernejši način zdravljenja in ki bo tudi sam prevzel odgovornost za nje- . govo izvedbo.
DR. JANEZ RUGELJ
Pojasnilo okrožnega sodišča Novo mesto: Določilo 65. člena, tretji odstavek kazenskega zakonika SFRJ določa, da lahko sodišče v primeru izreka pogojne obsodbe naloži storilcu alkoholiku zdravljenje na prostosti, pri čemer naj upošteva zlasti njegovo pripravljenost za takšno zdravljenje. In prav obtoženec Anton Mali je med postopkom in glavno obravnavo izjavil, da se želi zdraviti proti alkoholizmu. Nadalje je sodišče ugotovilo, da je bil poglaviten vzrok dejanja alkoholizem, kajti obtoženec je denar zapravil izključno za . pitje. Izrečena pogojna obsodba in z njo določena kazen ter pretnja preklica te obsodbe bo visela nad obtožencem in ga silila, da bo vztrajal pri zdravljenju, za katero se je poleg njega z navdušenjem odločila tudi njegova žena. Slednjo je namreč predsednik senata poučil, da bo pri moževem zdravljenju nujno morala tudi sama sodelovati.
Ob koncu še to, da uvodno zakonsko določilo daje sodišču možnost, da pogojno kazen prekliče in odredi ukrep obveznega zdravljenja alkoholika ali narkomana v specializiranem zavodu.
Navedeni kazenski zakonik SFRJ velja od 1. julija 1977.
SREČANJE PIONIRJEV HRANILNIČARJEV
Novomeška podružnica Ljubljanske banke je 31. oktobra, ko je bil dan varčevanja, pripravila srečanje pioniijev hraiulničaijev, ki smo se ga udeležili tudi pioniiji naše šole. Najprej smo slišali poročilo o delu pionirskih hranilnic, nato pa so podelili nagrade najboljše spise in likovna dela na temo varčevanja; nagrado je dobila tudi naša Polonca Urbančič iz 8. a razreda. Najbolj vestni hranil-ničarji so dobili Musijeve značke, delovni mentorji pa Vošnjakove plakete. Vsi udeleženci srečanja smo dobili glasilo »Pikapolonica" in značko ter si ogledali zanimiv film »Štirinožni detektiv".
MAJDA KUHELJ lit.-nov. krožek oš Žužemberk
PIONIRJI ZA PRAZNIK
Pionirji naše občine smo organizirali v počastitev praznika občine . Brežice atletsko tekmovanje. Udeležili smo se ga tudi pionirji OS Bizeljsko. Čeprav nas je bilo samo 36, smo prinesli domov kar dvajset diplom: 5 za prva mesta, 7 za druga in 8 za tretja. Naša šola se je uvrstila na zelo dobro tretje mesto in tako postala lastnik lepega pokala.
Ne samo sošolci in sošolke, našega uspeha so bili še posebej veseli mentorji, katerim gre mnogo zaslug za dobre rezultate. S svojimi mladimi močmi in velikim veseljem do kraljice športov smo tako prispevali svoj delež k praznovanju občinskega praznika, renata KMETIČ, 6. r.
novinarski krožek OŠ Bizeljsko
Ali ima Totter res prav?
Odgovor Geodetske uprave Črnomelj na trditve razrešenega člana črnomaljskega izvršnega sveta
STANKO
V zvezi s člankom Janeza Totter-ja, objavljenim v zadnji številki Dolenjskega lista, v katerem zavrača nekatere ugotovitve in razlage, ki jih je ugotovil izvršni svet in sprejela občinska skupščina Črnomelj, smo delavci Geodetske uprave Črnomelj prisiljeni dati odgovor. Namen odgovora je osvetliti nekatera dejstva, ki jih Totter zavrača, kot tudi objektivno informirati javnost o delu našega kolektiva.
Kot pivo naj navedemo, da je kolektiv Geodetske uprave Črnomelj v celoti podprl postopek, ki je bil sprožen zoper takratnega načelnika Janeza Totterja, ter da v celoti soglaša z ugotovitvami v obrazložitvi izvršnega sveta, podani na seji občinske skupščine. Hkrati ugotavljamo, da so v tej obrazložitvi navedeni le najznačilnejši Totterjevi postopki. Mi ga kot sodelavca in načelnika poznamo mnogo bolj.
Ze takoj po prihodu v Geodetsko upravo Črnomelj je Totter pokazal svoj odnos do samoupravljanja, do sodelavcev ter do reševanja materialnega vprašanja. V času, ko je bil načelnik Geodetske uprave, se je ponašal popolnoma oblastno, dušil je iniciativo delavcev za izboljšanje poslovanja ter za urejanje in izvajanje čim večjega števila zadev.
Nadalje je popolnoma neupravičena trditev v njegovem odgovoru, da je njegova zasluga, ker je prišlo do modernizacije in izpopolnitve geodetske službe. Popolnoma normalno je, da se je Geodetska uprava Črnomelj, tako kot vse geodetske uprave v Sloveniji, pri svojem delu posluževala sodobnih instrumentov in postopkov, kar je v prvi vrsti zasluga proračuna občine, ki je vsa leta nazaj zagotavljal potrebna finančna sredstva z modernizacijo te službe.
Glede kadrovske okrepitve geodetske uprave ugotavljamo, da je občinska skupščina na ta problem opozorila ter tudi naročila Geodetski upravi oziroma bivšemu načelniku, naj skupno z izvršnim svetom
kadrovski problem ublažijo, če ne popolnoma rešijo. Vendar do realizacije tega ni prišlo, ker mu je tako stanje, kot je bilo v geodetski upravi, ustrezalo zato, da je lahko samostojno krojil politiko geodetske uprave, predvsem z namenom, da opravi sam čim več tistih zadev, za katere je dobil posebno plačilo.
Ravno tako je izposloval stališče izvršnega sveta ter občinske skupščine o prenosu nekaterih zadev na Geodetski zavod SR Slovenije. Tu je šlo predvseih za terenske posnetke za lokacijsko dokumentacijo, ki so jih delovni ljudje in občani naročali pri naši upravi S prenosom teh zadev se je med občani ustvarilo nezadovoljstvo, kajti rok za izdelavo posnetkov se je podaljšal na tri mesece in več, da ne omenjamo stroškov, ki jih je imel občan, in sicer 1250 din namesto pribl.
500,00	din. Delavci Geodetske uprave smo nasprotovali tej odločitvi, vendar smo bili nemočni, ker je Totter prikazal problem v drugačni luči, kot je bil.
V odgovoru Janez Totter prav tako zavrača navedbe, da je stremel za prevelikim zaslužkom, in opravičuje honorarno delo s pritiskom odgovornih v občini Črnomelj. Morda je prišlo v nekaterih primerih zaradi širšega družbenega interesa do potrebe po hitrem ukrepanju (npr. cesta Črnomelj-Stražni vrh), , vendar lahko trdimo, da je imel Totter zakoličbe, meritve in posnetke tudi pri drugih cestah in odsekih ter opravljal druga honorarna dela, predvsem v občini Metlika. Ob takšnih trenutkih, ko je bilo potrebno nekatero delo na hitro izvršiti, je izkoristil priložnost ter za to delo postavljal visoko cena Tako je delo, ki bi ga moral opraviti v rednem delovnem času, prenesel izven delovnega časa, za kar je prejel preko 10.000 din, čeprav ga je opravil v nekaj popoldnevih (cesta Čmo-melj-Stražni vrh).
Obračun, ki ga je podal Janez Totter za izplačilo osebnega dohod-
10. novembra 1977
KAMERA ODKRIVA -Neznanci so nad kažipotom, ki usmerja na gabrsko cesto, postavili doma narejen kažipot, ki naj bi opozaijal, da so v Podgorju tudi Brusnice. Nemara ni težko ugotoviti, kdo je napravil ,prekršek4.
ka za 23 delovnih dni izrednega dopusta, kaže pravo sliko in odnos do neupravičenega zaslužka. Izvršni svet mu je namreč odobril 23 dni izrednega dopusta, s tem da bo te dneve nadomestil v popoldanskem času ter da se mu osebni dohodek za to izplača, ko bo predložil obračun opravljenega dela za te dneve.
Po narejenem obračunu pa je samoupravna delavska kontrola ugotovila, da je prikazal pri porabi 212 ur takšnih del, ki jih ni opravil on, temveč drug geometer, s čimer je hotel dobiti plačilo za neopravljeno delo.
V času svoje dvomesečne odsotnosti ni kolektivu zaupal ključa svoje pisarne, v kateri so bili zaklenjeni tehnični podatki, ki so jih delavci uprave potrebovali pri svojem delu.
Še bi lahko naštevali Totterjev odnos do dela in do sodelavcev, vendar menimo, da to ni potrebno. Za popolnejšo sliko naj navedemo samo to, da je kolektiv geodetske uprave po razrešitvi Janeza Totterja, pa tudi že v času njegove dvomesečne odsotnosti zaradi dopusta v Kanadi začel z večjim elanom in voljo do dela opravljati tudi tiste zadeve, ki jih do sedaj po njegovi prepovedi nismo smeli
Hkrati ugotavljamo, da je bilo že več let nazaj veliko pripomb na račun Janeza Totterja ter njegovih honorarnih zaslužkov, zato je bil skrajni čas, da je prišlo do njegove razrešitve.
KOLEKTIV GEODETSKE UPRAVE ČRNOMELJ
DOLENJSKI LIST
Stankine solze volje
Strašna in kruta, nemalo boleča zna biti resnica. Udari in zaskeli te tako nenadno, da se je ne zaveš. Pa ji odpustiš do jutt% jutri za vselej. ,j?o že boli6, “ praviš in ji obrneš hrbet. Kajti včasih v srcu ni prostora za dvoje različnih občutkov. Zmagalo je pač veselje, kot se v takih trenutkih spodobi, bolečino pustiš ob strani Pa ne odneha. Počasi in vztrajno se plazi v življenje. Toda kot vampir pred česnom in križem je nenadoma obstala. Ne more naprej. Tu sta volja in ljubezen.
»VEDELA SVA,
ZA KOGA ŽIVETI."
Mirna in enakomerna je bila pesem starega mlina v Prapre-čah, ko se je 44-letnemu Alojzu in 36-letni Ani Glavan rodil prvi in edini otrok. Bila je deklica, ki sta jo krstila za Stanko.
Dnevi so minevali, vse bolj žalostna je postajala pesem mlinskega kolesa. Alojz se zanj ni več zmenil. Z Ano sta dan za dnem gledala malo Stanko, iz dneva v dan jim je bilo jasneje, za koga morata poslej živeti. Otrok je rasel, z njim pa tudi niegova nemoč. Mišice niso ubogale povelj.
„Pa sva bila z Ano vseeno srečna. Imela sva otroka, imela sva za koga živeti, imela sva Stanko, ki naju je potrebovala. Vse drugo sploh ni važno.“
Tako danes po 28 letih govori Stankin oče. Žena mu nemo pritrjuje, na Stankine oči pa silijo debele solze. Človeka zaskeli v srcu, stisne ga v grlu. Zato pravim, da grem v avto po fotoaparat. Zazrem se v zeleno pročelje hiše, zazrem v rdečo tablico, na kateri piše: Žužemberic 147. To me povrne v resničnost. Sklenem, da bom premagal čustva.
,^loje telo je nesposobno za delo. Roke me ne ubogajo, govorim sila težko, le z nogami je sedaj nekoliko bolje. Risanja in pisanja sem jih že navadila, morda jih bom kdaj tudi hoje? !“
IN PRIŠLO JE PISMO IZ BELE LJUBLJANE
Ni ga izmed nas, ki bi prehodil vsaj del Stankine poti. Vrata osnovne šole so ji bila tuja. Ukaželjna je za pomoč prosila domače, pomagale so tudi prijateljice. Morda je bilo za Stankino prihodnost odločilno 14. leto starosti, ko so se preselili v Žužemberk, natančneje Gra-denc. Veliko solza je prelila takrat, ko se je poslavljala od domačega rojstnega kraja, toda še več bi jih sedaj, če bi ji kdo rekel, naj zapusti prelepo dolino Krke.
Za Stanko so izvedeli slučajno. Preskromna je, da bi prosila, pretrdna, da bi svojo bolečino kazala še drugim in jo delila z njimi. Toda ljudje pravijo, da dober glas seže v deveto vas. In o Stanki je nekega dne pisalo v listu Tedenska tribuna. Njena bolečina je takrat postala bolečina stotih. Poštarjeva torba se je v Glavanovi hiši izpraznila. In prišlo je nekega dne belo pismo iz bele Ljubljane, z Zavoda za rehabilitacijo invalidov. Za Stanko se je pričelo novo življenje.
„Ne vem, morda bi lahko do tega prišlo že prej. Prosila sem žužemberško osnovno šolo, naj mi pomagajo, da me sprejmejo v svoje vrste. Hotela sem se učiti, pisati, risati, računati, skratka vse, kar počnejo v šoli. Pa ni bilo nič iz tega. Zato sem bila pisma ljubljanskih gospodov še bolj vesela. Potem je prišel (bilo je to leta 1971 — op. p.) k meni psiholog in nato so me sprejeli v zavod. Kratko je bilo moje bivanje v Ljubljani, komaj šest mesecev, pa vendar sem v tem času spoznala in se naučila toliko stvari, kot jih moje uho še ni slišalo. Veste, naučila sem se pisati in risati. Prav zares! Z no-
go!
,1“
EDINA V JUGOSLAVIJI,
KI PIŠE Z NOGO
In med dvajsetimi milijoni Jugoslovanov je Stanka samo ena. Edina, ki s prsti na nogi tako spretno prime pero ali čopič. Debele solze volje so tekle po obrazu, ni si jih mogla obrisati. Toda zmagala je! Bila je to zmaga nad samim seboj, zmaga nad tistimi, ki so vsa leta nejeverno zmajevali z glavo, zmaga nad neozdravljivo boleznijo. Slednje pa je največ.
In kot vsaka dobra mama tudi Stankina tokrat nekaj doda: „Sama ne vem, od kod ji ta moč in volja. Čudijo se tudi ostali, celo psihologi in profesorji. Povem, da je Stanka tudi skrbna in pazljiva. Ene same packe ne naredi, ko riše, čeprav dela to z nogo.“
Stanka pa potem nadaljuje:
„Z leti je vse bolj rasla v meni želja po obširnejšem znanju. Hotela sem se vpisati v osnovno šolo. Marsikje mi je še spodrsnilo, končno pa sem se obrnila še na dopisno delavsko univerzo Umiverzum v Ljubljani. In ni minilo nekaj dni, čeprav je Žužemberk kar precej oddaljen od Ljubljane, ko me je obiskal ravnatelj osnovne šole, ki dela v sklopu te univerze, Marjan Fišinger. Potem je šlo gladko: prihajali so še drugi profesorji in izpite sem opravljala kar doma. Tudi s pisanjem domačih nalog ni bilo težav: delala sem jih doma, nato pošiljala v Ljubljano, od koder so mi potem popravljene in ocenjene vrača-
»PONOSEN SEM NANJO!“
Veliko je še k temu dodati. Naj govore besede njenega očeta:
„Dan za dnem je sedela tu na postelji. Roke smo ji privezali, da je telo mirovalo. In potem je delala. Cele dneve, od zore pa do mraka. Ni minilo 365 dni — bilo jd letošnjega 31. avgusta -ko je dobila izkaz o končanih osmih razredih osnovne šole. Nisem mogel verjeti: skoraj same petice, le ena trojka. Njeno zadnjo izpitno nalogo pa so zadržali v Ljubljani. Pravijo, da je vzorna. In za to, za vse, kar je naredila, sem ponosen nanjo!“ Nekaj solzi podobnega se je zalesketalo v očeh. Z Ano sta odšla v kuhinjo. Ostala sva sama. Sele takrat sem jo spoznal. Težko so se rojevale besede, a iz vsake je velo toliko volje in vere v prihodnost, da jim moraš verjeti.
Govori o slikanju, ki ga ima najrajši. Poznam pa še veliko takih, ki sem jim potem pokazal eno izmed Stankinih slik, je priznala, da takšnega izdelka ne bi zmogli. Z roko seveda!
»Risanje zavzame ves moj prosti čas. Za en izdelek porabim od enega do treh tednov, za oljnate risbe;seveda še neprimerno več. Zahvalo za veliko tega Da dolgujem učitelju Martinu Šušteršiču, ki na žužember-ški osnovni šoli poučuje likovni pouk. Obiskuje me in mi svetuje/4
In ponovno se, tokrat iz kuhinje, oglasi mama:
„Mar niso lepe? Poslala jih bo v Iichteinstein, kjer je sedež društva slikarjev invalidov, ki rišejo samo z nogo ali pa z usti. Veliko jih je prišlo, da bi jim Stanka kaj narisala.11
Ob vsem tem ostanem brez komentarja. Pa me reši Stanka, ki pove, da bi rada nadaljevala študij slikarstva na akademiji. Pravi, da bo še to jesen prišel profesor, s katerim se bosta pogovorila o tej možnosti. Tam, kjer je toliko volje, vztrajnosti in kanček trme, ni prav nič neuresničljivega. Se bodo o Stanki
govorile slike. In prav nič me ne moti, če sva o tem prepričana samo Stanka in jaz.
KORAK BREZ TUJE POMOČI?
Danes sta njen svet soba in kuhinja. Z vozičkom ne more ven. Stopnice so ozke, hiša stoji na hribu. Rada bi stopila na noge, naredila korak brez tuje pomoči. Mar ni čudovito srečati takšnega človeka? Morda bi ji pomagalo zdravljenje v toplicah? Njena velika želja je to. Pa ne ve, kam se naj obme. Na zdravljenje bi mori zraven nje še kdo, da bi ji pomagal. In prepričan sem, da bo tudi ta Stankina želja kmalu postala resničnost kot tista o vožnji z letalom nad Slovenijo. Še je dobrih ljudi po svetu. In vsem tem bi se rada zahvalila. Sovaščanom, ki ji pomagajo, prijateljicam, učiteljem in profesorjem, novomeški občinski izobraževalni skupnosti,. •..
Polnih zmag je Stankinih 28 let. In poglejte to parodijo na del današnjega sveta, ko pravi: „Vse se da preboleti, le da smo zdravi.“
Srečno življenje maloštevilne Glavanove družine bo teklo naprej. V žužemberški hiši št. 147 ni prostora za obup ali malo-voljnost. In vprašam se ob tem, ali ti življenje v današnjih razmerah lahko ponudi drago-cenjše spoznanje kot je srečanje s takšnim človekom? Kdor bo ob majhni cerkvici v Gradencu vsaj enkrat zavil na desno in stopil v hišo z zeleno verando, bo odgovoril z ne.
BOJAN BUDJA
PONOSEN JE NA SVOJO HČERKO — 72-letni Alojz se ni zaman žrtvoval za svojega otroka. „Ni nam žal prehojene poti,“ pravi.
Ko človek premaga bolečino
Stavek za stavkom Počasi Z nogo. In ob koncu se ti utrne čudovit občutek, da si spoznal človeka, čigar življenje je sestavljeno iz dveh takšnih besed, kot sta volja in vztrajnost. In to je le ena izmed Stankinih domačih nalog, na vseh pa je na koncu z rdečim pisanjem izpisana petica. Skoda, da v šoli ne poznajo višje ocene! 365 dni je trajala Stankina osemletka, vrstice, ki so pred nami, pa je napisala v okviru pouka slovenskega jezika za sedmi razred. Nosijo datum 2. junija 1977.
„Pred leti se mi je ponudila izjemna priložnost, da si ogledam našo domovino iz ptičje perspektive. To mi je omogočil slovenski rojak, ki živi v Afriki Bral je o moji invalidnosti v Tedenski tribuni in ko je bil na obisku v Sloveniji, je najel taksi-letalo, s katerim, smo preleteli skoraj vso Gorenjsko in del Dolenjske.
Odleteli smo z Brnika, kamor smo se pripeljali z avtom. Kakšna razlika, ko smo se z asfaltnega traku dvignili med oblake! Prej smo bili majhni mi med neštetimi hišami in nato med visoko travo, koruzo in gozdovi, zdaj pa smo naenkrat zrasli in so zemeljske stvari postale majhne kot igračke.
Najprej smo leteli nad Bledom. Bled smo vsi že delno poznali Tudi sama sem ga lahko opazovala iz avtomobila, ko smo se peljali okrog jezera. V lepem julijskem popoldnevu smo tedaj lahko opazovali čudovite cvetove lokvanjev, ki so plavali na modrozeleni gladini jezera.
Nad nami se je na eni strani dvigal star, mogočen grad. Ko se je odprl pogled na Bled, se je prikazal v vsej svoji lepoti. Jezero se je bleščalo v soncu in otoček s cerkvico je še bolj prišel do izraza. Mogočen grad, ki kakor nemi varuh na visoki skali bdi nad jezerom in
otočkom, je postal ob pog^' du iz zraka majhen kot keta. Obiskali smo tudi Bohinj, ki je bil ves zavit v Jgb, zato je bij »M* kot sivo morje, n kat f
so se dvigali gorski vrhovi
Največjo pozornost nehote posvetiš očaku Tng Ko se temu očaku zazr
oči, si srečen, saj se počun
velikega in mogočnega- ^ lep je tudi pogled iz zW ,. Ljubljano: mesto je raiW
no z reko kot s svetlem *
trakom; zanimive so s hiš v starem delu mesta, njene druga ob drugo, ^ pokrite z rdečo njih so zanimivo obliW» dimniki Vse pa sejneW okoli grajskega iznad teh hiš otok z grajskim po na vrhu.
Ker je primanjkovalo#*
va, smo pristali nn¥ ^ skem športnem tetaas™
ko smo vzleteli, smo nfj!ot
vali pot proti ^"L^jsld
od Ljubljane proti Dom
mi je bila znana zof traku, saj sem veifffL. vala po njem. Pogled la je tudi m spremf t
krajino, da je bila hiše so postale bi bile iz pravljične de Dolenjska je pravo nasp t
Gorenjski, je rahlo gorf}
nižjimi griči m z.a*%U obširnimi gozdnatimi P .j nami Čudovit je bdgV iz višine na dolino Kr&>‘ se kot dolga
bregovi in pada prek ,
ter se v soncu blesci
srebrna reka. V nea, ^ veselje mi je biu), lahko videla svoj in dom, kot ga lahko g le ptički
To enkratno	n
je končalo spet na brn* ^ letališču, kjer se je tua. čel izlet z letalom, v ^ in pol sem takojn # & bršen del Slovenije . ^ ma prepričala o njen ^ tah, o katerih sem P ^ brala ali jih videla na kah.
TAKŠEN JE STANKIN PROSTI ČAS - Ni ga dneva,\ nekaj časa posvetila svojemu najljubšemu opravilu - sfabti< čeprav dela vse z nogo, so njeni izdelki natančni vsakega vejeta volja in vztrajnost.	 -4"
TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA p. o. SEVNICA, GLAVNI TRG 25
Odbor za medsebojna razmerja
objavlja:
naslednja prosta delovna mesta:
„Z VOLJO SE DA VSE DOSEČI,“ pravi Stanka. Ni namreč lahko držati čopič ali pero s prsti na nogah.
zahtev.8
■i 1
1. dva likvidatorja
2. tri prodajalce
3. skladiščnega delavca
Za zasedbo objavljenih delovnih mest se. ^0JC. kandidati poleg splošnih izpolnjujejo še	s1*1^1
pod 1. srednja ali nepopolna srednja šola ekonom najmanj enim letom delovnih izkušenj, pod 2. končana šola za prodajalce — živilska stro pod 3. končana osemletka.
•a 10
Prošnje sprejema kadrovsko splošni sektor P°°,e po dnevu objave.
kultura
in
izobra-
ževanje
^ož s pevskim srcem
Minute z Marjanom Močivnikom, Trdinovim nagrajencem 77
j,	_	_
. Ji kjer je pesem doma, ne ohtt g0^asja- Šentjernej ima ij ’ na njegovem hipodromu amenita srečanja pevskih tejstv*v “ vse Slovenije in za-
je »zakrivil" Šentjer-
i« leta	To * Je zgodilo, ko
jl ‘*»72 obhajal svojo 10-let-iji ‘,'va ^avje je povabil še ne-^ “tov. Baritonistu Slovenji j, ?^teta Tonetu Kozlevčarji. ° tako všeč, da je ®>eli t ’! je> zakaj pa ne bi ^seda • srečanJa vsako leto!“ dala besedo, ideja je
Jan Močivnik
^isVi ninien^na> Pa so šentjer-
k>jpaL^.0dgovorili: »Res>za'
PtosfeL?časa> namenjenega lejsitg. •asu> so člani Šentjer-!tstamah°Kteta Poslej prebili na lS* Na	organizatorji sre-
Nn^0m°^ so Prioli sodeči. Tak V6ga mesta in od družeči, 0 80 Postala srečanja °fctetov. rnfmfestacija pevskih
34anM°!ensklh tleh-S10^ Uu1”*’ učitelj na h Ves čas “ti"3 Kotarja, je
k® Sentie^raV,en: naiPreJ' kot * %l	)sfe8a okteta, ko
^Pregel	Pevskega konjička
■s* nri	neutruden orga-
ni S Pripravi vsakoletnih
^iolo n" tistih’ W 50 Poga'
%tb /^Prej. Do danes, do '"♦»■j,'ahko rečemo, da 5®Jsfcjh nastala iz šentjer-
, ‘jetneb0^*1^ del
6*ti nrfi. ■ njegove okolice, v ”5tJ*.1VaIcev.
^ **ma olctetov zdaj tudi ni e£ -P-ta manifestacija, in,j. tem imenom pozna-lUl6ani2ir=°’ Prav> Močivnik. :0tHtS°Je Približno tako ^ pljT1 Taborpevskih zbo terem deluje tudi
®io
Albert Zupanc, večletni vodja Šentjemejskega okteta. Želimo, da bi bila to delegatsko sestavljena organizacija, v katero bi pošiljali svoje delegate sami okteti, člani Srečanja. Ugotovili smo, da je tako sestavljeno društvo tudi najboljša vez z okteti in samimi pevci."
Srečanje je prav letos, ko so sodelujoči okteti poleg nastopov na osrednji prireditvi v Šentjerneju koncertirali še v drugih krajih, sosednjih občinah in v delovnih organizacijah, dokazalo, da ni samo sebi namen in da je njegova želja predvsem ta, da imajo kaj od petja in pevske kulture zlasti delovni ljudje. „Na ta način/4 meni Močivnik, „se okteti tudi oddolžujejo združenemu delu, ki sicer denarno precej pripomore pri dejavnosti in razvoju Srečanja oktetov kot kulturne organizacije. To je nujno in tem koristnejše tudi zato, ker Srečanje za nastope ne dobiva posebnih dotacij, marveč postaja nosilec vseh njegovih akcij samo združeno delo.“
Čeprav velja dandanes osrednja Močivnikova pozornost širjenju pesmi in pevske kulture med prebivalstvom Šentjerneja in okolice s tem, da se še zlasti razdaja kot soorganizator nastopov slovenskih oktetov na Dolenjskem, pa ni bilo vedno tako. „Sprva, po vojni, v študentskih in prvih učiteljskih letih sem bil bolj zapisan igralskemu delu,“ se spominja Močivnik časov, ko je moral kot mlad učitelj nešteto ur porabiti za dejavnost dramskih družin, ko se brez učiteljevega sodelovanja ni zgodilo nič kulturno pomembnega niti v šoli niti v kraju. „Takrat se je to dalo. Zdi se mi, da smo bili tudi bolj usposobljeni za tako delo, kakor so učitelji, ki prihajajo iz današnjih kadrovskih šoL Seveda je treba obb tem vedeti, da se je od takrat marsikaj spremenilo, šole so postale zahtevnejše do učitelja, amatersko kulturno delo pa tudi ni več dejavnost zgolj za učiteljeva pleča."
Trdinova nagrada za leto 1977 je Močivniku dvojno priznanje: za zasluge pri širjenju kultumo-prosvetnega dela in še posebej za trud pri organizaciji tradicionalnih Srečanj oktetov. Sam pravi, da je nagrado sprejel zato, ker je z njo počaščen tudi Šentjernej, tradicionalno zbirališče oktetov.
I. ZORAN
Srednje šole na boljšem
Čedalje manj nezasedenih učiteljskih delovnih mest v slovenskem srednjem šolstvu — Več predmetov neustrezno zasedenih
V slovenskih srednjih (poklicnih, tehni&ih in drugih šolah ter gimnazijah) je bilo ob vstopu v sedanje šolsko leto med 4.610 pedagoškimi delovnimi mesti 215 mest nezasedenih, medtem ko so na 547 delovnih mestih bili ljudje z neustrezno izobrazbo.
Šolska statistika nadalje navaja, da so kadrovsko najbolj pomanjkljivo zasedeni tile predmeti: strokovno teoretični predmeti, praktični pouk, matematika, telesna vzgoja, samoupravljanje s temelji marksizma in slovenski jezik. V glavnem držijo te ugotovitve tudi za Dolenjsko, vendar s tem, da bi lahko dodali še kak strokovno slabše „zaseden“ predmet.
Sicer pa primerjava letošnjega šolskega leta z minulim kaže, da se kadrovska zasedba v srednjih šolah postopoma krepi. Iz pedagoških šol je prišlo v srednje šole poučevat 90 novincev, iz drugih dejavnosti pa je prišlo med srednješolske učitelje 70 ljudi. Tako se je skupni kadrovski prirastek v tem šolskem letu povečal za 160 učnih moči.
Seveda tudi srednje šolstvo ni imuno za zapuščanje učiteljskih vrst: v druge pedagoške dejavnosti je odšlo kar 79 učiteljev. Ce dodamo še to, da je 48 učiteljev prenehalo poučevati zaradi upokojitve, je skupna „izguba“ v tem šolskem letu 127 učiteljev.
Naposled lahko ugotovimo, da je čisti kadrovski prirastek v srednjih
o v delih likovnikov”
vEj^tretov našega predsednika v Tuzli so zaradi izrednega zanimanja podaljšali ^leri	----
Aa v i* jugoslovanskega ^Juzli je že od 1. hv /azstava „Tito v umetnikov Na njej je 160 del »M -’.^^k°v kiparjev zastopnikov generacij in li-entev.
portreti Tita iz tf (laS Jffcdanja AVNOJ v p,	etoni, Šotra in dru-
v	^ Titove osebnosti
iših
pani vidno in v dostojnem številu. Poleg Jakca, Kalina, Klemenčiča -Maja in Miheliča je v slovenskem zastopstvu več mlajših imen, ki so sicer visoko na nebu likovne umetnosti pri nas.
Razstava je vzbudila izredno zani-
I	obdobjih
OlC^. tohnikah ter mate-,ePfez 'Ikovni umetniki so entančni razstavi zasto-
1
POSTOJNA: 9. SREČANJE PIONIRJEV DOPISNIKOV
9. republiško srečanje pionirjev dopisnikov je bilo 4. in 5. novembra v Postojni. Tokrat se je zbralo okoli dvesto mladih dopisnikov in mentorjev, med njimi je bilo tudi deset učencev (Igor Derling, Metka Ga-
brič, Ema Gorše, Irena Grahek, Mi-helca Gregl, Martina Hegediš, Katja Kramarič, Danica Lamovšek, Vladka Merzel in Roman Vogrinc) iz dolenjskih osnovnih šol, ki jih je na srečanje povabilo in s knjigami obdarilo uredništvo Dolenjskega lista. Podrobneje bo uspelo srečanje v eni prihodnjih številk opisal kdo od na Sh mladih dopisnikov.
gosto zlasti v časopisju naletimo na napačno rabo, kakor je tale:
Vojaki so zasipali jarke in pomagali odklanjati posledice nedavne poplave. — Navedli bomo nekaj navodil o tem, kako pravočasno odklanjati nevarnosti.
Jasno je, da časnikar ni hotel povedati, da so vojaki pomagali zavračati nezaželene posledice, pač pa odstranit!, odpraviti posledice poplave, ki so prizadele prebivalstvo. V drugem primeru pa je hotel reči, kako je mogoče nevarnost odpraviti ali preprečiti. V naglici, v kateri je pisal, je brez pomisleka pograbil podobno srbohrvaško besedo ukloniti-uklanjati, ki pomeni v tem jeziku res odstraniti, odstaviti. Jurančičev Srbo-i ~-'*“vaii|v iib^vaa, ruj hu jv iv^u uu htvatski slovar (Ljubljana 1955, str. 1022) navaja na %	neljubo	ali	česar	ne	želim;	2.	odmikanje	primer	tele	zveze: ukloniti što s puta - odstraniti koga
.1Sniiueiri	ideološkem smislu. To je razvidno iz s poti; ukloniti koga sa dužnosti - odstaviti.
°E>KLANJANJU“ posledic, nevarnosti ...
jSli^dkloriiti-odklonim in njegove izpeljanke od-C^jp^njam, ocjicianjanjej odklonitev imajo dva 'r* vir u Zavra^anJe nečesa, kar mi je iz tega ah
'l)ii Uka noKi.i  i: x ..— __	i
Peerov:
J! Zvrnil) je plačilo. - Odklanja (zavrača) i &e °, pomoč. - Opazimo barvni odklon. V . *a hud ideološki odklon (odmik).
'1 Vf/.
V nkr Pomenu uporabljajo glagol odkloniti-^ sl' VS' dobri pisatelji in v tem smislu ga razlaga-Qyaiji. Toda kljub temu v zadnjem času po-
Šlovenci torej odklonimo (odklanjamo) to, česar ne želimo - nevarnost, ovire, posledice pa odstranimo, odpravimo. Nikakor ne gre, da bi domačim besedam podtikali pomen, ki ga imajo srbohrvaške besede, samo zato, ker so slučajno te podobne našim!
B-r.
šolah v tem šolskem letu 33 učiteljev. To je vsekakor razveseljiv podatek in dober obet tudi za obdobje usmerjenega izobraževanja, ki ga pripravljamo v naši republiki.
'J
KELTSKI „CVETOBER“ ŠE V LJUBLJANI - Razstavo »Keltske najdbe iz Novega mesta", ki je bila v mali dvorani Dolenjske galerije odprta od mednarodnega arheološkega kolokvija v Brežicah (od konca septembra), so prejšnji teden razdrli. V kratkem jo bodo uredili in odprli v ljubljanskih Arkadah. Pričakovati je veliko zanimanje, saj gre za izkopanine iz mlajše železne ali latenske dobe, od katerih so bile nekatere odkrite šele v zadnjih mesecih.
Kulturna
poslanica
„Ko gre za kulturo človekovega delovnega in življenjskega okolja, za naloge in odgovornost pri tem, se zavedamo, da smo v teh prizadevanjih le ena od organiziranih moči v Socialistični zvezi. Seveda pa našega delovanja ne gre vrednotiti le po velikih, enkratnih dejanjih. Ljubiteljsko kulturno delo je sestavljeno iz tisočerih dejanj, ki se med seboj razlikujejo tako po obliki in vsebini, kot po obsegu in rabi. Prav v tem pa je njegova dragocena posebnost, ki jo hočemo gojiti tudi v prihodnosti," je poudarjeno v poslanici, ki jo je ob 30-letnici Zveze Svobod objavilo predsedstvo Zveze kulturnih organizacij Slovenije.
V poslanici je tudi rečeno, da ima gibanje, povezano v ZKO, možnosti za nadaljnji razcvet vseh oblik kulturnih dejavnosti. Še bolj bodo izginjale tudi pre-graje, ki delijo umetnost med poklicno in ljubiteljsko. Usodo kulture bo vse bolj jemal v svoje roke delovni človek, ki ne bo le posegal po že ustvarjenih vrednotah, ampak bo tudi sam stopil med umetni&e tvorce in kulturne delavce. Delež ljubiteljskega delovanja bo še naprej rasel. Vse to pa Zvezi kulturnih organizacij kot nadaljevalki dela Zveze Svobod, katere jubilej smo v Sloveniji pravkar proslavili, zagotavlja, da tudi poslej ne bo orga-nizacija ob robu družbe, marveč „zveza dejavnosti in hotenj, skupnih vsem delovnim ljudem in namenjenih slehernemu delovnemu človeku."
ODLIČJE SVOBODE z zlatim vencem, podeljeno nedavno Taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem, je pomembno priznanje tako ustvaijalnosti in pobudam, ki se, zajemajoč navdih v ljudskih izvirih, porajajo v tem kraju na Dolenjskem, kakor tudi požrtvovalnim organizatorjem Tabora. Trebnje ni postalo le zbirališče jugoslovanskih samorastnikov, marveč tudi njihovo kritično sito. V Trebnjem so se udeleženci tudi marsičesa naučili. Tako je Pero Mandič iz Sanskega mosta (na sliki, ko je delal na letošnjem jubilejnem 10. Taboru) trebanjske izkušnje porabil pri organizaciji „kolonije“ samorastnikov v svojem kraju.
DELA KRŠKE KOLONIJE V LISO
Minuli četrtek je predsednik kluba likovnih ustvarjalcev sevniške Lisce Maijan Knez v prostorih jedilnice tovarne odpri razstavo del krških samorastnikov in gostov. Kriki klub je pripravil posebno likovno kolonijo v počastitev 500-let-nice mesta. V koloniji je sodelovalo 32 ustvarjalcev. Žirija, ki ji je načeloval dr. Cene Avguštin, sodelovala pa sta še Vladimir in Vladka Stovi-ček, je izbrala 2 del, ki sojih morali sodelujoči pokloniti prireditelju. Ta dela bodo razstavljena v Lisci do 12. novembra. Iz krškega kluba sta se otvoritve razstave udeležila Slavica Jesenko in Ivan Romih.
Pesnik začetnik
črnomaljski Ljudski knjižnici je bral svoje pesmi tudi Miloš Čirič — Piše tudi v srbohrvaščini
manje, o čemer govori tudi podatek, da jo je že v prvih treh tednih obiskalo 8000 ljubiteljev likovne umetnosti. Številka pa bo prav gotovo znatno presežena, saj so sklenili razstavo podaljšati do sredine novembra.
Ena od dejavnosti črnomaljske ljudske knjižnice je prirejanje literarnih večerov. Pred časom so imeli v gosteh Blaža Ogorevca, zadnji petek v oktobru pa se je Črnomaljcem predstavilo pet belokranjskih pesnikov (Franc Čadonič, Miloš Čirič, Nina Jankovič, Tomaž Skrbinšek in Štefan Špilak). Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s Čiričem, dijakom tretjega razreda gimnazije, ki je že v osnovni šoli začel pisati pesmi in jih objavljal v glasilu „Bele breze".
pisanje se dopolnjuje s poukom slovenščine," je dejal.
sodobno slovensko pesništvo. „Biti moraš dober pesnik, da lahko s prostimi verzi poveš tisto, kar z začetniškim rimanjem ni težko,“ je rekel, ko da bi se hotel opravičiti, ker še zmeraj vztraja pri rimah. „Sto in več pesmi, kolikor sem jih že napisal, še zdaleč ne zadošča za izbor, ki bi bil lahko osnova za morebitno pesniško zbirko. Nekaj pesmi pa mi je prijatelj že uglasbil.11
Čiričev daljni sorodnik po materini strani je pesnik Kajetan Kovič, ki mu je ob prebiranju njegovih pesmi svetoval, naj poskuša najti bolj sproščene oblike in razširi motivni krog. Tokratni literarni večer (ob nekaj podobnih v mladinskih delovnih brigadah) je bil njegov prvi javni nastop, objave v gimnazijskem glasilu „Plamen“ in še kje pa mu bodo najbrž v veliko spodbudo. Piše tudi v srbohrvaščini in za pesmi, objavljene v reviji „Zum“, je dobil posebno nagrado.
D. R.
V poslansko-odbomiškem sistemu so bile nesklepčne seje izjeme. V delegatskem sistemu naj bi te slabosti ne poznali. Tako smo zatrjevali ob njegovem začetku, verjeli in želeli. Dogaja pa se nasprotno: nesklepčne seje so tako pogostne, da najbrž ne moremo več govoriti samo o izjemah. Če že ne na drugih področjih, velja to vsaj za seje skupščine kulturne skupnosti.
Povod za te vrstice je dal neuspešen sklic obeh zborov
Nesklepčnost še straši!
skupščine te skupnosti 2. novembra. Delegatov se ni nabralo za potrebno večino niti po polurnem čakanju. Ob preštevanju je prišla na dan stara resnica: sej se ne udeležujejo delegati iz tozdov in nekaterih krajevnih skupnosti. Pri tem se nič ne spremeni kljub dobrohotnosti ankete, ki je spraševala, ali gradivo prihaja dovolj zgodaj, ali je zadosti razumljivo in ne preobsežno, kaj je sploh potrebno napraviti, da bodo seje zanimivejše in privlačnejše.
Z malce zlobe bi lahko pripomnili, da se delegati niti toliko ne potrudijo, da bi zvedeli za rezultate ankete. Poročilo o udeležbi na sejah je bilo namreč samostojna točka dnevnega reda na skupščini, ki se spet ni posrečila in so jo morali preložiti za en teden (na včeraj, 9. novembra). Ko to pišemo, kajpak še ne vemo, kaj je z novim sklicem oziroma preloženo sejo in z dnevnim redom z nekaterimi zelo pomembnimi zadevami Prav žalostno se sliši, da novomeška kulturna skupnost sploh še nima denarnega načrta za leto 1977, in to v času, ko bi morala misliti že na zaključni račun za to leta
Udeleženci neuspešnega sklica so se s povzdignjenim glasom spraševali, kaj je vendar s samoupravo v kulturni skupnosti in doklej tako. Ali se dogaja, da so seje nesklepčne ali na robu sklepčnosti, zaradi malodušja in vnaprejšnje prepričanosti, da je ,je tako in tako vse vnaprej odločeno ali morebiti zaradi nezainteresiranosti, ker v delegacije niso bili izvoljeni pravi ljudje? ,J)ovolj slabih izkušenj imamo, zato premislimo, koga bomo izbrali v kulturne delegacije na volitvah, ki so pred nami,“ je bilo eno od mnenj. In tega mnenja najbrž ni treba komentirati.
I. ZORAN.
Miloš Čirič
„Prof. Čopova mi je v veliko pomoč; če le utegne, mi svetuje, da ne bi .razglasil’ rime. Za pisanje o ljubezni so rime pač najprimernejše. Počasi že preraščam čas, ko mladim že sama beseda ljubezen požene kri v obraz. S pisano besedo veliko lažje razodevam tisto, kar pri
običajnem pogovoru noče zlahka iz ust. Ne vem, ali je izraz socialna tematika najbolj pravšnji, toda čedalje pogosteje pišem pesmi, ki mi jih narekuje razmišljanje o krivičnosti sve-ta.“
Veliko bere Leopardija, Nerudo, Jenka, spremlja pa tudi
,'vv Av': A-'
PRIZNANJE LJUBLJANSKEMU FESTIVALU - Na oktobrski generalni skupščini Združenja evropskih (glasbenih) festivalov v Brugesu so za novega člana izvolili tudi Festival Ljubljana. To je izjemno priznanje slovenski ustanovi, ki je prav letos slavila četrtstoletnico neprekinjenega delovanja. V mednarodnem združenju je včlanjenih vsega 35 tako imenovanih mednarodnih festivalov. Poleg ljubljanskega je član tega združenja le še en festival iz Jugoslavije - dubrovniški.
DOGOVOR HUMORISTOV -Beograjski „Jež“, ljubljanski ;,Pavliha" in skopski „Osten so se dogovorili o skupnem sodelovanju. Med drugim so predvideli skupne izdaje antologij, karikatur, satir in drugih humoristično-satiričnih zvrsti, sku-
paj pa bodo načrtovali tudi organizacijo in izmenjavo domačih in mednarodnih razstav. Humoristi in satiriki so dali s tem lep in poučen zgled nosilcem drugih dejavnosti, ki se imajo za resnejše od humoristov, ne znajo pa najti skupnega jezika.
NAGRADE SLOVENSKIM UMETNIKOM - Na XVII. likovni jeseni v Somboru, kakor se imenuje tradicionalna slikarska prireditev v tem vojvodinskem mestu, razstavljajo svoja dela umetniki, rojeni okoli leta 1940. Med nekaj več kot 30 avtorji, ki so predstavljeni s 60 slikarskimi deli, so le štirje iz Slovenije. Za nagradni odkup je žirija izbrala tudi „Moje okno Borisa Jesiha, akademskega slikarja in grafika iz Škofje Loke, čigar samostojna razstava je vzbudila veliko pozornost tudi v Dolenjski galeriji v Novem mestu.
DOLENJSKI LIST
Stran uredil: IVAN ZORAN
TURISTIČNE
Hm
INFORMACIJE
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
Gasilsko društvo in Občinska konferenca SZDL Novo mesto
organizirata dvodnevni izlet v
DACHAU -MUNCHEN
z obiskom taborišča in s komemoracijo.
Odhod 19. 11. ob 00,00
Prijave sprejema KOMPAS Novo mesto, tel.
21—333, in Gasilsko društvo Novo mesto, tel.
22-131.
»KOVINARSKA", tovarna industrijske opreme in konstrukcij. Krško,
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. VODJE ODDELKA TEHNIČNE PRIPRAVE DELA -glavni tehnolog
Pogoji: visoka šola strojne smeri, 5 let ustreznih delovnih izkušenj;
2. TAJNICA GLAVNEGA DIREKTORJA IN POSLOVNEGA ODBORA
Pogoji: višja ali srednješolska izobrazba ekonomske, pravne ali upravno-administrativne smeri, 2 oziroma 4 leta ustreznih delovnih izkušenj, znanje strojepisja in nemškega jezika;
3. VOZNIKA AVTO DVIGALA
Pogoji: poklicna šola za voznike motornih vozil, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj in izpit iz varstva pri delu;
4. 30 KLJUČAVNIČARJEV za delo v proizvodnji
Pogoji: VK ali KV poklicna šola kovinske smeri;
5. 20 PK ALI NK DELAVCEV, ki bodo lahko obiskovali tečaj za varjenje na stroške podjetja.
Vabimo predvsem mlajše delavce, po možnosti z odsluženim vojaškim rokom.
Na vseh delovnih mestih je delo za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim rokom. Objava velja 8 dni po objavi. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: ..KOVINARSKA", Krško, kadrovsko organizacijska služba.
!1978£>J&
IPAVZ7H0VAI PRATIKA
KOLED/m • IMENA • VREME* PRIPOROČILA IN NASVETI DELOVNIH KOLEKTIVOV• KAJ PA ZDRAVJE ?• DOBRA VOLJA* IZUMI IN ODKRITJA •MARSIKAJ O SLOVENCIH
• UGANKE IN KRIŽANKE* ŽIVALI KAR TAKO IN V BASNIH
• ZANIMIVOSTI »HUMOR*
vesela»debela•
•brana • iskana
TECTYL CENTER
Vozniki!
ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO’ZUNANJI IN NOTRANJI PREMAZ Z
»VALVOUNE TECTYL0M”
VAM OPRAVI
PETER PERDEG
A VTOMEHANIK POD TRŠKO GORO 90, TELEFON 068-22-372 GARANCIJA ZA OPRAVLJENO DELO
TECTYL CENTER
Svet za medsebojna razmerja v
združenem delu delavcev
Mercator — Velepreskrba n. sub. o., Ljubljana —
TOZD Standard n. sub. o., Novo mesto
razglaša prosto delovno mesto za
POSLOVODJA V PRODAJALNI „ROG" V DOL. TOPLICAH
Pogoj za sprejem: visokokvalificirani trgovski delavec s 5-let-no prakso v poklicu.
Pismene prijave pošljite do vključno 19. 11. 1977 splošni službi TOZD Standard n. sub. o.. Novo mesto. Glavni trg 3.
v 	^		
	Odbor za združeno delo nDCi^ADMC 7ai	
umom		
	v/r ui\nnmu t-nuuu, ivuvu lliediu p. U.	
mrnam		
	1 1 ■ i	!■■■
objavlja prosto delovno mesto
SKLADlSČNIKA FINALNIH PROIZVODOV
Pogoji: končana šola za prodajalce in najmanj 1 leto prakse. Prednost imajo kandidati s prakso v trgovini z gradbenim materialom.
Poskusno delo traja 2 meseca.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema odbor za združeno delo delovne organizacije.
Rok za prijavo: najkasneje v 15 dneh po objavi.
TRUBARJEV DOM V LOKI LOKA PRI ZIDANEM MOSTU
objavlja licitacijo naslednjih osnovnih sredstev:
—cisterna 10 m3
— stiskalnica za sadje
— kotel za žganjekuho
Licitacija bo 15. novembra 1977 ob 10. uri v Trubarjevem domu v Loki. Ogled možen vsak delovni dan do licitacije v dopoldanskem času.
Splošno gradbeno podjetje „PIONIR" Novo mest°
— TOZD gradbeni sektor Novo mesto
razpisuje delovno mesto
UPRAVNIKA RESTAVRACIJE
Pogoji:
— končana poklicna šola
— 4 leta prakse na ustreznem delovnem mestu.
Kandidati naj pošljejo prošnjo v 15 dneh po objavi ??re. sa splošni službi TOZD gradbeni sektor. Novo mesi , bova 19.
DOM POČITKA Metlika
objavlja prosti delovni mesti
1. TAJNIKA ZAVODA
2. STROJNE PERICE
Pogoji:	obvlad^
pod 1: ekonomski ali administrativni tehniK, .^pjiti strojepisja, vsaj leto dni delovnih izkušenj na P00
delovnem mestu;	kusno*^
pod 2: starost nad 18 let, končana osmletka, po*
1 mesec-	..	aUpravo
Prijave z.dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite n Doma počitka v 10 dneh po objavi.	 ,
ZKGP KOČEVJE	^	wlC
KMETIJSKO GOSPODARSTVO KOČEVJE TOZD »PRAŠIČEREJA"	^
Komisija za medsebojna razmerja v združenem delu ».PRAŠIČEREJA" Kočevje
objavlja prosto delovno mesto
KVALIFICIRANEGA ELEKTRIKARJA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati nje pogoje: da imajo končano šolo za kvalificiran karje in tri leta delovnih izkušenj.	j	eh	P°
Kandidati naj pošljejo prijave najpozneje v osmih objavi z dokazili o izpolnjevanju pogojev na ^ ZKGP—Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, kadrovs Kolodvorska 15, 61330 Kočevje.
197<8
Ji!
/O ljubljanska banka
podružnica KRŠKO
odbor za medsebojna razmerja
objavlja za nedoločen čas s polnim delovnim časom prosta delovna mesta:
1. REFERENTA ZA ZlRO IN TEKOČE RAČUNE — za ekspozituro Sevnica;
2. PRIPRAVNIKA S SREDNJO SOLSKO IZOBRAZBO za osrednjo enoto v Krškem.
Pogoji za zasedbo delovnega mesta: pod 1: ustrezna srednja šola z zaključnim izpitom in dve leti ustreznih delovnih izkušenj; pod 2: ekonomska srednja šola ali gimnazija z zaključnim izpitom.
Kandidati za objavljena delovna mesta naj priložijo prijavi kratek življenjepis z navedbami dosedanjih zaposlitev ter dokazilo o šolski izobrazbi.
Rok prijave je osem dni po dnevu objave.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 45 dneh po dnevu objave. Prijave naj pošljejo na naslov: LJUBLJANSKA BANKA — podružnica Krško — odboru za medsebojna razmerja, Cesta 4. julija 42, Krško.
8
DOLENISKI LIST
KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE
razpisuje
prosto delovno mesto
RAVNATELJA OSNOVNE SOLE JANCKA MEVZLJA V MOKRONOGU
POGOJI:
Kandidat mora izpolnjevati pogoje za učitelja osnovne šole, določene z zakonom o osnovni šoli, in imeti 5 let vzgojno-izobraževalne prakse.
Poleg strokovne izobrazbe se pri izbiri kandidata upoštevajo tudi: družbenopolitična merila, kot so odnos do socialistične revolucije, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, ustvarjalni odnos do samoupravljanja in delitve po delu ter moralno-etična merila, kot so odnos do dela, ljudi in sodelavcev, odgovorno gospodarjenje z družbenimi sredstvi, zavzetost za spoštovanje zakonitosti, sposobnost povezovanja pravic z dolžnostmi in odgovornostjo ter aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah.
Prijavi morajo kandidati priložiti življenjepis ter dokazila o izpolnitvi pogojev.
Razpis velja 15 dni po dnevu objave razpisa.
Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine T rebnje
Stran uredila: JANKO SAJE in MARKO KLINC
PAVIJHOVA PRATIKA
KOLEDAR • IMENA • PRIPOROČILA IN NAS’*., DELOVNIH KOLEKTIVOfa KAJ PA ZDRAVJE?• Tjfi VOLJA * IZUMI IN ODW‘‘,{{ •MARSIKAJ O SLOVENJ f
• UGANKE in križanja ŽIVALI KAR TAKO IN
• ZANIMIVOSTI • H(JMU
vesela»de belf •brano • \%Wt
Št. 44 (1475) - 10- nl
9 Odbojkarji
v slepi ulici?
J^anju z Izolo so Novomeščani dokazali, da republiko podcenjujejo, saj zanjo ne trenirajo dovolj — Lepa zmaga deklet
KRKA - PULA 3:0(15:1, 15:4, 15:6)
Čeravno oslabljene, so mlade No-vomeščanke derbi dna dobile brez vsakih težav. Srečanje je spominjalo na slovensko ligo, kjer so svoje dni Dolenjke zmagovale v petinštiridesetih minutah. Tudi tokrat je bilo tako. Slabe gostje niso bile kos razklanim Rajeijevi, Bohovi, Piličevi, Sventovi, Finčevi in Gorjančevi. Zlasti v drugem in tretjem nizu, ko je bila Finčeva za dekleta z morja nerešljiva uganka: prav vsak njen udarec je bil zanesljiva točka, in če bi bile domače igralke, ki jih je spodbujalo okoli 50 gledalcev, bolj zanesljive pri sprejemanju servisa, bi dosegle bržkone se bolj prepričljivo zmago.
Krka: Furlan, Brajer, Urbančič, Rajer, Boh, Piliš, Švent, Fine, Gorjanc.
NOVO MESTO - IZOLA 2:3 (-12,15:7,-14, 15:10,-12)
Skoraj nerazumljivo je, kako lahko odbojkarska vrsta, kakršna je novomeška, izgublja srečanja, ki bi jih morala dobiti malone brez težav. Minulo soboto so bili Novomeščani sicer oslabljeni, vendar si navzlic temu ne bi smeli dovoliti poraza z mladimi Izolčani. Okoli 70 gledalcev, ki še vedno upajo v lepše dni novomeške odbojke, se je v soboto popoldan prepričalo, da bi domači lahko dobili večino srečanj. Osnovni pogoj za to pa je slovenski ligi primerna in redna vadba, s katero pa se Novomeščani, kar je neutafljivo res, ne morejo pohvaliliti. Pa se nekaj: igrati bi morali mirneje in se med seboj vsaj na igrišču bolj spoštovati. V izenačenem srečanju, kije bilo od časa do časa tudi kakovostno, je bil v novomeški vrsti najboljši Vernig, Medle je v polju igral zanesljivo kot vedno, mladinec Primc pa je dobil premalo žog.
Novo mesto: Vemig, Goleš, Gra-berski, Medle, L. Babnik, I. Babnik, Primc.
J. P.
sobota je pri-i din no.vome^kim ljubiteljem ^nučne igre dve srečanji: hj ? v n. zvezni ligi-zahod
'ošW°.ni?čo ^r*co ™ ter U febno slovenske odbojki, “8® "led Novim mestom [*o. Gledalci so bili prepri-L’ “osta zmagali obe vrsti.
to ko je dekliška vrsta tre-kstJ0623 Mohorčiča dobila W •*? morali moški toč-J ds;. PufM' — zanje se morajo ] tir hvaliti tudi sodniku — oni.
j^KAL KRČANOM
Mub .»Rudi Ke-
? Pfenig 0 Prijel vrsto srečanj
“j*™« občine z uspe-
2Š?* Udeležilo se ga je šest
ekin. Tretjič zapored
tokrat v trajno
ga društva Krško
; ',"'o KiMi v ^ev)> 2- Kegljaško
s^cator% lpa u Sevnice (750)* (728), 4. Parti-
* 8Rtf°7), 5. DOM JLA Bre-
Selj (til, ™ 6. DPD Svoboda
Po Je.PIva ve^ja prire-
enotne-
m
ras?
NEPOTREBEN PORAZ - Novomeška moška odbojkarska vrsta je minulo soboto prvenstveno srečanje slovenske lige Izolčanom dobesedno poklonila. V odločilnih trenutkih so Dolenjci popustili, precej napak je naredil tudi slab sodnik, in zmaga, ki bi morala ostati v Novem mestu, je šla v Izolo. (Foto: J. P.)
JUDlNSKmfRNIR
Ji rerif<Su Je .M pred kratkim J^iznoteniški turnir sbnfj so se pomerili v
dojilj -V Drvi sn rirtmači
V prvi so domači
i naclaF*V1 »u ut
[S p^Ie*ja -mesta: 3- Lai
!$ ,^ureiec, 7 B Pogorelec: v
•4 Al? IV
'OVoi
idohar, 4. .Vlašič.
G.ušin
,/LETSKl PRAZNIK4
V II. zvezni rokometni ligi je 10. kolo prineslo novomeški Krki razočaranje. V izredno pomembnem srečanju so bile domače rokometašice tik pred zmago, nepazljivost igralk pa je botrovala neodločenemu rezultatu. Ribničani igrajo vse bolje: dosegli so peto zmago in so po 10. kolu na četrtem mestu. In kako je bilo v slovenskih ligah? Zmagali so Ribničani, Brežičani in ženska ekipa Dolenjske, medtem ko so ostale ekipe doživele — presenetili so predvsem Novomeščani — poraz.
An<
'etska
J^ije ln 5r!5<$a SŠD brežiške tS^tev v 5?^ Brežice sta v “Niškega občinskega organizirala atletsko
KRKA - IVANIČ 13:13 (7:7)
Več kot 500 gledalcev je bilo prepričanih, da bodo v prvenstvenem
srečanju med domačimi rokometašicami in majhnimi gostjami zmagale Novomeščanke. Bile so namreč fizično precej močnejše, toda gostje so se izkazale kot izredno uigrana in hitra ekipa, ki je vse zadetke, v na-
viC '°Vanii> „6“«*^raia aueiSKO h sta’,« ekalo ie na preno-
B?® koncu ?u’ čeravno vreme
i>Sn^ŠP°rtnik0mni
je brežiški celoti uspeL
r >pJJra2nik“ v_________________
S6’'1 Naft,nai^lreč 1531405 tekmo-zanimivo je Mcaj	  ■
bilo
. . prehodni ■o osvojili atleti in atletinje s°*e bratov Ribarjev iz
L. R.
v^arska sola
^eroberškega šolskega deluje nova fo.Hat « jkatska *°la- Treningi Kujejo 3 teden, dobro pa jih dečki kot deklice. reU pred kratkim prvo prvenstvo v mali pa je vrsta starejših
Želja uresničena po načrtni igri
V II. kolu zvezne zahodne lige Novomeščani v derbiju novincev navdušili več kot 800 gledalcev — Po prvi zmagi so Dolenjci v sredini prvenstvene tabele
NOVO MESTO -NOVI ZAGREB
77:70 (35:37)
V športni dvorani že lep čas ni
£
h naJP0rtna društva ima-»iore)y, • ‘n bržkone jim ne Poive,,° prav nič očitati, da ktft nekaterim jubile-borthi?**1 klanov uprave, Hi p ',°v in društev manjše n0’e slovesnosti. Odvis-ieI°d denarja. Podobno %‘l narediti tudi v Leku .• ’ z<*kaj njihov Partiji let^Zaživel pred dvajseti-
^e/16 b! Pr^l° do večjih \jeJ*osti pred prazno-!Pofth: So se najbolj zagreti
Napovedi in želje novomeških košarkarjev so se minulo soboto zveča- uresničile. V drugi nadvse pomembni tekmi n. zvezne košarkarske lige-zahod so se člani Novega mesta pomerili z igralci Novega Zagreba in v derbiju novincev - obe ekipi sta prišli v zvezno ligo po uspehu na kvalifikacijskih bojih — so bili Dolenjci po lepi predstavi boljši za sedem točk. Veliko zaslug za zmago ima tudi občinstvo, ki je za lepe akcije znalo z aplavzom nagraditi obe vrsti.
biteljev igre pod obroči je namreč videlo izenačeno in kakovostno srečanje, ki so ga povsem zasluženo dobili domačini. V sicer dobrem moštvu se je v prvem polčasu odlikoval Munih, ki je pod svojim košem polovil domala vse odbite žoge, v napadu pa dodobra zaposlil obrambo gostov. Poleg njega je z odlično igro opozoril nase še kapetan Slavko Kovačevič. Pokazal je, da se ponovno vrača v staro formo.
Tudi v drugem polčasu so domači igralci izpolnjevali navodila trenerja Splichala. Z izredno hitro igro in agresivno obrambo so pokazali, da so telesno odlično pripravljeni. Dobri gostje so domače ves čas lovili, nekajkrat povedli, njihove upe pa je sredi drugega polčasa pokopal Peter Seničar. S serijo natančnih metov je razbil gostujočo obrambo, Dolenjci so povedli za 12 točk in osvojili dragocen par prvenstvenih točk. Tekma
S. P. bilo tako živahno. Več kot 800 lju-
ŠPORTNI KOMENTAR
°smeh dvajsetletnici
delavci domačega ie minulo leto po-
^in	na	Primeren
W Pripraviti proslavo. ®° Krf ?° se sestanki; na njih %li eženci zapisali veliko vSe utn Predlogov, in če bi %u ničilibi njihove za-0jffrrt lepo uspele.
%D Pogovorov in napisa-
•°> tur> °sov ie Pretekl° le' 1 niesec julij, ko naj bi 16 >e Pj°s^vo- Toda zgodilo ' da je delovna vnema °n}a splahnela. Niti *((" Wti vaščani niso bili tojK, a}nteresiranL Še več: K^ujejo
%i
naporom
redkih, ki bi radi obudili dogodke izpred dvajsetih let, ko je v Leskovcu postal šport enakovreden drugim dejavnostim, ko so mladi začeli vaditi pod nadzorstvom. Sicer sta pretekli od prvih korakov organizirane vadbe le dve desetletju V tem času društvo ni doseglo zvenečih uspehov, ni bilo državnih in republiških naslovov, a vendar: društvo je obstajalo in uspešno navzlic težavam vzgojilo lepo število dobrih športnikov.
Najbrž so nasprotniki proslave tisti, ki bi morali delo v društvu podpreti, tisti, ki so v času krize vsem obrnili hrbet. Sedaj ovirajo napore zavzetnežev, ki so verjeli v lepši jutri. Še vedno čakajo na lepše dni, in sicer v upanju, da bodo vsaj enkrat prišli na sestanek tisti, od katerih je odvisno delo društva. Le takrat bo namreč pravi čas za kritike, čas, da v Leskovcu razrešijo težave, ki zavirajo Partizanovo delo.
L. ŠRIBAR
šeno pripravlja na prihodnje prvenstvene boje. Ilirija, ki jo vodi Jošo Gagi, je v Novem mestu zaigrala na vso moč, zlasti v drugem polčasu, ko je domačim pošla sapa. Tako so se neizkušene domače košarkarice spoznale s „člansko“ košarko, ki pa so ji, po mnenju ljubljanskega trenerja, že dorasle.
KK NOVO MESTO GRE K JUGU
V 3. kolu II. zvezne košarkarske lige-zahod gre novomeška vrsta ponovno na morje. Tokrat se bo pomerila z ekipo dubrovniškega Juga. Igralci iz Dubrovnika so v ligi med najboljšimi in najbolj izkušenimi in s svojo igro že dalj časa napovedujejo boj za vrh. Potemtakem novinci v ligi nimajo možnosti za zmago, vsekakor pa v Dalmacijo ne ybodo šli zgolj na - izlet._
LEPA ZMAGA — Odbojkarice novomeške Krke so v soboto popoldan v prvenstveni tekmi n. zvezne lige proti vrsti iz Pulja zaigrale sproščeno ter učinkovito in srečanje dobile v pičlih 45 minutah. Čeravno so bile gostje preslab nasprotnik, je bila tekma od časa do časa dokaj zanimiva. (Foto: J. Pezelj)
Tekma za 36 sekund predolga
Rokometašice novomeške Krke so imele zmago v rokah, pa so igrale le neodločeno — Nova Inlesova zmaga — Slovenski ligaši bodo .počivali' do 26. marca
sprotju z domačimi, dosegla s črte. Novomeščanom lahko zamerimo le to, da se domala vse akcije začnejo pa tudi končajo v glavnem pri dveh, treh igralkah. Krka je imela sicer zmago v rokah: 36 sekund pred koncem srečanja je vodila, imela žogo, pa ji vseeno ni uspelo zmagati. Ce bi sodnika svojo nalogo opravila tako, kot bi jo morala, bi domače gotovo zmagale.
Krka: Golob, Kregar 5, Švajger, Hodnik 1, Brajer 3, Foršek, Frančič, Bon, Kostanjšek, Zagorc, Jerina 4, Judež.
INLES - VARTEKS 18:14(12:9)
Domači so novo zmago dosegli povsem zaslužena Vodili so od začetka do konca srečanja. V drugem polčasu so si sicer dovolili „odmor“, v katerem so gostje hudo razliko zmanjšali na 13:12, kaj več pa proti razpoloženim lesarjem niso mogli doseči. Dobro sta igrala Ilc in Laiba-cher.
Inles: Laibacher, Ponikvar, Abra-hamsbere 1, Ilc 10, Radič 3, Žuk, Karpov 1, Andoljšek, Pucer, Gabrijelčič 2, Putre 1, Gelze.
M. G.
RIBNICA -IL. BISTRICA
21:13(10:7)
Domači igralci so dosegli drugo zmago, ki Je povsem zaslužena. Vrstnike iz Ilirske Bistrice so nadigrali v vseh pogledih, dobri pa so bili zlasti v napadu.
Ribnica: Rus, Fajdiga 2, Lovšin, D. Andoljšek 7, Maršič, Mate 2, Janež, Hočevar 2, T. Andoljšek 3, Tanko 5, Pucer, Kersnič.
M. G.
KRKA - UPA 21:24(10:11)
Oslabljena VTSta Krke (igra brez poškodovanega Pungerčiča in enega
boljših igralcev Svetiča, kije odšel k vojakom) je proti Lipi doživela poraz, ki jo je na lestvici potisnil na peto mesta
Krka: Kobe, Petančič, Turk 2, Bojane, Hudelja 3, Goršek 4, Kopač 2, Ristič 9, Adlešič 1, Piltauer, Mar-tinovič.
POLET - SEVNICA 24:18(12:6)
Bržkone so Sevničani tekmo izgubili že v prvem polčasu: v drugem so bili namreč povsem enakovredni dobrim domačinom, zaostanka šestih zadetkov pa v gosteh niso mogli nadoknaditi.
Sevnica: Možic, Mlakar, Gane 1, Barič 1, Jazbec 1, Svažič 4, Mrežar, Radenšek, Novšak 10, Starina, Škoberne.
BREŽICE - MARIBOR 17:14(7:5)
Tekma ni bila kdove kako kakovostna, zakaj še v 15. minuti je bil rezultat 2:1. Ko so domači spremenili taktiko v napadu, je prišel tudi uspeh.
Brežice: Škofca, Buzančič 5, Ver-vega 2, Verstovšek 3, Zagode 6, Blatnik 1, F. Rožman, Longo, Do-beršek, J. Rožman.
DOLENJSKA -MLINOTEST
12:9(8:5)
Ekipa Dolenjske je pripravila bržkone največje presenečenje: po dobri igri je premagala eno od boljših vrst v Sloveniji in se v sredini lestvice utrdila.
Dolenjska: Judež, Kovačič 3, Švalj, Frančič, Foršek 5, Gorišek 1, Zagorc 3, Rešetič, Vide, Kos.
VELENJE - POSAVJE 19:15 (10:5)
Brežičanke so povedle s 4:2, nato pa so do konca prvega polčasa dosegle še en zadetek, gostje pa osem.
Posavje: Levačič, Balon 4, Kostanjšek, Štauber 1, Bah 5, Cetin, Rožman 3, Mlinarič 2, Vugrinc, Šekoranja, Arsov.
PREDDVOR - KOČEVJE 15:1 (7:8)
Kočevke so v prvem polčasu pripravile domačim neljubo presenečenje: začele so odlično. Toda v
dvorčanke so s in povedle.
hitro igro izenačile
nadaljevanju so popustile in Pred-can' po’________
Kočevje: Stefanič, Vilicer, Male-Sč, Mišmaš 2, Vardijan 1, Radosavljevič 3, Ml Jerič 3, Turk 2, Zbačnik, S. Jerič, Oven, Oražem.
ODLOČITEV V BOŠTANJU
V nedeljo, 13. novembra ob 11. uri, bo na igrišču pri osnovni šoli v Boštanju zanimivo srečanje boštanj-skih rokometašev z Dobovo, ki bo moralo odločiti zmagovalca v jesenskem delu tekmovanja zasavske lige. Rokometaši Partizana nizajo zmago za zmaga V nedeljo so v Cerkljah domačine s 27:15 (polčas
13:7). Med najboljšimi strelci iz vrst Boštanjčanov je bil Vrtačnik (12).
iiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii
Novega mesta vse bolj izenačena, saj je lep del tekme igralo devet igralcev, in le eden od njih ni dosegel zadetka.
Novo mesto: P. Seničar 23, Bajt, Radak, Ž. Kovačevič 4, Munih 15, S. Kovačevič 10, Ivančič 8, Svinger 7, S. Seničar 4, Beg, Zupevc, Plan-tan 6.
J. PEZELJ
OBUTEV - ILIRIJA
27:59(17:25)
V trening tekmi so se novomeške kadetke pomerile s člansko vrsto ljubljanske Ilirije, ki se te dni pospe-
NOVO MESTO: POGORELČEVA NAJBOLJŠA
Novomeški namiznoteniški klub je v nedeljo dopoldan pripravil selekcijski turnir najboljših pionirjev ljubljanske centralne regije. Tekmovalci so se pomerili v dveh skupinah. V prvi so nastopili tudi najboljši Kočevci in Novomeščan Guštin. Brata Pogorelc sta bila najboljša, saj sta osvojila prvo in drugo mesta Guštin pa je bil peti. V drugi skupini je nastopil Švent in osvojil sedmo mesto.
Trener garačev
Najbrž ljubiteljem košarke na Dolenjskem nekdanjega Olimpijinega trenerja Joša Gaglja ne bi bilo potrebno predstavljati. Dasirav-no pred novomeškim občinstvom ni vodil veliko tekem, ga poznajo kot spretnega taktika, trenerja, ki bi ga rado videlo v svoji sredini marsikatero moštva Gagel, ki je skoraj z vsemi ekipami, kar jih je vodil, vedno pripravil	pre-
senečenje, je pred kratkim poskrbel za največje: zapustil je moško košarka
„Igra pod obroči mi je kmalu prirasla k srcu, tako močno, da se
ji nisem odrekel tudi po več kot desetletnem aktivnem igranju. Ostal sem ji zvest kot trener in za seboj imam že vrsto let vaditeljskega dela. Pod mojim nadzorstvom se je kalila Ilirija, zaupali so mi mladinsko slovensko reprezentanco, od 1971 do 1974, se pravi dve tekmovalni sezoni, pa sem vodil ljubljansko Olimpija**
Bržkone so odveč besede, da je Jošo v košarkarskem svetu v državnem merilu znan kot dober strokovnjak. Toda nikoli se ni sramoval dela z najmlajšimi, zakaj ravno pri njih se tudi izkušen trener marsikaj nauči. In danes je precej igralcev, ki so se učili v Gaglovi šoli. Na igriščih jih ni težko prepoznati: so .garači*, pošteni borci, ki jih odlikuje odlična obramba in smisel za kolektiv. Najbrž so Ljubljančanu tudi zavoljo tega zaupali najboljše kadete v državi, ki svojega učitelja niso razočarali.
»Velikokrat sem kolebal med poklicnim in amaterskim delom. Odločil sem se za slednjega, ko pa je postala košarka prioritetna panoga, sem se, kot veliko mojih kolegov, od moške košarke poslovil. In ni mi žal. Zato, ker so žensko košarko do nedavna vsi zapostavljali. Veliko pikrega je bilo napisanega o njej, nekateri so postavljali
celo vprašanje, kakšen smisel ima. Tako še pred nekaj leti ugotovitev, da je ženska košarka manj vredna, ni bila nobena redkost Rezultati podobnega mišljenja: igralk so se izogibali malone vsi trenerji, skratka, tistim, ki so delali z dekleti, ni kazalo nič dobrega. Sam pa sem hitro ugotovil, da se da tudi v ženski košarki hitro napredovati. Mislim, da med fanti in dekleti sploh ni razlike. Sedaj, ko se tudi ženski košarki obetajo lepši dnevi, moramo zamujeno nadoknaditi, prenesti košarko v vsa mesta, ki imajo možnosti za dela Sprejeti sistem omogoča širino in obenem kakovost, in ne bi se smeli prestrašiti organizacijskih težav, ki jih sicer ni mala Prva naloga trenerjev pa je narediti žensko košarko zanimivo za gledalce. Sad pospešenega dela bi se moral pokazati okoli leta 1980.“
Ko je Jošo ocenjeval vrsto novomeških kadetinj, je v dobri minuti veliko povedal: „Vaša vrsta je izjemno nadarjena, primanjkuje pa ji izkušenj. Navzlic temu se morate izogniti kadetske lige. Pojdite naravnost v člansko ligo, v tekmovanje, ki vam bo dalo marsikaj, kar vam manjka. Kadarkoli bi potrebovali mojo pomoč, vam bom na volja**
J. PEZELJ
= |
miiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiittiniiiiiiiiii
Stran uredil: JANEZ PEZELJ
DOLENJSKI LIST
Illlllllilllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllll=
m&&&'■
j§ S PLENOM V KLJUNU — Dostikrat niti fotograf sam ne I = ve, kaj je kamera zabeležila na film. Slovit primer je fotogra- i | fija nekega francoskega fotoamaterja, ki mu je uspelo foto- I = grafirati eksplozijo letala, a ni vedel, da je to storil, ker je | E imel namen slikati le letališče. Nekaj podobnega je tudi foto- i | grafija Janeza Papeža iz Kočevja, ki jo tokrat objavljamo v | | rubriki TISTI HIP. Papež, je oborožen z 200-milim. teleob- 1 1 jektivom, fotografiral račke, ki jih kar mrgoli na kočevskem | = dnevnem kopu. Šele ko je razvil film in pregledal posnetke, § | je ugotovil, da je med drugim ujel na film račko, ki s plenom | i v kljunu leti na miren prostor. Verjetno gre za žabico, katere | = usoda se je pač končala v zračnih višinah. Sama fotografija 1 i jasno priča, da je avtor delal z visoko občutljivim filmom i | (zmatost), hkrati pa tudi, da je Papež negativ precej povečal, i
iNllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllIllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllUllllllllllllllii
[ PoleiHrtd liti	)
Gomile cvetja in rož 1
GROBOVI POKOJNIH so bili letos za dan mrtvih še prav = posebno lepo urejeni in okrašeni. Pokopališča so bila spremenje- | na v gomile cvetja in rož, vmes pa je gorelo tisoče svečk v = spomin na drage. Reke ljudi so se ves dan prelivale na pokopa- I lišča in nazaj. Na vlakih, avtobusih, avtomobilih in cestah skoraj | ni bilo človeka, ki ne bi imel v rokah cvetja. Svečano je bilo 1 tudi ob grobovih padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Ob 1 njih so se tisočeri spominjali vseh tistih, ki počivajo v skupnih § in posameznih grobovih pa tudi tistih, katerih kosti so raztrese- | ne v grapah gozdov pri Šentjoštu, na Rogu, povsod po naši | zemlji. Spominjali smo se znanih in neznanih junakov, ki so dali = življenje za nas in svobodo domovine.
KER JE zobozdravnik za Trebnje in okolico nujno potreben, 1 bi bilo treba skušati problem rešiti kako drugače, čeprav samo i začasno. Ceneje bi bilo, če bi vsaj dvakrat tedensko prihajal i zobozdravnik v Trebnje, kot da toliko ljudi potuje v Novo me- i sto, Stično ali drugam k zobozdravniku.
TENIŠKA IGRIŠČA na Loki že dalj časa privabljajo ljubi- s telje „belega športa", čeprav uradno še niso bila odprta. Sveča- | na otvoritev teniških igrišč je bila na občinski praznik Novega f mesta. Razen številnih gledalcev so otvoritvi prisostvovali tudi 1 podpredsednik ObLO tov. Boris Andrijanič, ki je igrišča v ime- 1 nu občine odprl.
ŠTEVILO NEZGOD pri delu je tudi letos veliko. Preseneča i pa zlasti visok odstotek nezgod izven dela, ki znaša kar 11,7 | odstotka vseh nezgod. Nekaj jih lahko pripišemo alkoholu, | nekaj preutrujenosti, nekaj pa tudi povečani motorizaciji in | mehanizaciji. Več je koles in motorjev, več je nesreč. Taki, ki se | dnevno vozijo na delo in z dela po deset in več kilometrov ali pa i pešačijo, so pri delu manj pazljivi.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA | 30. oktobra 1957) i
m
SVETU OKOLf
PLAVAJOČE SLASTI - Občina nizozemskega mesta Rotterdam je sprejela odlok o odprtju nove javne hiše. Gre za ustanovo s 432 posteljami, za katere bo skrbelo ustrezno število lepotic. Posebnost te ,.rajske hiše“ je, da bo ves čas nihala na valovih moija, kajti bordel so uredili na neki od ostarelih ladij.
NAPAČNA ŠTEVILKA - V
Indiji so uvedli posebno telefonsko številko za „prvo pomoč pri načrtovanju družine“. Po telefonu je tako mogoče ustrezni trenutek zvedeti za najboljši način preprečitve zanositve. Težava je le v tem, da so večkrat linije zasedene, potreba pa huda — in rojevajo se otroci, ki svoje rojstvo dolgujejo slabi telefonski zvezi.
LJUBITELJI KANARČKOV
— V Italiji so neznani roparji vlomili v stanovanje 82-letnega Neapeljčana in mu ukradli njegovo največje bogastvo — 150 kanarčkov. Prav nenavadno je, da tolikšna pernata druščina s svojim petjem ne izda lopovskega brloga.
TRETJI ZOBJE — Večina ljudi doživi le dvoje zob: mlečne in prave. Prav trdožive korenine pa dočakajo tudi tretjo generacijo zob. Tak slovesen trenutek je doživel tudi Jugoslovan Stavre Čoisli iz Prilepa. Slovite tretje zobje so proslavili kot se spodobi, še toliko bolj, ker je slavljenec letos dopolnil tudi že 104. leto.
POSEBNO PRŠILO - Ameriški kmetje imajo veliko težav s kojoti, saj jim te živali pozobajo lepo število ovc. Vsi strupi, od-streljevanja in podobni načini uničevanja niso kaj prida pomagali. Kojoti so se nasilju uprli z vse večjo rodnostjo. Zdaj ponuja neka kemična tovarna razočaranim živinorejcem posebno pršilo, s katerim oprše ovce; vonj pa je kojotom zelo zoprn in se raje odrečejo pečenki, kot da bi jo zaužili tako smrdečo. Po ameriških pašnikih je vse več odišavljenih ovc, ni pa znano ali se v nagonu kojota boj med „estetiko“ in lakoto le ne bo prevesil v prid želodca.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Egiptovska tema v Novem mestu
(Potreben) pa je pri nas vsak posestnik podpore že zaradi trtne uši, prašičje kuge itd., posebno pa sedaj, ko mu je vzela toča ves poljski pridelek, vničila vse nove nasade ameriških trt, za katere je žrtvoval toliko truda in stroškov, da se je zakopal v dolgove, iz katerih ven ne more. Pri nas niso kapitalisti doma, da bi imeli denar naložen na obresti, ali shranjen za slabo leto. So že nekateri, da si prihranijo kake krajcarje, pa to so le redke bele vrane. Zatoraj pa še enkrat rečem, ubogi kmet, sedaj vidiš, da nobeden za te ne mara, ako padeš, ga ni, da bi ti roko podal in te vzdignil. Skrbi si sam, muči se sam in napreduj kakor veš in znaš, kadar je treba pa plačati, takrat pa „daj“, vzemi, kjer moreš, ako ne, te pa poženemo.
(Frančiškanske) ulice so menda po noči najbolj zanemarjene med vsemi, kar jih 'ima NoVo'mestb.Syetilnjč^ž y«yk$j?a,trga jčj/ie. ni J? ona i/ šoTsk^ unče tudi nič, lako da
imaš ravno pred cerkvijo, samostanom, pred Avsenikovo hišo in nasprotnimi vrtovi pravo egiptovsko temo, kadar ni mesečne svitlobe. Ljudje hodijo tudi zvečer v cerkev, v adventu bode osemdnevna pobožnost, pa vsi ti naj tavajo po temi! Pa to naj bi že bilo. Huje je, da to črno temo izrabljajo nekateri ljudje s tem, da ulice onesnažajo, v kar jim prav navlašč služi tema.
(Napočil) je vernih duš dan. Turobno pojo zvonovi, vabeč vernike v cerkev, odkoder skupaj zbrani polagoma korakajo obiskat svoje ranjce na njihov dom - na pokopališče.
(Za živino) in svinjerejo, posebno za nosače živali, kakor tudi za mladiče, je neopho-dno potrebno krmilno apno, da se še kot mladiču kosti utrdijo in se v rasti bolj razvija.
/	, / / , (Iz DOLENJSKIH Npyic
Skok čez plot maoj priljubljen
Vse manj nezvestih mož?
Zakonska zvestoba je zelo vprašljiva stvar, saj od tistega trenutka v zgodovini, ko je človek pristal na monogami-jo, zakone spremljajo zakonolomi, nezvestoba, laganje in prikrivanje krivde, dostikrat pa tudi prave tragedije. V današnjih časih, ko velja, da je človeštvo prešlo mnoge tabuje na področju spolnosti, se o zakonski zvestobi drugače sodi, nekaterim nič ne velja, drugim pomeni edini pravi čvrsti temelj zakonskega življenja, tretjim breme, pod katerim vztrajajo le na silo. Prav zaradi tega, ker se o zakonski zvestobi v modernih družbah rado govori kot o pretekli stvari, je bila posebna anketa nekega newyorškega inštituta presenetljiva.
Dosedanje ankete so kazale, da število mož (zajela je le te), ki so bili vsaj enkrat nezvesti syoji zakonski družici, raste. Se leta 1974 je bilo kar 50 — 70 odst. zakoncev nezvestih. Lani pa je anketa pokazala, da je 80 odst. anketiranih mož vzorno zvestih ter da imajo zakonsko zvestobo za pomembno vrlino v modernem zakonu.
So se časi tako spremenili?
Analizatorji menijo, da so sicer gibanja med ljudmi, s katerimi teže k večji nravni varnosti, vendar ostaja želja po spolnem odnosu s kakšno drugo osebo še vedno sestavni del življenja vsakega moža. Med razlogi, da do prelamljanja zakonske zvestobe ne pride, navajajo: strah pred odkritjem, pomanjkanje priložnosti, načelnost, nezmožnost navezave zunajzakonskih stikov.
Torej čistejšega lika modernega moža nikakor ne gre pripisati le večji nravnosti in moralnosti. Zanimivo pa je vsekakor dejstvo, da stara vrlina pridobiva pomen kljub nespornim zmagam spolne revolucije.
Slikar Cio se pri slikanju avtoportreta. Vsak delček kože, vsaka dlaka je zvesto narisana.
Po obrazu z milimetrom
Kaj je obraz? — Slikar odgovarja, da prav vse
Slikar Chuck Close iz New Yorka je postal slaven zaradi nenavadnih portretov. Običajno so njegove slike visoke 2 do 3 metre, obrazi na njih pa izrisani do najmanjše podrobnosti. Slikar pri svojem natančnem in potrpežljivem delu nariše vsako dlačico, vsak mozoljček, tako rekoč vsako poro na koži. TA-ko povečani portreti vzbujajo občo pozornost, še posebno pa so zanimivi za psihologe, ki se ukvarjajo z vprašanjem prepoznavanja. Do sedaj psihologija še vedno ni zadovoljivo odgovorila na vprašanje, na kakšen način lahko človek prepozna določeno osebo zgolj po obrazu, torej po zbiru „podatkov“, ki so tako zelo splošni in si podobni.
Slikar Chuck Close pravi; da ne bo držala trditev, da človek svojega znanca prepozna po generalizaciji posameznosti. Ko namreč naslika posameznikov portret, ničesar ne generalizira, pa so upodobljeni ljudje vseeno prepoznavni, čeprav ie res, da se obrazov pritakne nekaj čudnega, nenavadnega.
Nenavadna je tudi Closeva tehnika slikanja barvnih portretov. Portret nariše najprej v rdeči barvi, čeznjo gre z modro barvo in slednjič še z rumeno. Končna podoba je izrisana v povsem naravnih barvah.
POGLED V...	-	Kot
obetajo modni kretaotrji malih modnih dopolnil, bodo vsak čas v modi posebni naočniki, katerih okvirji bodo miniaturni pokrovi za straniščne školjke. Morda bodo domiselni ustvarjalci poskrbeli tudi za ustrezen vonj.
Vlom m Sardiniji
V*
— BI MI PODALI TISTOLE PUŠKO?
Amerika gori j
Državljani Združenih ^ Amerike se srečujejo leto z vse obsežn^J
nalom. Če J1™ " števjjkeo strah v kosti groz^ive števil porastu mladoletniškega minala, jim morajo vsaj ste & o požigih Prikljf^ sr Pbeiežile
ZDA so namreč letos zao
v nekaterih velemes
požigov za 400 do 700 oo> kov.	•.
Poklicni	požigalci	L'
po naročilu. Za nje jih lastniki stavb» ah
lepo piačujejo, saj s	^
domnevajo, požig vrti okoli (63 000 din). Znam «Ptf da so lastniki hiš zav ^ slopja za velike vs .	^
minut po	veljavno^.	^
valne police pa so s	^
rele do tal. Očitno je, požig način, kako ^ ameriški sen ,,maJ®
(priti do denarja.).
Med podtaknjenim Bostonu se je zlomila in poiegnfl^ otroka in mater. prejela Pulitzerjevo m novinarsko fotografij
žalostno 700 odstotki v rokan	]
cisco, slede mu druga	df
v tej žalostni statistih	^
ga drugo za rep. km 6 J New Yorku imeli 6.	^
gov, v Detroitu kar z ^ stotkov več kot	ce)o^-
pa za štirikrat več.
ZDA velja, da se je	^
letih število na več kot 100.000^ za štirikrat več ko
Kdo je požigalec?	A
_ • 1-: i,:	nWflriaiO
Kdo je požigaj .enl,n; njaki, ki se ukvarjajo* nijo, da imajo v vecrru Pa(I/ namerne požige na . ski požigalci, seveda gg kriminalcev, ki so
najpoglavitnejši vir #
Med amaterje P^L iM zasvojence z man^.velel0< zapuščene hise v	,^jo ,
četrtih ter tako	/
nepremičnin (vodo ^ medeninastih m d fp jjgi-skih delov stanova*)* prodajajo na črnem
Miki Muster Janez Trnovt
Zoran je P°? grJ^je 30 ustrelil
»lajal. Nato « ^
............
strugi. Toda so za njimi nosreča na«
je malo prC nič manj sTflT
rtev prejšnje križanke
Ki U L l
' °.R.Af-A M A r
^ujemo, vedno Ošlaja F. de LAHARPE
n°benemu lažnivcu
J. TRDINA
i	^-aV0’	Postanei°
J vsi obziri m ideali.
I. CANKAR
|N
OL
SUROVINA ZA PIVO
SRČNA
SLABOST
ORANJE
SULTANOV
UKAZ
VRV Z ZANKO
SKRILA-
VEC
FRREKA
DL
NALIV
VRSTA
JAGODIČE-
VJA
FIGURA
Č^llRKI
KAWH
NAČIN OB LAIENJA
ISEuJE
DOBOJ
TELOVADNI
ELEMENT
BT
Ž. IME
DL
VOTLA
MERA
KONICA
MUSLIM.
POST
ČEŠKA
PRITRD.
SPOMENIK
NADAV
HIDROELEK
TRARNA
ma-
min
IT. LUKA
MM MM.
ZATUUIŠCt
DL
DEBELA
PALICA
prar
‘RIRODE
ur
OBOO m,
OČE
VEROIZ-
POVED
115!
ZAIMEK
REKLO
SKANO.
DROBIŽ
ZEMLTNJL
mm
JEMNISKO
RAZJtRJE
Ud
VRSTA
Socvetja
angl.
ŽIME
HRV
PETROL
“"mi u
HIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii
h sledeh bajeslovnega Ikara
konstruirali letalo s pomočjo čunalnika. Po zbranih podatkih so
ra- =
, Let,
že 18. leto, odkar je angleški industrialec Henry »ločjo /—P183! visoko nagrado za tistega, ki bo prvi poletel le z
.• “VOnh	C________________  1	_	si	f-	aaa	<	v<	.•
ov m*š*c- Sprva je nabada znašala 5.000 angleških
■^TlO.oon^31 ,se. J? kasneje dvignila na 95.000 dolarjev
O0n	jc	ivasneje	uvigruia	na
0mUU dinarjev); kljub tako mamljivi ponudbi pa ni Kremer Ogrado 1 pare.’ dePrav gre število tistih, ki so se potegovali za "a zitioreV stot“le- Človek zaenkrat ne zmore leteti kot ptica,
Jijno	~	.............
Uresničiti bajke o Ikaru. Da se lahko dvigne v zrak, druge moči, kajti njegove so ob še takih me-ptavi. P°magalih prešibke. « ...	.
1?yda m	..	.	Stin	stoletja	kasneje	je	nemški
£^S°Jl za pridobitev konstruktor Otto Lihenthal prav
pritiskal je na pedala, zelo učinkovit prenos pa je omogočil, da je propeler imel dovolj moči za dvig in let letala. Neka druga angleška skupina je zgradila jadralno letalo, kije ob uporabi podobnega prenosa letelo celo 2,48 km daleč na višini nad 2 metra. Nobeno pa ni zmoglo dovolj okretnosti, da bi zaokrenilo. Prav obrat je namreč skoraj nepremagljiva ovira. Pri
obračanju sicer kar uspešni posku-s hib
aH «a * ° J‘ piiuuuiiev
l,več tekm ?rost*: tekmovalec iv ?e točki ,Valcev * mora z dolu v%niti v m°čjo svojih mi-S °ddaljene Pieteti do 800 ‘0Cke> tam zaobrniti te. tišina m?st0> Kjer je polet te"1811! 3 m w° a mora znašati ie,0srttica“ 0'r!la '»‘k’2 J'e ta „zrač-na v jf0Sta stvar, vendar
C^Cnut1?0 nam-
r>ni _ . usPelo opraviti za-
0 ^ogo!
ikara do
LiUenthala
da bi človek letel kot ualeč nazaj v čase, iz
!ittaU' ntitoto"1 prišh le baJka o > Po&m Junaku, ki je s
12 z-ap°ra s pcy te?. ptiČHm13 a.Je ZlePU z v°-
LD3.človekT pe?em- Resnejše kr« ~ ptlce ^ ornito-C * Žan ,mu tudi Pravijo, '' genialni slikar
tako opazoval let ptic, poskušal narediti krilate naprave, a je početje opustil, ker je bilo neplodno. Preusmeril se je na gradnjo jadralnih naprav, skonstruiral prvi dvo-krilnik brez motorja, a se je pri poskusnem poletu ubil.
V 19. stoletju so nastajale zamisli o balonih, ki bi jih poganjali parni strpji, vlekli izvežbani golobi ipd. Številne so risbe najrazličnih oblik mehanskih kril in najrazličnih prenosov gibanja človekovih rok ali nog, vendar vse zaman. Razvoj letalstva je šel mimo teh
si propadejo, letala izgube hitrost in udarijo na tla.
„Že sam vzlet in letenje je hudo naporno, obrat pa je zares težavna stvar,“ pripoveduje izkušeni Taras Kiceniuk, mladi konstrukter, la je zadnji v vrsti napadalcev na Kre-merjevo nagrado. Zatrjuje, da je zelo blizu uspeha ter da bo nagrada njegova, če ne v enem letu, pa v prihodnjih letih.
RAČUNALNIK JE POMAGAL
napravili načrt za letalo z velikim prednjim krilom in propelerjem za njim; poganjala naj bi ga dva človeka z rokami in nogami. Zal so gradnjo opustili, ko so doštudirali. Vsi izračuni so namreč bili na njihovi strani in Kremerjeva nagrada je bila ogrožena.
Taras Kiceniuk se je pri gradnji svojega letala zgledoval po njih. Njegovo letalo je zgrajeno iz stiropora, lesa, aluminijastih cevi in plastičnih folij. Vsega skupaj tehta le 65,7 kg. Propeler poganja z nogami, smer lahko spreminja z ročajem, dviganje in spuščanje pa z nagibanjem telesa naprej in nazaj. V nevetrovnem dnevu je s tem letalom poletel 800 m daleč in naredil obrat.
Čez čas bomo torej zvedeli, ali se zgodba o Ikaru ni spet ponovila; Ikarov sin De dal je namreč poletel preblizu sonca, ki mu je stopilo vosek v krilih, in padel v morje. Morda bo tudi ta modemi Ika-rov naslednik pri izpitu padeL
poskusov in dal prednost namesto čloi
Pred
uspeha
Kiceniukom so bili blizu ameriški študentje, ki so
rt; V,. s«uaim sujcar J6 fce	Narisal	je šte-
»aj biStr^kdj’ s P°moči° Hj^^asneip . človek poletel v
človekovim mišicam močnejšemu stroju.
Smrtni udarec ornitokopterju je zadal matematik, kd je izračunal, da bi moral imeti 68 kg težak človek, ki bi hotel premikati dovolj velika krila za polet, prsni koš iz-bočenkar 1,82 m, če naj bi mišice opravile tak posel.
Angleško letalo, ki je preletelo skoraj poltretji kilometer daleč z močjo človekovih mišic.
POLTRETJI KILOMETER POLETA
ki D-r,£a" ,so Sradua % jtež> ne vse druS°. sa-k’"a bi ^'Mojster sam je upa-1iL ’ ta ?truiral pripravo za °Jega življenja opu-
Kremeijeva nagrada vseeno izziva laike in strokovnjake. Posebni skupini angleških inženirjev je uspelo skonstruirati in zgraditi letalo, ki je leta 1960 poletelo 1,23 km daleč na višini dveh metrov. Letalo je poganjal pilot z nogami;
'»'Hniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiigiiiiiii,,!,,,iii,,iiiiii,ii,ii,iiiiiiiiiiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,11,1111111111,,i„ii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiininniniiiiniiiiniuiiiinin,,!,m,immnIH
ZA OČETOM
KS Boi,
248
249
1 L."’ "»Jan 11, i er°zeČe
s
^>cine,
Pot do brega jima je nenadoma zastavil (>i V ^ ""'*ece	pohod krvoločnih brazilskih mravelj. Zadela
^ **rot'	sta sicer šele na prednjo četo, široko le nekaj
h • Stekli	metrov, a še vedno tako številno, da bi ju
lahko pokončala. O teh mravljah sta vedela iz knjig, da pokončajo na svojih ogromnih pohodih tudi cela človeška selišča in ostanejo za pjimi.sam4> še puste razyaline-,Kpj naj storita?
1 A t *. « i. « 4 .A A l t A.A < t, * -A - A / ■
Vt'i
l.l
se druga,
L.
Za premišljevanje ni bilo časa. Pognala sta se čez reko mravelj in isto je napravil Kuni. Čeprav je trajalo vse skupaj le nekaj sekund, so bili vsi trije polni črnih napadalk, ki so se jim neusmiljeno zagrizle v kožo. Kuni je obupno zacvilil in se jel otresati. Toda mravlje so opazile plen, in njihova reka se je ulila z vso naglico za bežečima dečkoma in cvilečim 'pSoffe/ * A * 1 ‘ •' * A	'	'	'A	* A *' 1
Obisk
Že stokrat je pogledala iz veže po kolovozni poti. Vsak šum jo je zmotil pri delu in ves čas jo je vznemiijala misel: .Danes pride, pride moja najmlajša z možem in otrokom!”
Dvanajst let je, kar je zaradi nje jokala dneve in noči. Izginila je čez noč, njena najmlajša. Pomislila je na najhujše, kajti čudna je bila, vase zaprte, nezgovoma. Ce ji je kaj rekla zaradi moške družbe, se je ujedljivo zarežala, se zaprla v kamro in se ni več prikazala tisti dan. Sosedje so po njeni izginitvi namigovali da je šla čez mejo, za fantom seveda.
Imela je nekaj sitnosti z milico. Niso ji veijeli, da nič ne ve, kje je hči.
Šele čez dve leti ji je Cilka pisala, kratko in suho. Iz zlomljene pisave je mati spoznala, da ni zadovoljna.
Veselila se je torej hčerkine vrnitve in se je bala hkrati. Poribala je hišo, prestlala postelje, spekla boljši kruh. Hitela je in čakala. Skočila je še v svinjsko kuhinjo in bilo je, kot da se je nemir preselil tudi na živali.
Zabrnelo je. Mogočen črn avto se je ustavil na poti. Noge so se ji zašibile, dih ji je zastal. Teči bi morala naproti, pa ni imela moči. Visoka ženska se je potegnila iz avtomobila. Zjezila seje zaradi nečesa in pogledala proti hiši.
„Cilka, kako sem te čakala!” se je utrgalo iz nje. Pričakovala je, da si bosta planili v objem, da se bo hči sklonila k materi in jo dolgo in vroče objela.
Začudila se je hčerini zunanjosti. Kot da ni prava. Izginila je še vsa otroška, zdaj pa se ji bliža shujšana ženska. Nič srca ni v pozdravu, vsakdanjost v besedah.
„Glej, Borči, to je stara mama,“ je dejala Cilka. Otrok ni hotel seči v roke, trmal je v tujem jeziku. Pristopil je Cilkin mož. Objel jo je čez rame, stisnil njeni zgarani roki in prijazno pozdravil.
„Moža ima dobrega,” ji je odleglo v mislih, naglas pa je dejala: ,JKaj bi stali tu, notri stopimo!”
Cilka se je ozirala po domačiji: „Kako je vse majhno in staro.” Matije te besede preslišala.
V hiši jim je postregla. Jedel je samo zet. Cilka j e naveličano tipala po stenah: „V tem času sploh niste belili, kaj?. “ Nato je odšla v kuhinjo pripravit hrano za otroka. Prinesla jo je s seboj. Zaropotala je s posodo: „Vse je obtolčeno, kaj ničesar ne dokupite? “ se je jezila, kot da ni bilo nikake ločitve od doma.
Mati je molčala. Kaj bi tudi rekla? Posoda je res stara, a tega še opazila ni.
Samo enkrat so prespali.
„Bojim se za o trde a, še zbolel mi bo,” je hči opravičila svoj nagli odhod k sestri v mesto.
FRANCKA DULAR Novo mesto
Seme in plod
Osuli so se jesenski cvetovi... Skrivaj te opazujem, ko sediš v fotelju in bereš časopis. Kako se ti trese roka, žile ti
vztrepetajo in umiriš se. Kmalu boš popolnoma osivela.
Okoli oči so se ti že zdavnaj pojavile drobne gubice, ki so se razširile po vratu, obrazu. Komaj opazne rdeče žilice na licih ti dajejo čuden videz.
Pogledaš me. Odvrnem pogled. Sram me je, mama. Sedim ti nasproti, polna zagona, mladosti, prekipevajoče krvi, ljubljena, v tebi pa usihajo tokovi pomladi, sreče.
< Včasih se nezavedno dotakneš svoje rame, pogladiš nogo ... Vem, mama, revma ti ni prizanesla.
Srečam se s tvojim pogledom in presenečena opazim, da so nekdaj tako sijoče oči postale kalne. Izginil je sijaj, izginilo je upanje, izginila je mladost. Nasmehneš se. Gube se poglobijo in tisti hip postaneš lepa, kot bi te obsijal sončni žarek. Oči se ti zasvetijo in nekaj mi rečeš. Ničesar ne razumem, le silna želja se zbudi v meni, da bi me vzela v naročje, da bi se stisnila k prsim in zaspala. Objame me čudna nežnost tvojega glasu, vse telo mi prešine val toplote.
Potem de dvigneš. Rahlo vzdihneš in greš v kuhinjo. Pristaviš lonček na štedilnik, zmelješ kavo in se vrneš k meni v sobo. Sedeš. Roka gre skoz osivele lase in ničesar ne rečeš. Obe molčiva. Ali si zaslutila moje misli?
Strašno utrujena si videti. V oči mi silijo solze. Skušam jih zadržati, a ne morem. Bruhnem v jok.
Sem v tvojem naročju. Zdaj vem, da si zaslutila moje misli. Govoriš mi, nekaj praviš, a razumem le tihe, tople besede: „Saj je vseeno ... Ti si moje življenje.”
V lončku za kavo je prekipela voda.
LILIJANA KNEZ Slovenska Bistrica
•' STARAN®
SEVNIŠKA OBČINA PRAZNUJE
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiimiiiifimiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimmiiiiimmiiiiii
PODATKI O OBČINI
Občina Sevnica s površino 293 km2 in 19.045 prebivalci sodi med srednje velike občine naše republike. Gostota naseljenosti je 65 prebivalcev na 1 km2. Od skupnega števila prebivalcev je še vedno 28 % kmečkega prebivalstva in je 18% prebivalstva starejšega od 60 let. Občino sestavlja okoli 5.000 gospo-^njstev v 125 naseljih. Tretjina prebivalcev živi v Sevnici ter Boštanju in
V letu 1975 je bila občina na 52 mestu po narodnem dohodku. Na prebival-je bil leta 1975 narodni dohodek 22.167 din, v republiki istega leta 41.435 Krajevni skupnosti Blanca in Zabukovje sta se uvrstili med manj razvita °bmočja v republiki.
T^uiiiuiuimi
=
S
i
a
i
i
miiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiNiimiiiiiiiMimiiimiiiimimmiimmiiiimmminiiiiiiiiiiiiiiiimimiii
•iti
v katerem je imel gestapo leta 1941 zapore in iz katerih •vobojeni politični jetniki
**"iku občine, ki ga slavimo v spomin na legendarno osvoboditev političnih mikov, pripadnikov Brežiške čete iz sevniških zaporov,čestitamo delovnim 6*tivom in vsem občanom za dosežene uspehe ter hkrati želimo mnogo novih °vnih zmag pri nadaljni graditvi naše družbe.
SKUPŠČINA občine
rto£INSKA KONFERENCA SZDL ska KONFERENCA ZKS oClNSKl SINDIKALNI SVET
OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZSMS vodstva organizacij in društev v občini
^•^stanovanjski center v Sevnici, odprt maja letos.
(i
0NPZ
ZDRUŽENJE SAMOSTOJNIH OBRTNIKOV PROIZVODNE IN STORITVENE DEJAVNOSTI
Proizvaja:
A	Izdelke kovinske galanterije, vodno-instalacijski material, zračni-
ke, konzole za umivalnike, avtomobilsko opremo, peči za centralno ogrevanje in bojlerje, razne kovinske izdelke po naročilu, karnise iz al. profilov.
Cementnine, vse vrste plohastih teraco stopnic, okenske police in vrtne ploiče.
Proizvaja Širok izbor izdelkov iz plastičnih mas.
Izvaja in montira notranjo opremo po projektih naročnika in po lastnih načrtih, tlakarska in parketarska dela, elektroinstalacij-ska dela, stavbno pohištvo, dobavlja in montira vse vrste okenskih senčil.
E	Livarstvo — vlivanje izdelkov iz brona, medenine in zamaka.
Za	občinski praznik iskreno čestitamo vsem delovnim lju-
dem in obrtnikom v občini ter obenem vabimo vse obrtnike z območja Dolenjske k sodelovanju.
ra«
Po začrtanih poteh - do ciljev!
■
k
mm
Občani občine Sevnica praznujejo svoj praznik vsako leto IZ novembra v spomin na uspelo akcijo skupine partizanov. Le-ti so pod vodstvom komandirja brežiške čete Dušana Kvedra — Tomaža leta 1941 osvobodili iz sodnih zaporov v Sevnici politične zapornike. Po tej uspeli akciji se je na območju občine osvobodilno gibanje še bolj razmahnilo. Pred praznikom smo prosili za razgovor predsednika občinske skupščine tov. Janka Rebernika.
Od zadnjega praznika pa do danes, torej v letu dni, ki je istočasno drugo leto družbenega plana občine za obdobje 1976-1980, ugotavljamo, da zastavljene cilje na področju gospodarstva, pa tudi družbenih dejavnosti izvajamo, kot smo si jih začrtali. Ti cilji, kot so rast industrijske proizvodnje, rast zaposlenih, rast osebnih dohodkov ter obnova in vlaganja v nove zmogljivosti, ne kažejo odklonov od začrtane smeri. Tako je družbeni proizvod poraste! realno za 7 %, zaposlenosti okoli 3 %, zadovoljiva je produktivnost dela, še posebej pa je ugodna zunanje trgovinska menjava.
Glede vlaganj v nove zmogljivosti in obnove obstoječih je družbeni načrt še posebno zahteven. Do sedaj je bilo skupno vloženo že okoli 50 % planiranih sredstev, od tega pretežno v industrija Sredstva zagotavljajo predvsem bančne organizacije, razveseljivo pa je, da se uresničuje tudi težnja po zagotovitvi sredstev z združevanjem med TOZD sevni-škega, pa tudi gospodastva s področja republike.
V preteklem letu dni je bilo zaključenih več investicij, od katerih je najpomembnejša rekonstrukcija tovarne stilnega pohištva „STILLES" Sevnica, še več objektov pa je še v gradnji, med drugimi „JUGO-TANIN", ki se z rekonstrukcijo tovarne tanina in povečavo proizvodnje furfurala uvršča med pomembne stebre slovenske bazne kemije.
Pomemben dejavnik v razvoju občine so krajevne skupnosti. Te so v svojih planih predvidele ambiciozne načrte ter jih tudi izvajajo s prispevkom, ki ga prispevajo TOZD s samoupravnim sporazumom o financiranju programov KS in nekaterih negospodarskih investicij, še posebej pa je pomemben delež krajjanov v denarju in delu. Tako krajani sredstva TOZD oplemenitijo tudi do trikrat in uspešno rešujejo svoje probleme. Prednost pri izvajanju programa imajo v KS predvsem lokalne ceste in vaške poti, preostala sredstva pa se v glavnem uporabijo za negospodarske naložbe na ravni občine.
Ne bo napak, če malo širše izpostavimo modernizacijo cest, to je naloge, ki so si jo zadale vse krajevne skupnosti kot najvažnejšo. V vsej zgodovini naše občine ni bilo tej nalogi posvečeno toliko vneme in zagnanosti. Poleg rednega vzdrževanja in gradnje potrebnih novih cest je največ pozornosti deležno asfaltiranje cest in ulic. Nekateri posamezniki so prispevali tudi do 10.000 din in nad 200 ur vloženega dela. Tako so bile posodobljene ceste Bučka — Dolenje Radulje, cesta skozi Gabrijele, od Tržišča do Malkovca, Zavratec — Rovišče, Rovišče — Hudo Brezje in izdaten del Drožanjske ulice ter vse preostale ulice v Boštanju in še kje.
Izdatna sredstva namenjajo delavci v TOZD iz nepo-
sredne proizvodnje tudi za zadovoljevanje svojih potreb, ki jih realizirajo prek interesnih skupnosti z delavci v družbenih dejavnostih. Velika sredstva, čeprav še nezadostna, se vlagajo na področju vzgoje in izobraževanja. Borimo se, da bi uveljavili vzgojo in izobraževanje kot odločilna dejavnika razvoja proizvajalnih sil in samoupravnih socialističnih odnosov, da bi vključili čimveč otrok v različne oblike predšolske vzgoje in do največje možne mere razvijali podaljšano bivanje v šoli. Istočasno moramo še posebno skrb posvetiti varstvu otrok, saj je blizu 50 % vseh zaposlenih žena, ki morajo poleg vsakodnevnih opravil doma in dela na delovnem mestu prevzeti še skrb za varstvo otrok. Tako bomo z novim letom nadaljevali zbiranje sredstev s samoprispevkom za izgradnjo šol in vrtcev in z izgradnjo teh objektov omogočili, da se bodo laže izvajali zastavljeni programski cilji. Nobenega dvoma ni, da občani občine Sevnica ne bodo podprli programa izgradnje šol in vrtcev in na referendumu 18. decembra letos dali svoj glas ,^a", saj so že tudi do sedaj večkrat pokazali visoko zavest in trdno odločenost, da z lastnimi silami in velikimi žrtvami nadoknadijo tisto, za kar so bili zaradi raznih okoliščin v dosedanjem razvoju občine neupravičeno prikrajšani.
Tudi druga področja tako imenovane skupne porabe so v drugem letu izvajanja srednjeročnega plana doživela lep napredek. Posebno smo veseli, da oživlja dejavnost dramske, glasbene in pevske zvrsti v okviru Zveze kulturnih organizacij, oživlja aktivnost pri obnovi sevniškega gradu, izkopanin na Ajdovskem gradcu pri Vranju, ki zanimajo tudi strokovnjake izven naših meja.
Socialno skrbstvo bo k dosedanjim vidnim uspehom čez dobro leto dni pridalo še novo zmago. Ravno v teh dneh se je pričela gradnja stanovanjskega objekta za upokojence, s čimer bo omogočeno še učinkovitejše reševanje stanovanjskih vprašanj te kategorije naših občanov.
Zaradi vse večjega pomena, ki ga imajo interesne skupnosti, je bilo nujno urediti vprašanje skupnih strokovnih služb. Z nakupom novih prostorov so se pred mesecem dni službe ustanovile in pričele delovati, kar bo imelo ugoden vpliv na tako svobodno menjavo dela, kot jo zahteva ta ustava in zakon o združenem delu.
Trgovsko podjetje
SEVNICA
J V
<drul«ft* dttovftt o>9Bnu«ciH mdutlrif«. tr^ovm m gostimi««
dobrina
c*lj«
Priporočamo vam nakup v naših poslovnih enotah - prodajalnah v Sevnici in okolici ter obenem česti-tamo.vsem občanom za praznik.
11
kU 1*751 - 10. novembra 1977	DOLENJSKI	UST
INDUSTRIJA
OTROŠKE KONFEKCIJE
68290 SEVNIK slovenijo
.JUTRANJKA” SEVNICA
industrija otroške konfekcije
s široko izbiro izdelkov za na,
ijmtejfc v velikostih od O -16 let
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OB0
Že od samega začetka poslovanja je posvečala delovna organizacija izredno skrb kvaliteti proizvodov in storitev, tako da si je v letih 1950 — 1960 pridobila sloves najkvalitetnejšega proizvajalca v svoji stroki v Jugoslaviji. Ta sloves je delovna organizacija ohranila vse do današnjih dni.
Kljub relativno majhnim kapacitetam — delovna organizacija je imela leta 1947 20 delavcev, v letih 1950 — 1960 okoli 80, 1965 - 1970 od 280 do 300 delavcev, danes pa jih ima 350 — je podjetje sodelovalo pri izvedbi številnih najbolj reprezentančnih in tehnično zahtevnih objektov za potrebe državnih in političnih organov, poslovnih zgradb, turističnih objektov, letališč in drugih objektov doma in na tujem. Sodelovala je pri objektih od Brionov in zvezne skuupščine do ambasad v številnih državah. Poleg tega opremlja tudi vojne objkte. Izdelke iz svojega stilnega programa izvaža že vrsto let v skoraj vse zahodne države. V zadnjih letih pa je izredno zanimanje za njegov stilni program čutiti tudi v Jugoslaviji.
Delovna organizacija se ponaša s tem, da ima najvišjo kadrovsko strukturo med lesnoindustrijskimi podjetji pri nas, saj ima kar 250 delavcev od skupno 350 zaposlenih razne kvalifikacije. Posebnost pa pomeni močna skupina rezbarjev, mojstrov intarzij in tapetnfkov, ki so neobhodni pri izdelavi kvalitetnega stilnega pohištva, ter skupina konstruktorjev, ki razdeljujejo načrte projektantov, s čimer je izključena možnost nenatančnega „razume-vanja" načrtov v delavnicah.
Večje težave, kot je bila uveljavitev na trgu s pohištvom, je imelo podjetje z organizacijo proizvodnje. Obrtniškemu načinu izdelave pohištva prilagojena delovna organizacija se ni mogla dobro vklopiti v serijsko proizvodnja Pri spoznanju, da delov* na organizacija organizacijsko in tehnološko ter obenem tudi ekonomsko ne more obvladati tako velikega obsega dveh različnih proizvodenj (serijskke izdelave stilnega pohištva in izdelave notranje opreme) v istem prostoru in na isti tehnološki liniji, se je v letu 1975 odločila za izdelavo sanacijskega, s katerim je nakazala rešitev tehnolo-
ških in organizacij* 0 mov ter sprejela ^ i gramsko politiko gCjjs ariii. Osnovni dl *	*
Esar-i-as
nega pohištva °r&ar,je ' od proizvodnje n «i P
me zato, ker gre P vodnji za Posebn°kvjr Svojo zasnovo v oKJ' skega programa J delovna organizac J
n*
vodno halo » u
kvadratnih metr°,'j8 inv*^j, potekala
ske opreme,	stj|n or
strojni park v J edsusil?'ed» hištvo, nabavila P	in 0'
sušenje rezanega v|agapj' JjJ
še vrsto manjši	^
da znašajo sk P m je dce(10 28.000.000 din. b	$
na organizacija .
najpomembnejših ' n ^
področju izgradnje
zacije proizvodni ■	^
KO^.cS'
DELOVNI nvENlJ^flČA-podjetjaslov*a ojCJ STILLES ČEST MPP A NOM IN POSLO^	I
TEUEM V OBČIN' |K|
ZA OBČINSKI	j
' Podjetje SLOVENIJALES - STILLES iz Sevnice je bilo ob letošnjem občinskem prazniku nagrajeno z najvišjim priznanjem v občinskem merilu: kolektiv je prejel grb in priznanje Dušan Kveder—Tomaž.
Začetki delovne organizacije Slovenijales — Stilles Sevnica segajo 32 let nazaj, ko je skupina mizarjev ustanovila Mizarsko produktivno zadrugo. Osnovna
dejavnost delovne organizacije je bila izdelava pohištva in notranje opreme po naročilu. Manjši del kapacitet delovne organizacije pa je služil proizvodnji za trg, predvsem v času, ko delovna organizacija ni imela dovolj naročil za opremo.
V proizvodni program delovne organizacije je bila že prva leta delovanja vključena izdelava stilnega pohištva raznih stilov. Ta proizvodna orientacija
je bila še bolj poudarjena v zadnjih letih, ko je začela na trgu naglo rasti potreba po stilnem pohištvu in opremi.
N
beton zasavje
gradbeno industrijsko podjetje zagorje ob savi cesta zmage 33
TOZD GRADBENIŠTVO SEVNICA
Delovni ljudje temeljne organizacije združenega dela Gradbeništvo Sevnica, zaposleni v organizacijskih enotah Operativa Sevnica — nizke in visoke gradnje, Gramat Boštanj — proizvodnja betonskih zidakov in cevi , Kamnolom Log in Trgovina z gradbenim materialom na veliko in malo v Šoštanju
se pridružujejo praznovanju praznika občine Sevnica in čestitajo vsem občanom!
V_________________________________________/
E
GOSTINSKO PODJETJE
gostinskega podjetja Sevnica čestita vsem delovnim ljudem občine za občinski praznik.
y h gostinskih lokalih
-&Aid°vec
~ Žičami Snack bar
-l0nWPina Križišču "slf- Lovec
Bifl1-0 na Vogalu in %id' ,U ’**v°b°da", Krmelj
Pestro izbiro jedil, pijač in domačih specialitet.
P°sebnih obratih pa nudi razno trgovsko blago.
PREPRIČAJTE SE IN ZADOVOLJNI BOSTE!  /
POZD MARIJA VIDIC
SEVNICA
11	v
t,očamo
u9e:
kvalitetne
jke ženske in otro-in *°nfekcije po meri
Nlcv>nem nu(^'mo na^e i^e|||e konfekcijske
y0t|n-le '* »rijske proiz-nie za otroke.
Izdelki POZD Marija Vidic, Sevnica: otroška bluzica ..Tamara' in otroške hlače „Vasja".
ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK IN 2ELIMO VSEM OBČANOM IN NAŠIM ODJEMALCEM VELIKO USPEHOV!
metalna
metalna
TOVARNA LAHKIH KONSTRUKCIJ
KRMELJ
Delavci Metalne—Krmelj dokončujejo vretenaste stopnice za tipsko halo, ki so jo postavili v Kopru za podjetje Cimos.
V ______________________________________________________________________________________J
PROIZVODNI PROGRAM
Krmeljska Metalna — tovarna lahkih konstrukcij obsega zelo širok proizvodni program od konstrukcij po naročilu do tipskih hal. Ponašajo se s celo vrsto zahtevnih objektov, ki so jih naredili v Sloveniji in v drugih republikah. To so razna dela v železarnah: Jesenice, Zenica, Nikšič, Ravne, Štore, Smederevo, Vareš, Skopje, llijaš, Si-sak, nato objekti za kemično in predelovalno industrijo: Zorka Šabac, Cinkarna Celje, Tovarna dušika Ruše, Pinus Rače, Lek
Ljubljana, Komgrap Beograd, 3. maj Reka, IMV Novo mesto, Boris Kidrič Maribor, Soko Mostar, Djuro Djakovič Slavonski Brod, TAM Maribor, EMO Celje, Tit?n Kamnik, Kovinar Osijek, G. P. Sava Jesenice, Vulkan Reka in vrsta drugih. Zgradili so tudi vrsto metalurških in energetskih objektov, hale za razne industrijske panoge, skladišča, športne dvorane in turistične objekte, poslovne stavbe, razstavne paviljone itd. V zeleni plan se vključujejo s svojimi rastlinjaki in toplimi gredami, ki so popolnoma lastna konstrukcija in izdelava, edino avtomatika za gretje, vlaženje, namakanje in razprševanje v teh objektih je uvožena iz Nizozemske. Pomembna je tudi proizvodnja tipskih dvoran za telovadnice za ves program športnih iger. Ta način gradnje teh objektov je najcenejši.
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE
DOLENJSKI LIST
2 SKUPŠČINA OBČINE Črnomelj	^
2 Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska	*
0	vprašanja	*
2	J
2	RAZPISUJE	\
4 prosti delovni mesti:
*	>
Z 1. RAVNATELJA Osnovne šole Črnomelj J 2. RAVNATELJA Poklicne kovinarske šole crno melj.
*
J Pogoji:	(
2 pod 1: U, PRU, P s strokovnim izpitom in vsaj 5Jet J vzgojno izobraževalno prakso.	.	m	J
2 pod 2: učitelj z najmanj višjo izobrazbo, strokovnim 2	in vsaj 5-letno vzgojno izobraževalno prakso-	j	J
^	mnroin	iinnlniauoti	-f11Hi cnlnČnP nOQO|6 ^	L
J	Kandidati morajo izpolnjevati tudi splošne pogoje i	^
2	moralno politične vrline za delo v pedagoški službi.
2	Prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju p°g°j®y	J	^
g	kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razP'sa...0IT’'^jne *
2	volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja skupščine	/
*	Črnomelj.	{	j,
t	i	;
Z Črnomelj, 6. 10. 1977	5	*
s
razmerja P"'
i ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA KE * DELOVNI SKUPNOSTI LJUBLJANSKE
\ - PODRUŽNICA ČRNOMELJ *
i t
S vabi k sodelovanju nove delavce zato
S
S objavlja
J naslednja prosta delovna mesta S za ekspozituro v Semiču:
$1.2 delovni mesti — BLAGAJNIKA dinarsk $ valutne blagajne,	ebj-
s 2.2 delovni mesti - REFERENTA za posle s P'
* valstvom.
^ Na novo objavlja prosta delovna mesta:
^ 3. 2 PRIPRAVNIKOV
$ Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjeva
£ naslednje:	mnaZjja
* — pod točko 1: ekonomska srednja šola, g' ^ ^ zaključnim izpitom, ali srednja komercialna
£ zaključnim izpitom in tri leta ustreznih izkušenj $ — pod točko 2: ekonomska srednja šola ali *	srednja komercialna	šola z zaključnim izpitom '
S	ustreznih izkušenj;	nimnat')3'
^ — pod točko 3: ekonomska srednja šola, ali 9 ^ srednja komercialna šola z zaključnim izpitom.
^ Pod točko 1 in 2 delo v izmeni.
hiaVfi
Kandidati naj pošljejo	prijave v 8 dneh	po dnevu	sVcr
: Ljubljanska banka, podružnica	Črnome J,	£jje
2, Črnomelj, kjer lahko dobe tudi dodatne in o delovnih pogojih.
S
£ naslov: 3 bode 2
S
m##/####/######/####/#/###/
'gMrnmm-- -
1—1/«
Razpisna komisija organizacije združenega
\C n m iinolnono nnHiotio K O IVI I IM lA . ^
2 Komunalnega podjetja „KOMUNALA
nizac
DR^i
-e zdro^ \
razpisuje na podlagi 24. člena statuta organizacij
£ nega dela naslednje prosto delovno mesto
l 1. DIREKTORJA ORGANIZACIJE NEGA DELA (reelekcija)
£ Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:	-manj-1 J
g 1. da ima višješolsko ali srednješolsko izobrazbo m	v	j
leta prakse na vodilnih ali vodstvenih delovni { gospodarstvu;	nrak5®	\
2 2. da ima nižješolsko izobrazbo in nad 10 le* ” vodilnih delovnih mestih v komunalni dejavnost,
2 3. da ima družbenopolitične in moralne vrline;
0 4. da ima organizacijske sposobnosti.	«
f................................... .	.	.	_	AnVariti	0	',ZP°V	«	'i
.	Kandidati naj pošljejo svoje vloge hkrati z doka	ot)javiv«
g njevanju teh pogojev na gornji naslov v 15 dneh P f. časoDisu.
^ časopisu.	%%+%%
,.j l O’\ \
* Komunalnega podjetja „KOMUNALA',
Z	^
J razpisuje prosto delovno mesto
0	i
2 1. GRADBENEGA TEHNIKA za nizke grad°Je
g Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
£ 1. gradbeni tehnik za nizke gradnje, po možnost
^	ii ni4	trt	■ rloftna ■	•
S izpit iz rudarstva;
2 2. odslužen vojaški rok,
^ 3. najmanj dve leti delovnih izkušenj,
*	■	Dravilnil<U' J
2 Stanovanja ni na razpolago, osebni dohodki po v ^	zaposlitev možna takoj ali po dogovoru.	.	£
<	Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.	0ko',n°S''1	S
g	Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili	°	'	«
2	razpisni komisiji OZD Komunalnega podjetja «>*
/	Ribnica.	%%%
emonin kotiček
- ALI KAJ VSE LAHKO KUPIMO V ENONINI TRGOVSKI HIŠI MAKSIMARKETU V LJUBLJANI
Obešalnik za kravate
tudi same kaj zašijete ali pa stopite k šivilji, sem si ogledal tudi ODDELEK METRAZE, ki ima veliko izbiro tkanin predvsem domačih proizvajalcev in za posladek nekaj uvoženih, predvsem gladek žamet in čisto kitajsko svilo. Za meter gladkega žameta je potrebno odšteti 200 do 310 dinarjev, za jugoslovanski rebrasti žamet pa 45 do 67 dinarjev. Kitajska svila stane 145 do 194 dinarjev.
Gotovo razmišljate o novi obleki za novo leto. Stopite v MAKSIMARKET in dale mi boste prav, ko trdim, da je za ta namen lepa izbira. Saten z bor-durnim vzorcem stane 150 do 174 dinarjev za dvojno širino 140 centimetrov. Poleg tega so še lepi vzorci svilenega jerseya z borduro. Velika izbira metrskega blaga je še za krila v različnih vzorcih in enobarvnega.
Prihaja čas, ko mrzlično iščemo primerno obuvalo za hladne dni/ NA ODDELKU OBUTVE boste našli otroške škornje od št. 22 do 34 po 239 do 350 dinarjev, ženske škornje po 380 do 794 dinarjev in moške po 448 do 685 dinarjev. Poleg tega je velika izbira udobnih glež-njarjev po 446 do 595 dinarjev.
Velja še omeniti, da je na velikem prodajnem prostoru bogata in vzorna izbira. Zasluga za kvaliteto izbire gre tudi modnemu strokovnjaku, ki je prisoten, ko se odločajo, kaj bodo naročili za določeno sezono.
Da ne pozabim: konfekcijo prodajajo tudi NA KREDIT!
Ko pa boste že v MAKSIMARKETU, vam še svetujem, da se povzpnete v drugo nadstropje, kjer imajo veliko izbiro ITISONA. Odrežejo vam ga po meri in po želji tudi zarobijo. Če kupujete tako, imate manj skrbi s polaganjem.
Ste se že kdaj jezili na kravate, ki frčijo po omari? Več ali manj imamo vsi moški težave, kako lepo pospraviti kravate. Tu nam je spet priskočil na pomoč MAKSIMARKET z ličnimi zložljivimi obešalniki za kravate po 64,50 dinarjev. Namestimo jih lahko v omari ali pa kjer je drug primeren prostor.
STE LJUBITELJI OPERNE IN RESNE GLASBE? Če ste, stopite v posebno prodajalno kaset in plošč v kletnem prehodu MAKSIMARKETA, kjer imajo na zalogi kasete angleške tvrdke EMI, posnete po sistemu DOLBY. Kot posebnost naj navedem, da se kasete nahajajo v posebni knjigi, kjer najdete tudi libreto ali pa opis nastanka simfonije. Vsa besedila so seveda v angleškem jeziku. Dela izvajajo: Berlinska Filharmonija, Londonski Filharmonični orkester, King's College Choir in drugi. Med solisti naj omenim: Emila Gilelsa, Placida Dominga, Janet Baker, Monserata Caballa, ki izvajajo dela pod taktirko znanih dirigentov, kot Herberta von Karajana, Richarda Mutija, Rudolfa Kempeja ... Kupimo lahko Verdijeva dela, npr. Aido, Othella in Requiem, 1. 2. in 3. klavirski koncert Čajkovskega, orkestralna dela Richarda Straussa in druge skladbe.
Tako, za danes smo pri kraju. Ko bo v Emoni spet kaj novega, pa se bom oglasil.
Za vas si je po MAKSIMARKETU ogledoval
JANEZ DOLENJSKI
Dolenjski list ni namenjen izključno samo moškim ali samo ženskam, je „fant za vse". Pa še mladina ga rada prebira. To sem upošteval, ko sem se napotil v Emonino trgovsko hišo MAKSIMARKET v Ljubljani na Trgu revolucije 1, z namenom, da vas seznanim, kaj je tokrat novega na področju mode, oblačil in nasploh.
Preden začnem o modi, bi vas rad spomnil na nekatere posebnosti trgovske hiše MAKSIMARKET. Do konca tega leta je MAKSIMARKET odprt neprekinjeno od pol osme ure zjutraj do 20. ure zvečer, tudi ob SOBOTAH, kar je za družinske nakupe ob prostih sobotah nadvse praktično. Najbolje je, da svojega železnega konjička parkirate v podzemnih garažah Maksimarketa, kamor lahko nakupljeno blago ali prinesete ali pa pripeljete z nakupovalnimi vozički do avtomobila. Parkirnino vam bo blagajničarka odštela, če bo račun pri eni blagajni znašal vsaj 100 dinarjev.
V Ljubljano vozijo tudi vlaki. Za sobotno vožnjo boste plačali karto samo v eno smer, če boste na blagajni železniške postaje povedali, da se odpravljate na nakupe. Le škoda, da takšen popust ne velja še za bencin.
kup oblačil iz sedaj modernega škotskega kara in rebrastega žameta. Moderne so tudi krajše jope, imenovane BLUZO NI, in dekliške obleke iz rebrastega žameta. Na zalogi imajo tudi moške hlače iz rebrastega žameta v vseh modnih barvah. Hlače iz debelorebrastega žameta veljajo 421 din, iz srednje debelega 406 din. Modni kreatorji so letos določili ožje hlačnice.
NA ODDELKU MOŠKE KONFEKCIJE je velika izbira hlač, suknjičev, oblek in plaščev. Letos moderni površniki pa stanejo od 956 din dalje.
NA SPECIALIZIRANEM ODDELKU USNJA IN KRZNA korak kar zastane. Namenjen je obema spoloma. Tu najdemo tudi razne krznene dodatke: kape, krznene ovratnike in drugo. Vse pa je izdelano iz plemenitega krzna^ Prodajalci pravijo, da so trenutno najmodernejši pla-
V Jugoslaviji je trenutno najboljše moško perilo JOCKEY INTERNATIONAL iz 100-od-stotnega bombaža. Elastika v pasu garantirano vzdrži 70 pranj v pralnem stroju, ne da bi menjala obliko. Hkrati je MAKSIMARKET EDINA TRGOVINA V JUGOSLAVIJI, ki prodaja moške in ženske spodnje hlačke iz BARVASTEGA meceliziranega 100-odstot-nega bombaža, ki se lahko kuhajo. Moške spodnje hlačke stanejo poprečno 42 dinarjev, ženske pa 29 dinarjev. Velikost ženskih hlačk je 2, 3 in 4.
Omembe vredne so še ženske bluze od številk 36 do 46 — poprečna cena 300 dinarjev — ki so različnih desenov in krojev, od enobarvnih pa tja do črtastih.
Dobrodošla novost na našem tržišču so moške in ženske pletenine SUPERVVASH ljubljanske tovarne pletenin RAŠICA, ki se lahko perejo v pralnih strojih pri temperaturi 40 stopinj Celzija. Naj omenim, da je SUPERVVASH pletenina iz po-
V prvem nadstropju trgovske hiše Maksimarket je velika izbira tudi za mlade po letih in po srcu.
Pa pokukajmo v prvo nadstropje. trgovske hiše MAKSIMARKET, kjer na približno 2500 kvadratnih metrih kraljuje konfekcija za tiste po JUS in izven njih. Torej za vsakogar nekaj, če boste le pohiteli z nakupom, dokler zaloge še niso okrnjene.
Za nekaj časa bom postal vaš vodič po številnih oddelkih. Najbolje je začeti kar na začetku - tokrat na začetku človekovega življenja. Na BABY ODDELKU dobite vse, kar potrebujete za dojenčka. Pametno je, da si preskrbite vse potrebno, še preden priveka na svet novi občan. Verjetno bo dobrodošel tudi nasvet izkušene bodoče stare mame.
Na BABY ODDELKU boste našli precej uvoženih oblačil. Domači industriji pa gre pohvala za vse večji trud in izpopolnjevanje izbire na področju te konfekcije. Oblačilca so vedno lepša in kvalitetnejša. Da bi se novi občan tudi udobno vozil po ne vedno gladkih ulicah in cestah, priporočamo nakup otroškega vozička ljubljanske tovarne TRIBUNA.
Bodoče mamice boste našle tudi zase primerna in udobna
nhlaj' Sla
Na oddelku OTROŠKE KONFEKCIJE se bodo oblačili vsi v starosti od dveh do šestnajstih let.
V ODDELKU ZA DEKLETA IN FANTE, mlade po letih in po srcu, pa priporočam na-
šči in jope iz krznenega velurja. Na tem oddelku prodajajo tudi ročne in strojne pletenine ter obleke za svečane prilike. Kar je pohvalno, je to, da ni opaziti uniformiranosti. Ali so obleke in pletenine iz maloserijske proizvodnje ali pa celo unikati.
Toliko MOŠKIH SRAJC kot v Maksimarketu že dolgo nisem videl na enem prostoru. Na prekucnikih je na ogled več kot 7000 srajc naenkrat Izbira je res velika. Ne bo se težko odločiti za nakup, saj so na etiketah vse potrebne mere. Na izbiro pa so razni modeli, od enobarvnih do vzorčastih.
sebno obdelane volne, ki se pri pranju ne krči niti ne filca.
Za moške so na razpolago prikupne volnene ročno pletene jope od 633 do 905 dinarjev in puloverji po 489 dinarjev.
ZA SMUČANJE prodajajo moške in ženske puloverje naših priznanih tovarn pletenin.
Poleg krznenih modnih dodatkov, ki sem jih že omenil, so mi pokazali še zelo veliko izbiro klasičnih modnih dodatkov, kot so: modna pokrivala, šali, rute, dežniki, kravate, rokavice, vse vrste nogavic in podobno.
Prav gotovo boste številne bralke vprašale: Kaj pa metrsko blago? ". Ker vem, da si rade
Del zbirke klasičnih del
POTA
ii\ sm?
KZ Krka: večletna zamuda samoupravljanja
V Kmetijski zadrugi Krka še do danes niso sprejeli samoupravnega akta o kršitvah delovnih obveznosti.
Rajko Bevc iz Dolenjskih Toplic je na novomeško sodišče združenega dela pred kratkim vložil pritožbo zoper po njegovem mnenju nezakonito odločitev samoupravnih organov Kmetijske zadruge Krka, TZE KTM Oskrba, Novo mesto, o disciplinskem ukrepu premestitve na slabše delovno mesto. Pokazalo se je, da ima Bevc prav.
Dežurni poročajo
IZ TORBICE VZEL DENAR - V soboto dopoldne je bilo vlomljeno v stanovanje Katarine Markovič v Dolenjem Suhorju pri Vinici. Vlomilec je vzel iz torbice 3.000 din. Miličniki so kmalu zatem osumili dejanja F. M., pri katerem so še isti dan našli tudi denar.
ŽUPNIŠČE OB TRANSISTOR IN KASETE - Minuli četrtek je bilo vlomljeno tudi v župnišče v Šentrupertu, izginile pa so kasete in tran-sistor v skupni vrednosti 3.700 din. Dejanje še raziskujejo, osumljen pa je J. L. Vse kaže, da ima slednji na vesti še več podobnih tatinskih podvigov.
Se o suhorskem požaru -
Minuli četrtek smo na tem mestu poročali tudi o požaru v obratu IMV na Suhorju. Po sporočilu metliške PM dodajamo, da požara niso gasili domači gasilci, marveč enoti iz Metlike in Jurovskega broda.
V BREZOVI REBRI GORELO -Prejšnji četrtek okoli 7. ure zjutraj jc prišlo do požara na hiši št. 12 v Brezovi rebri. Zgoreli so vsi leseni deli in je škode za 50.000 din. Miličniki so mnenja, da gre za požig. Za morebitnim storilcem še pozvedu-jejo.
Pristojni organi Kmetijske zadruge so Bevca obdolžili večjih kršitev delovnih obveznosti in mu zato izrekli ukrep premestitve z delovnega mesta poslovodje na mesto prodajalca za dobo enega leta. Bevc pravi, da nikjer ni kršil delovne dolžnosti in da sploh z nobenim samoupravnim aktom ni predpisano, kaj in kako mora delati (!). Nadalje pravi Bevc, da tudi sam disciplinski postopek še zdaleč ni bil zakonit, saj je organ delovne organizacije dvakrat odločal in glasoval o istem vprašanju: prvo je bilo Bevcu v prid, nato pa so na pritisk vodilnih delavcev pod-jetja ponovno glasovali, tokrat v Bevčovo škodo.
Senat sodišča združenega dela v Novem mestu je pod predsedstvom Vladimirja Bajca ocenil, da navedeno podjetje sploh nima veljavnega samoupravnega akta, s katerim bi lahko vodilo postopek in odločalo o morebitnih delavčevih kršitvah. V Kmetijski zadrugi Krka je namreč takrat še vedno veljal pravilnik o medsebojn delovnih razmerjih iz leta z nekaterimi kasnejšimi popravki. In prav zaradi tega so v podjetju pri BevčeVem postopku uporabljali direktna določila zakona o medsebojnih razmer-
jih delavcev v združenem delu. Seveda je sodišče takšno pot
označilo kot nepravilno, saj delavci poprej niso samoupravno določili, katere prekrške sploh lahko štejejo za kršitev delovnih obveznosti.
Ponovno velja torej poudariti, da tozdi zakona ne morejo
direktno uporabljati, pač pa morajo vsak zase, po posebnostih poslovanja in upoštevanju volje delavcev sprejeti ustrezne samoupravne akte. Sodba še ni pravnomočna.
B.B.
KAKO PRIKLJUČIMO JEKLENKO? - 1. varovalna matica, 2. jeklenka, 3. ventil jeklenke, 4. vreteno ventila, 5. ustje ventila, 6. tesnilka, 7. matica regulatorja, 8 regulator tlaka, 9. ustnik za gumijasto cev na regulatorju, 10. gumijasta cev, 11. ustnik za gumijasto cev na aparatu, 12. gorilna krona, 13. plinska pipa na aparatu, 14. objemka.
Živimo z bombo v hiši
Čeprav strokovnjaki tako vneto zatrjujejo, da zaloge zemeljskega plina ne zadostujejo kaj več kot za prihodnjih nekaj deset let, se naše gospodinje še zdaleč ne bodo odrekle ali vsaj omejile porabe tega energetskega vira. Nasprotno zaradi cenenosti in vrste drugih dobrih lastnosti njegova uporaba narašča. Z njo pa tudi število nesreč. Najpogostejši vzroki so znani: malomarnost in nevednost. Nekaj napotkov o pravilni rabi in priključitvi plinske jeklenke (za nasvet smo povprašali Milana Zupančiča, poslovodjo novomeškega skladišča plina na Cikavi) zatorej ne bo odveč.
Najbolj poučen je primer izpred štirinajstih dni, ko je prišlo do eksplozije pri menjavanju jeklenke (o nesreči smo poročali v prejšnji številki). Milan Zupančič pravi takole:
..Premalo vedo ljudje o pravilni uporabi jeklenke. Naj na-vržem samo nekaj najpomembnejših pojasnil, ki bodo pomagala pravočasno odpravljati nevarnost. Najprej: prostor, v katerem hranimo jeklenko, mora biti dobro zračen. Prvi znak, da z našo plinsko napeljavo (gorilnikom) nekaj ni v redu, pokaže sam plamen, ki mora ob normalnih okoliščinah goreti z modro-rdečo barvo. Ob drugačnem plamenu je potrebno gorilnik zamenjati ali vsaj očistiti. Nadalje: za pravočasno ugotavljanje morebitnega uhajanja plina je poskrbljeno s posebnim dodatkom, ki daje plinu značilen vonj (metan in propan sta sicer brez vonja). V takem primeru bo naš nos najboljši znanilec, da s plinsko napeljavo nekaj ni v redu. Poglavje zase pa je priključitev
jeklenske bombe. Pazimo, da bo ventil jeklenke ob vsaki menjavi zaprt, hkrati pa moramo ob tem pogledati še tesnilo. Ko opravimo menjavo jeklenk, moramo temeljito priviti matico regulatorja na ustje ventila jeklenke, zatem pa vsa spojna mesta premazati z milnica Trenutno je to najbolj zanesljiv način, da ugotovimo, ali nam potem, ko odpremo ventil, plin tudi uhaja. In še nekaj: paziti moramo, da jeklenke ne postavimo na takšno mesto, kjer bi se segrela na več
MILAN ZUPANČIČ
kot 40 stopinj Celzija.**
Vemo pač, da se plin ob določeni temperaturi prične raztezati. Se posebej pa naj ta ugotovitev velja za tiste, ki si dvokilo-gramske jeklenke polnijo kar sami iz večjih. Nujno je, da zaradi raztezanja plina ostane dvajset odstotkov jeklenke prazne! V naprostnem primeru se bomo morali na eksplozije plina pač navaditi. Mimogrede pa bodi povedano, da je takšno „privat-no“ polnjenje nezakonito!
B. BUDJA
DRAGOCENO OPOZORILO - Se vedno traja vroča debata o tem, ali je predlog o prehitevanju kolon primeren. Naš posnetek — tokrat jo je voznik srečno odnesel — pa kaže, da lahko ob takšnem manevriranju nastopi tudi usodna ovira, kako se vrniti nazaj v kolono. Tisti metri, ki jih predvideva najmanjša dovoljena razdalja med vozili se mnogokrat namreč spremenijo tudi v centimetre. (Foto: S. Miku lan)
Spanje v pisarni je včasih nuja
Vse več je problemov, s katerimi se srečujejo dolenjske postaje milice si morali nekateri delavci urediti začasno bivališče
V trebanjski so
jojnih
1967
Toliko pišemo o prometnih in ostalih nesrečah, kazenskih kršitvah ter kriminalu, zelo malo pa je besed o tistih, ki jim je spremljanje in raziskovanje te problematike vsakdanji posel. Postaje milice na Dolenjskem se iz dneva v dan srečujejo z vse hujšimi težavami: od kadrovskih in prostorskih pa vse do socialnih.
Poglejmo današnjo zasedenost, ki znaša na Dolenjskem poprečno 82,6 odstotka. Najbolje kaže zaenkrat novomeški in metliški postaji milice, medtem ko se z najhujšimi kadrovskimi težavami otepajo v Črnomlju. Te številke pa bodo sčasoma postale še nižje, kajti v prihodnjih dveh letih se bo upokojilo 16 članov milice, poleg tega pa morajo postaje vsako leto razporediti v drage enote RSNZ še šest delavcev za opravljanje posebnih nalog.
Tudi prostorska stiska je v postajah milice vse hujša. Znova
IZ OVINKA NA TRAVNIK
V nedeljo blizu polnoči se je v Stari vasi pri Bizeljskem zgodila hujša prometna nesreča, pri kateri so bili poškodovani kar štirje potniki, materialne Scode pa je za 40.000 din. Tega dne je Jože Skuf iz Drenovca peljal z osebnim avtomobilom iz Bizeljskega proti Stari vasi. Tukaj pa ga je v ovinku zaneslo na travnik, kjer je pristal na strehi. Kot smo že omenili, so bili Skof in dva sopotnika lažje poškodovani, medtem ko je ena potnica dobila hujše poškodbe. Vse zdravijo v brežiški bolnišnici.
so na najslabšem Črnomeljčani; zapišimo le, da po obnovitvi
UMRLA ZA POSLEDICAMI NESREČE
Minuli ponedeljek je v novomeški bolnišnici umrla 51-letna Amalija Jarm iz Dolenjih Prapreč pri Veliki Loki. Jarmova je 24. septembra izgubila ravnotežje, ko je stala na traktorju, s katerega so po njivi metali gnoj. Ko se je traktor premaknil, je padla tako nesrečno, da je poškodbam po mesecu dni podlegla.
£
SMRT V KRKI
Prvo obilnejše jesensko deževje ji dodobra napolnilo korita re‘ Vodna ujma pa je odnesla tudi že prvo življenje. 2. novembra je naraščajoča Krka pogoltnila Janka Jordana (69) iz Broda 11 pri Podbočju. Usodnega dne je hotel Janko Jordan prepeljati čoln z enega brega reke na drugega. Iz nepojasnjenega razloga je omahnil in utonil. Truplo so našli sosedje približno 3 km od kraja nesreče.
Gorelo v Drogi
31. oktobra ob 10.30 je začel v Podpreski goreti skedenj, last tozda „Gozdarstvo“ Draga. Ekipa PGD iz Podpreske je hitro prišla na kraj požara. Gasili so z vodo iz vaškega hidranta in z novo brizgalno „Rosen-bauer“, ki je odlično delovala. Kljub prizadevnosti požara niso mogli pogasiti. Uspelo pa ga jim je omejiti in preprečiti, da ni zajel komaj 2 m oddaljeni skedenj Rudolfa Turka iz Podpreske 18 ter 5 m oddaljeni kozolec. Za uspešno posredovanje zaslužijo gasilci priznanje.
Materialna škoda je bila kljub temu občutna in znaša po nestrokovni oceni 75.000 din. Zgorelo je 15 ton sena, motoma kosilnica „Irus“ in novo motorno kolo „Jawa“, vse last delavca Valentina Janeža iz Podpreske, seveda pa je požar uničil tudi skedenj. Vzroke požara še raziskujejo, kaže pa, da so ga povzročili trije predšolski otroci, ki so se igrali z vžigalicami.
F. KALIČ
JEZERO: 110.000 DIN ŠKODE
Na dan mrtvih se je pri Jezeru zgodila hujša prometna nesreča, v kateri so se štirje potniki poškodovali, gmotne škode pa je kar za 11 starih milijonov. Zdomec Ferid Zolota iz okolice Travnika je vozil osebni avtomobil z avstrijsko registracijo proti Ljubljani, pri Jezeru pa mu je nasproti pripeljala kolona vozil, v kateri je bil tudi Ljubljančan Janez Potokar. Slednji se je prav tedaj odločil za prehitevanje in zapeljal na levo. Opazil je Zolota, pričel zavirati, enako tudi zdomec, toda prepozno. Zaradi spolzkega cestišča sta trčila, Zolotov avtomobil pa je zaneslo še v vozilo, ki ga je vozil Ivan Furlan iz Ajdovščine. Zaradi poškodb so morali Janeza Potokarja, Ferida Zoloto in njegova sopotnika odpeljati v novomeško bolnišnico. Poškodovanci niso bili privezani z varnostnimi pasovi.
stavbe leta 1961 niso bila opravljena nikakršna vzdrževalna dela. Šele potem, ko je lani varnostni inženir republiškega sekretariata za notranje zadeve
ajozoril na nekatere pomanj-jivosti in celo prepovedal uporabo prostorov za pridržanje oseb v vseh enotah, se je nekaj izboljšalo. Le v Metliki, Semiču in Črnomlju še dandanes nimajo uporabnega dovoljenja za navedene prostore.
In kakšno je stanje na področju reševanja stanovanjskih stisk? Čeprav smo tukaj že veliko naredili, je trenutno najbolj pereče stanje v novomeški občini, kjer je v samem mestu kar osem delavcev brez primerne strehe nad glavo. Pa čeprav nekateri tudi že po štiri leta čakajo na stanovanje.
Še besedo, dve o postaji milice v Trebnjem, kjer morajo nekateri zasilno rešitev iskati kar v bivanjii po pisarniških prostorih. In če vemo, da gre v tem primeru za ljudi, ki naj neposredno skrbijo za našo varnost, potem je tudi tista fraza o nujnosti reševanja teh težav odveč.
B.B.
Nevarna varčnost
Tudi zakon nalaga vožnjo s prižganimi lučmi
le po dolžini zadnjih „Kronik nesreč“ lahko s mo, da tudi letošnp *** jeseni na naših cestah ravno majhen. Neka] dežja in megle, neka,^L radi naše malomarnosti ^ brezbrižnosti, tu di tiore zakonskih določil, bgg* da moramo imeti v p zmanjšane vidljivosti ( vreme, megla) prižgane
ce-
Anketa, ki so jo * kratkim izvedli na naM^. stah, je pokazala, dav ^
v takih primenh Pre”^M^i pa skoraj sploh ne up ^ jo svetlobnih ^ngnd •	^ da nam je a^umu ^tm
smo ga pravkar napodil*
čeprav se ta	Id
obnavlja), škoda ja
ss&assss-
omejena).
Poglejmo pa, kaj jjjjjj
vi zakon! V	ki ju moramo pnvidW0M. ni večja od 100 me yof žgati zasenčene m . ima meglenke, m0 ,f m jto tudi slednje), medte" ^ velja za odprto ce . J?n; gg-da vključimo svetlobn^ ml že pri vidljivosti, n
od 200 metrov.
Nekateri vfnll^ir^jo 1 vprašanje, zakaj	-^ih
takšnih primerih P" ^ luči, odgovarjalo:	^
dovolj. “ Mislijo	#
pred sabo, niti jim ne utrne $Pozr%- ^ec svetlobnimi signaU ^ koncev opozarjamo 0 udeležence
svoje vozila In	^
ko bo to spoznanje r -naše, ko nam ne akumulatorja m n -a f
bosta moč megle m a'J
jeseni večkrat premaga j
STISKALNICAM^ ZDROBILA KAZA
2. novembra	i
iin/ ponesrečil P« & pr# !
 ..lajerle iz
doval je izdelke na,f prayt»W*^ pa vanjo segel z roko. delavec na stiskalnici’ ^ xf pritisnil na stikalo,	Maj*1’*,)
stiskalnica sprožila * zdrobila kazalec desne je v bolnišnico.	,
v IMV . Rudi Majerle
NA LOVU ZADEL DEČKA
Lovska družina Mirna je v soboto organizirala lov za vasjo Praprotnica. Ko je skupina lovcev hodila ob gozdu, je pes nenadoma pregnal zajca, Aleksander Mole, ki je bil vodja lova, pa je od vseh najhitreje reagiral: ustrelil je, toda šibra je zadela 15-letne-ga Branka Smoliča iz Migol-ske gore, ki je na lovu spremljal svojega očeta. Fanta so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer pa so ugotovili, da gre le za lažjo poškodbo, čeprav ga je šibra zadela v nadlaket, dve pa celo nad očesom. Tokrat je pomagala sreča.
VOZIL V PREKRATKI RAZDALJI - Zagrebčan Zelimir Vranič se je v soboto popoldne peljal z osebnim avtomobilom od Ljubljane proti Zagrebu. Pri Lešnici je zmanjšal hitrost, ker je hotel ob robu ceste ustaviti, vendar sta za njim peljala še Novomeščan Andrej Bučar in Boris Jereb s tovornjakom. Slednji ni uspel pravočasno zavreti, zato je trčil v Bučarjev avtomobil in tega potisnil v Vraničevega. Pri nesreči sta se laže ranila Vranič in sopotnica Marija, gmotne škode pa je za
40.000	din.
med srečanjem s^Sjg;
v soboto dopoldne j osebn> ^jj, brek iz Mihovice . p^ru^ ■, it
StfSftSfitfS* ;
din. Pri nezgodi se j poškodovat	^
ZADEL PESAgST<; ponedeljek je
Golob iz Mirne^ho^^va^,,
PONOVNO NESREČA NA MOSTU - Most v Dobravi jc v soboto doživel kar dvoje prometnih nesreč. Popoldne je namreč Ljubljančan Ciril Jeriha vozil osebni avtomobil proti Šentjerneju. Ko je bil na sredini mostu, mu je nasproti pripeljal še Viljem Žibert iz Vinice pri Smarjeti s svojim osebnim avtomobilom. Navzlic zaviranju sta vozili trdilu Oba voznika in sopotnika so se poškodovali, gmotne škode pa je za
40.000	din.
UKRADEL AVTO IN SE ZALETEL - Prejšnji četrtek je Milan Odlazek iz Ježevca pri Litiji parkiral svojo zastavo 750 na dvorišču pri Frelihovih v Šentrupertu. Nekje okoli 21.30. je avtomobil izginil, že uro pozneje pa je bila v Račjem selu prometna nesreča. Miličniki so hitro ugotovili, da gre za Odlazkov avtomobil. Storilec jo ie takoj po nesreči odkuril neznano kam.
Šentruperta.
as, »4$ ^
meško bolnišnico.
UUUlllllIllliiiiillllllllllllllllltllllllllllllllllllllllilliilllllllllllililliMllllilllllillllllllllllllllllllllll^
EETRTK0V INTERVeJU
Složno se daleč pride
K° je pred kratkim Franc r^kovič, predsednik kra-vvJle skupnosti, prevzel Pla-eto Novega mesta, do-hijeno krajevni skupnosti °lenjske Toplice,	se je
arsikdo vprašal, v	čem so
°pličani tako uspeli, da jim * bilo dodeljeno	visoko
ot)cmsko priznanje.
»Glede na potrebe kraja v preteklih šestnajstih svoje sile usmerili pred-m v reševanje	komu-
k^nc Markovič:' „v druz-^PoUtičnih organizacijah •,u?° vso podporo in vseh ^ se lotevamo skupno."
Ve«,- zadev. Za svoj naj-Pom	šteJem0 akcijo in
osn™ pri gradnji nove & lole „Baza 20“, smo 9 km cest, na-14 km vodovodnega D0t do. Soteske, Polja, nia*	® Poljan. S po-
^ J° Pripadnikov JLA smo Tpf. novi most čez Krko asfalt i’ modernizirali in Toni- , ^o več ulic v tnfjcah m obnovili elek-ialin° °mrežje z novimi
»55SV ddzr, '»“o-
akii. ,. so bile glavne Mari ’ — 3^ je naštel Franc
^jSh*’ bUa Pa 56 VrSta
Vsem tem napredku pa
{j*. Poudariti, da so Toplini ^ P1^ v novomeški občini & ^aliin sprejeli krajev-tj T^Prispevek in daje bil kom, 0 osnova za vsa °^Unalna dela.
litvi n, 0^razl°žitvi pri pode-iL finskega priznanja so
bili omenjeni tudi uspehi na področju turizma. Kaj ste v tej dejavnosti naredili?
„V sodelovanju s Turističnim društvom smo organizirali več akcij za olepšavo kraja. Razpisali smo nagradna tekmovanja in pomagali, da se je začela obnova več hiš in stanovanj, kjer so zasebniki uredili nad 200 turističnih postelj. Med pomembne zadeve na področju turizma pa smatramo tudi to, da smo uredili odvažanje smeti preko komunale. Prepričali smo ljudi, da so nabavili smetarske posode, in zdaj ni več odlagališč za smeti in odpadke na nepravih krajih. Razen tega imamo dobro organizirano komisijo za varstvo okolja; pri takih akcijah pa pomagajo mladi in šolaiji.“
- Kako krajevna skupnost sodeluje z drugimi političnimi organizacijami, s šolo, z delovnimi organizacijami?
„Vsi smo kot eden in menim, da je ravno v tem ključ do vseh naših uspehov. Pri nas je med občani, krajevno skupnostjo in šolo zares tesna povezanost. Na skupščini krajevne skupnosti smo v Toplicah že posebej obravnavali vprašanje vzgoje otrok, dvakrat smo pretresali vprašanja kulture v domačem kraju, organizirali smo posvet o socialni problematiki, na katerem so sodelovali tudi strokovnjaki itd. Povezava z družbenopolitičnimi organizacijami, posebno z Zvezo borcev, je izredno dobra. Kadar krajevna skupnost sprejema letni program ali ko smo sprejemali srednjeročni program dela, so ga vse organizacije sprejele za svojega. Zelo dobro sodelovanje imamo z Zdraviliščem in TOZD Gozdnega gospodarstva v Podturnu. To pričata tudi priznanji, ki jih je krajevna skupnost dala obema delovnima organizacijama.*4 R.B.
Eden nagaja vsej vasi
V Smalčji vasi bi že lahko imeli boljši električni tok, če ne bi naleteli na oviro doma — Potreben je bil ukrep!
ŠTIRIINŠTIRIDESET SREČNIH — Ob otvoritvi novega vrtca na Malem Slatniku (na sliki) je bilo videti, da so otroci in starši težko čakali na ta dogodek. V mestu je še nekaj sto otrok, ki čakajo na sprejem v vzgojnovarstvene ustanove. (Foto: R. Bačer)
V Smalčji vasi pri Šentjerneju je nujno obnoviti električno omrežje, ker zdajšnja. napetost nikakor ne ustreza potrebam. Vaščani so začeli akcijo za obnovo, pa so naleteli na trd oreh. Na parceli, kjer sta solastnika Baničeva in Anton Župan (vsak do ene polovice), bi morali postaviti nekaj drogov, se protivita. Skratka pravita, naj napeljejo kable pod zemljo.
Kot je ugotovila strokovna služba Elektio Novo mesto, bi bila kabelska izvedba najmanj dvakrat dražja, pa tudi sicer tehnično manj prikladna. Predviden poseg na zemljišče na parceli 360 v katastrski občini Šentjernej je minimalen, kabelska izvedba pa bi povzročila mnogo večjo škodo.
Na zasedanju občinske skupščine so ta primer obravnavali in sklenili, da je potrebna služnost v korist
DES, TOZD Elektro Novo mesto. Lastnika se lahko sicer še pritožu-jeta, morda bosta še zavlačevala možnost, da bi vsa vas dobila boljšo elektriko, končno pa krajani le upajo, da ju bodo ugnali. Zaradi trme (škoda sploh ni vprašanje!) ne pristaneta zlepa, po hišah pa zaradi tega svetijo brljavke, ne morejo priključevati električnih strojev in včasih še radia ni slišati.
Spet za korak bliže cilju
4. novembra odprti vrtec na Malem Slatniku bo takoj sprejel 44 otrok
Na pobudo Krajevne skupnosti Mali Slatnik so del prostorov v šoli preuredili za potrebe otroškega varstva. Z investicijo 700.000 dinaijev je bilo pridobljenih 44 novih mest za otroško varstvo.
l,lll|lill||||||||||m|,|,,||,|„M„||„,||m„m||Mm|||||||,|||||||m|)|||||1|||||||||||||lui||i|||i|||||||=
Kako v Novem mestu in njegovi bližnji okolici občani komaj čakajo na nove zmogljivosti v otroškem varstvu, se je videlo tudi ob otvoritvi vrtca na Malem Slatniku, ko so se otvoritvene slovesnosti udeležili tudi starši in otroci, ki so že pred meseci dobili odločbe za sprejem v ustanovo. ,
V prisotnosti krajevnih funkcionarjev, predstavnikov skupnosti otroškega varstva in gostov je v uvodnem govoru Slavko Vute, načelnik oddelka za družbene dejavnosti v upravi novomeške občinske skupščine,
LETOS SO ZGODNJI
Občinska Zveza prijateljev mladine v Novem mestu je letos že v začetku oktobra začela s pripravami na novoletno praznovanje otrok, ki naj bi tudi letos potekalo enotno na območju celotne občine. Imenovali so že komisijo za kulturne programe, za okrasitev, za izbor in pripravo daril, za finančna vprašanja in za izbiro oseb za Dedka Mraza. Vse komisije so že začele delati, tako da si glede na zgodnji začetek lahko obetamo dobre rezultate.
bilo lahko biti skojevec”
srečanje borcev in šolarjev v Šmarjeti je bilo kot vedno prisrčno — __________Obenem	zanimiva	razstava	starinskih	predmetov____________________
ktošnjcga občinskega praznika je sodilo tudi vsakoletno Na Cev ™ mladine na osnovni šoli „29. oktober“ v Šmar-vm-o*—-=—----- =- —J:--------------odgovaijal	Vinko
ib;*' vPrašanja pionirjev in mladincev je ' Predsednik občinskega odbora ZZB NOV.
čemer je prišlo do izraza neposredno prenašanje tradicij NOB na mlajši rod.
šola je svoj veliki dan novembra, ko so jo teri stari gostje kot sta T lz Novega mesta, brata ii1® bnr ■ "^bližje okolice in še j« f,C1 Jer predstavniki občin-»• PriSt. Uztenopolitičnega življe-
*Udi n**0 So v Sv°j' Sretli Pozciia‘ Predstavnike delovnih orga-
^hokrajin-
51 DROBIŽ
^p^VANJE na kultur-
_ Recitacijska
hprJUivio VITr\ ia cnrln.
nizacij iz Smarjete, posebej pa še iz novomeške Novotehne, ki ima pokroviteljstvo nad šola
Otroci so pripravili kulturni program, nato pa so šolarji postavili Vinku Bambiču nekaj vprašanj, kot: „Kako ste postali skojevec? Kako je nastala Komunistična partija v Novem mestu in najbližji okolici? “ Tovariš Bambič je na domiseln način odgovoril na vprašanja, pri
To je tudi namen teh srečanj. Gostje so si s posebnim zanimanjem ogledali še razstavo starinskih predmetov, pripravljeno za to priložnost. Otroci so z domačih podstrešij prinesli v šolo na posodo terico za lan ter različno gospodinjsko in poljsko orodje. Tako razstavo so letos pripravili prvič, verjetno pa jo bodo še kdaj in morda v večjem obsegu, ker je vzbujala splošno pozornost.
v ^ ^ S0(k'
Ml"11* na ““‘“dcu v kulturnem pro U?’ k ni-?IOS*avi občinskega praženi |*veJ pa je to društvo skupno kb ^lo* e tc*m'^u Žužemberk
Cika v
na proslavi krajevnega
1 ta?«- sosednje ^jaT ’ na	delovna
N
v,E
cliki
s Škodo? - Kmeto-divjad družine
C^OČi^Lipja, ki jim je ibC(*ila Vinjske lovske d ?	° 113 pridelkih, čakajo
Auhp v Elcde povračila škode. Z A ,i an' so to že uredili; na-i “j	so	jim ti škodo za
''•lo. Povmili tako, da so kupili
SO POPRAVILA - Most f »- Pod Draščo vasjo bodo za
ZaPrli> kor so mostnice *n jih je nujno zamenjati.
VINKO BAMBIČ MED PIONIRJI - Obujanje tradicij iz NOB je za šolarje iz Šmarjete del vsakdanjosti. Vsako leto za občinski praznik pa še posebej povabijo medse borce, da jim pripovedujejo spomine. Otroci pripravijo gostom kulturni program. Posnetek je s sobotnega srečanja. (Foto: R. Bačer)
poudaril, da smo z otvoritvijo tega vrtca spet za korak bliže zastavljenemu cilju. V srednjeročnem razvojnem programu občine imamo zapisano, da bomo v organizirano otroško varstvo zajeli 30 odstotkov otrok, zaenkrat pa imamo v otroškovarstvenih ustanovah komaj 16 odstotkov predšolskih otrok. Ta podatek nas še vedno uvršča med občine, ki zaostajajo na področju otroškega varstva v Sloveniji.
Novi vrtec ima dve lepi, svetli in lepo opremljeni igralnici ter več pripadajočih pomožnih prostorov s sanitarijami. Hrano bodo dovažali iz mesta. V vrtec so bili otroci sprejeti prek komisije, ki izbira varstva najpotrebnejše za področje celotnega mesta. Ni pa pomembno samo to, da bodo otroci deležni varstva, ampak predvsem to, da
Ne več zadnji
S pomočjo tovarne Krka je osnovna šola Katje Rupene dobila novo kuhinjo in jedilnice
Konec oktobra so na novomeški osnovni šoli „Katja Ru-pena“ odprli popolnoma obnovljeno in novo kuhinjo in pet večjih ter eno manjšo jedilnico. Dolgoletna želja otrok, staršev in učiteljev se je s tem vendarle izpolnila. Doslej je bila ta šola glede možnosti prehrane na najslabšem v mestu. Malico so pripravljali doma, kosila pa vozili samo za otroke v celodnevnem varstvu, medtem ko so morali drugi na hrano v gostinski center.
Bile so pripombe otrok in staršev glede kvalitete hrane in jedilnikov, zdaj pa bodo vse novomeške šole nudile hrano po enakih jedilnikih in cenah. V novi kuhinji z zmogljivostjo 400 kosil bodo zaenkrat pripravljali le 250 kosil, po potrebi pa bodo kuhali še več.
Kdor je poznal prostore v kleti te najstarejše mestne šole, ki so jih vsa leta uporabljali kot zasilno kuhinjo in jedilnico, se zdaj ne more načuditi spremembi. Razlika je kot noč in dan. Celotna investicija je veljala 1,7 milijona dinaijev, da pa je bila gradnja izpeljana, ima največ zaslug tovarna Krka, ki je plačala večji del stroškov. Krka ima namreč patronat nad to šolo.
PODOBNO KOT ŽUŽEMBERK
Mrliška vežica v Žužemberku je že usposobljena za svoj namen, pred kratkim pa so si jo ogledali Dvorjani in menili, da bi morali imeti podoben objekt tudi na dvorskem pokopališč u.
bodo ob igri in delu pod načrtnim vodstvom umsko in fizično napredovali in se tako laže vključili v načrtno vzgojo ob vstopu v šolo.
SE VEDNO BREZVLADJE
Kaže, da so napori in celo s strani družbenopolitičnih organizacij podprte akcije za oblikovanje hišnih samouprav v družbenih stanovanjskih hišah na območju novomeške občine rodili bolj kilav sad. Od avgusta 1976 do septembra 1977 Je bilo na novo ustanovljenih 10 hišnih svetov, 10 skupnih hišnih svetov in 12 zborov stanovalcev.
To je napredek, vendar imamo brez hišnih samouprav še 80 stanovanjskih hiš, med katerimi je kar 27 takih, ki imajo 5 ali več stanovanj. Stanovalci v teh hišah še vedno nočejo razumeti, da so sami prikrajšani, če se nočejo ali ne znajo samoupravno organizirati.
KAKO JE OB TRIČETRTLETJU?
Izvršni odbor Skupnosti otroškega varstva v Novem mestu je 4. novembra obravnaval problematiko v zvezi z gradnjo vrtca na Drsla, kjer z deli kasnijo, in glede predvidene gradnje otroškovarstvenih ustanov v Bršlinu, v Šmihelu in na Kristanovi ulici. Analizirali so še uresničevanje samoupravnega sporazuma po temeljih plana razvoja otroškega varstva v letu 1977 in dali oceno, kako bo to potekalo v letu 1978. Na tej seji so obravnavali še možnosti za uvedbo organiziranega varstva v družinah.
Na napakah se predolgo očimo
Številke in strokovno obdelana dejstva o uveljavljanju delegatskega sistema v občinskih zborih in samoupravnih organizacijah novomeške občine pustimo tokrat ob strani. Zanimive so bile dodatne ugotovitve razpravljalcev na zadnjem zasedanju občinske skupščine, kjer so med drugim rekli:
Prof. Jože Škufca:	„V
posameznih delegacijah smo bili priča osipom, neaktivnosti posameznikov, nikjer pa ni prišlo do odpoklica delegata. Takega stanja ni mogoče prenašati v bodoče.”
Dr. Jasna Peče-Janjičijevič: ..Delegat bi moral opravljati samo eno funkcijo in nobene več. Gradivo za seje bi morali delegati dobivati pravočasno, v razumljivi obliki, sicer obstaja možnost manipuliranja z delegatskimi rešitvami.1*
Inž. Niko Rihar: „Cas je nehati analizirati analize! Treba se je dogovoriti, kako bomo že velikokrat ugotovljene napake hitro in zares odpravili. Naredili smo velike premike v delegatskem sistemu, nismo pa prerasli otroške hibe. Po letu dni vsak otrok shodi, zato je čas, da po treh letih tudi našega novorojenčka - delegatski sistem navadimo na pravilen korak."
Rajko Gerdovič: ..Nekateri delegati so večkrat neopravičeno odsotni. Zakaj se lahko nekateri delegati z veliko funkcijami na odgovornih mestih vsaj opravičijo, drugi z manj obremenitvami pa niti tega ne narede? “
Inž. Herman Mlakar ..Danes izrečene kritike niso nezaupnica delegatskemu sistemu, temveč napakam, ki jih delamo. Korak dalje je prekiniti z ugotavljanjem in kritiko ter sprejeti zadolžitve za odpravo napak.“	r	g
Novomeška kronika
KAJ VSE PRINESEJO! - Kontejnerji za smeti, razpostavljeni po vsem mestu, se po eni strani obnesejo, po drugi pa ne. Praktični so, ker vanje lahko znosijo zasebniki iz delovnih organizacij, kar se jim zdi, nepraktični pa zato, ker so hitro polni, jih redko praznijo, potem pa iz njih smrdi. Večkrat se okrog še igrajo otroci. Kaj vse znosijo občani v te javne posode za smeti, je zgodba zase. „Dobiš od popolnoma dobrih čevljev in odej do crknjenih mačk,“ pravijo smetarju
BO SPOMLADI CVETELO? -Pred kratkim so okolico novih blokov in trgovine na Drski zasadili z okrasnim drevjem in gnničjem. Vrtnarji so se trudili, rastline bodo spomlad že dale od sebe pričakovani lepotni učinek, če ... jih ne bodo prej populili in pomendrali. Že prve dni je bilo videti, da ne znajo vsi otroci spoštovati javnih nasadov.
NE SAMO ZA SLADOKUSCE -11. in 12. novembra bodo vojaški kuharji celotnega ljubljanskega območja priredili tekmovanje in razstavo kulinarike v Domu JLA. Prireditev bo javna. Radovedneži že zdaj ugibajo, kai vse bodo vojaški kuharji pokazali. Mnogi jih namreč poznajo predvsem po pasulju.
DEKLICE V VEČINI - Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Mišjak z Mestnih njiv 10 — Zdenko; Djurdja Pehnec iz Partizanske 13 - Davida; Alenka
Avsec iz Jerebove 20 - Leo in Sonja Bradač iz Šmihelske 7 - Polono.
BOLJ MALO KUPCEV - Medtem ko je bila novomeška tržnica prejšnji teden kot pravo mravljišče, zadnji ponedeljek ni bilo take živahnosti Izbira je bila pre cej velika, ni pa bilo veliko kupcev. Cene: endivija 11 din kilogram, radič in motovilec na merice 5 dinarjev. Za hruške so zahtevali 17,80 din, za limone 20,70 din, za čebulo 6.20 din, paradižnik 16,70 din, jabolka 8,50 din, karfijolo 14 din, banane 11 dinarjev. Presenetil pa je kostanj maroni. Zares je lep, ampak cena 26,50 din za kilogram marsikomu ni ustrezala.
Ena gospa je rekla, da Novo-meščane po krivici obrekujejo, češ, da ne premoremo nobenega semaforja. Tri imamo, popolnoma nove, ampak nedotaknjene v škatlah ..,.
Ij475) - 10. novembrn 1977
Stran uredila: RIA BAČER
DOLENJSKI LIST
17
Počasni stanovanjski mlini
Z večjo zavzetostjo vseh zaposlenih bi lahko pospešili reševanje stanovanjskih težav
Za tiste, ki čakajo na streho zase in za družino, so tedni dolgi kot meseci, meseci kot leta, zlasti še če ne vedo, kdaj bodo na vrsti. To velja za vse delovne skupnosti, kjer imajo zelo ohlapne in nedoločne stanovanjske programe ali pa jih sploh še nimajo.
Torej ni nič novega v trditvi, da v delovnih organizacijah s temeljitejšim srednjeročnim načrtovanjem, z usmeijanjem dohodka za te namene ter z dopolnjenimi merili za dodeljevanje stanovanj oziroma stanovanjskih posojil lahko zmanjšajo negotovost in pospešijo reševanje stanovanjskih težav zaposlenih in njihovih družin. Te stvari sicer „meljejo“ že vse leto, vendar so nekateri mlini zelo počasni in zamujajo postavljene roke, ki jih je občinska konferenca Zveze komunistov zahtevala od članov ZK v sindikatih in osnovnih organizacijah ZK.
Samoupravni sporazum so sprejeli ali z drugimi samoupravnimi akti zadovoljivo opredelili stanovanjsko problematiko le tisti tozdi, ki so vključeni v organizacije združenega dela zunaj občine (PPV Dobova, tozd Agrotehnike v Breži-
ILIRSKA LIBNA V LJUBLJANI
Razstavo o arheološki podobi Libne, ki sta jo Posavski muzej in Joanneum iz Gradca imela v Krškem in v Brežicah, si bo zdaj lahko ogle dalo še ljubljansko občinstvo. V Arkadah jo je včeraj odprl Narodni muzej in jo v sodelovanju z Dolenjskim muzejem dopolnil še s prikazom keltskih najdb v Novem mestu.
cah, Zdravilišče Čateške Toplice, Prometna sekcija Zidani most), vendar ne upoštevajo posebnosti samoupravnega sporazuma v brežiški občini.
Delavci v enotah in obratih so še vedno prikrajšani tako pri odločanju kot pri izrabljanju možnosti za pridobitev stanovanj. Tako na primer enote ne predvidevajo nakupa družbenih stanovanj, razen tega pa njihovi delavci ne morejo sodelovati pri razpisih pri delitvi posojil za individualno gradnjo. Do zdaj so v prid zaposlenih to že spremenili v Ljubljanski banki, pri PTT in pri SAP.
Kolektivi se bodo vsak čas vnovič srečali s stanovanjskimi problemi mladih družin, ki so dobile prostor v solidarnostnih stanovanjih, na katera že čakajo
ZASTOJ PRI ZAPOSLOVANJU
V letošnjem prvem polletju je bilo povprečno število zaposlenih v brežiški občini nekoliko manjše kot v istem obdobju lani. Zmanjšanje so zabeležili v Tovarni avtomobils kih prikolic IMV Novo mesto, kjer so skrčili število delavcev za 134 oziroma za 38 odstotkov. Tudi v globo-škem rudniku, v brežiški Opekami, v dobovski Beti, pri Agroservisu v Brežicah ter pri Komunalnem in obrtnem podjetju v Brežicah so v tem času zaposlovali nekaj manj delovnih moči kot lani Jutranjkin tozd Orlica je na novo zaposlil 27 delavk, Gozdno gospodarstvo 31, Petrol Ljubljana - tozd Gostinstvo Čatež pa 9. Večina drugih delovnih organizacij je ostala pri starem ali pa je na novo sprejela manjše število delavcev.
t	'	r.*«	:*iši
LETO BRIGAD — Zveza socialistične mladine v brežiški občini se letos lahko pohvali z velikim odzivom mladih v delovnih brigadah po Sloveniji. S tem da je vpeljala obliko enodnevnih delovnih akcij, je razširila krog brigadirjev na več kot tisoč. Množično so sodelovali pri najrazličnejših komunalnih delih, od urejanja cest do športnih objektov v občini. (Foto: J. Teppey)
NOVO V BREŽICAH
SEDEM SUHIH LET JE MIMO -Priznanja in nagrade, ki so jih v Tovarni pohištva ob tridesetletnici razvoja podelili delavcem za deset, dvajset in petindvajset let neprekinjenega dela v tem kolektivu, so tokrat sprejemali brez zaskrbljenosti za jutrišnji kos kruha. Končno so prilli tako daleč, da so si ustvarili dober glas in sloves doma in po svetu, da ne trepetajo več, kaj bo z naročili. Tudi jim ni več nerodno povedati, kje so zaposleni, saj je včasih pri takem odgovoru marsikdo samo zmajeval z glavo, češ, to je negotov kruh.
VABLJIVA ADMINISTRACIJA — Delo v pisarni je še vedno želja neštetih mladih žensk, ki bodisi niso zadovoljne v svojem poklicu ali pa nimajo možnosti za zaposlitev. Na
?a
razne tečaje za ..usposabljanje" teh ofilov pritiskajo frizerke, bolni-arke, čistilke, konfekcionarke in druge. Ponekod res primanjkuje administrativnih moči in jim zato pride vse prav, toda pri tem najbrž ne pomislijo, da je samo znanje strojepisja premalo, da ni vseeno, kako pišejo. Prav gotovo je tu krivo tudi nagrajevanje, zato ženske bežijo iz svojih poklicev in si iščejo bolje plačano lažje dela
VEČ IZBIRE - Včasih so kupci v Brežicah zaman iskali pestrost in različnost konfekcijskih modelov, zdaj pa se trgovina že obrača po njihovih željah s tem, da naročajo manj enakih modelov, zato pa je zastopanih tudi več proizvajalcev. To, kar so včasih našli le v Zagrebu in v Ljubljani, je zdaj naprodaj v domačih trgovinah.
BREŽIŠKE VESTI
novi upravičenci. Povsod tam, kjer mladih niso pridobili za varčevanje in tudi ne predvideli potrebne vsote za novo stanovanje, bodo povzročili težave sebi in skupnosti, ker bo treba graditi nova solidarnostna stanovanja. Zveza komunistov namreč opozarja, da v brežiški občini to ni urejeno, da pa v večini drugih slovenskih občin postavljajo mladim družinam varčevanje kot pogoj.
  J.TEPPEY
„ VERIGARJI"
SO DOBRO ZACELI
Filatelistično društvo „Verigar“ so v Brežicah ustanovili konec minulega leta. Zdaj šteje že 40 članov, pionirjev in mladincev, ki so sprejeli bogat delovni program. Z letošnjimi razstavami v domu JLA, v Posavskem muzeju in nazadnje v osnovni šoli bratov Ribarjev se pridružujejo praznovanju obletnic predsednika Tita in partije. Za brežiški občinski praznik je žirija nagradila s plaketo šest zbirk na prvi meddruštveni razstavi, ki so jo pod nazivom „Naša pot revolucije" odprli 28. oktobra.
Zakaj ne vsak zase, na zalogo
Pismonoša Lado Oštir iz Mrzlave vasi je že vrsto let zvest krvodajalec. Včasih se odzove kot član kolektiva PTT, drugič spet kot občan svoje krajevne skupnosti ter tako zdaj tu, zdaj tam pomaga do boljšega rezultata. Zadnjikrat se je odzval pri jesenskem odvzemu pred tremi tedni Svojo kri je tokrat daroval štiriin dvajsetič.
„Samo prvič sem se počutil malo nelagodno, ker nisem vedel, kako to poteka in kakšni občutki spremljajo človeka med odvzemom, potem pa je bilo to zame nekaj povsem preprostega, kot bi opravil običajno delo," je razlagal med razporejanjem telegramov, s katerimi je tisti večer še moral na pot
Dolgoletni krvodajalci se med seboj že poznajo. Enkrat v letu se srečujejo na izletih, ki jim jih prireja občinski odbor Rdečega križa. Lado Oštir je bil lani na Gorenjskem, letos na Kozari Obakrat je bil zelo zadovoljen in tako kot mnogi drugi ima nadvse
ZGLEDI VLEČEJO, krvodajalcev je vedno več.
prijetne spomine na skupna doživetja.
Krvodajalec bo ostal, dokler bo zdrav. On celo misli, da bi bilo te dragocene življenjske tekočine vedno dovolj, če bi vsak zdravi občan dajal kri na zalogo, za vsak primer, če bi jo kdaj po-trebovai Tedaj bi sicer dobil kri drugega darovalca, toda ob zavesti da je tudi on pomagal drugim, dokler je mogei
J. TEPPEY
ZEMLJA JE ZAKLAD - Tega se premalo zavedamo, zato so rodovitna polja marsikje spremenjena v gramoznice. Ko zmanjka peska, postanejo odlagališča za stare štedilnike, avtomobile in druge odpadke. (Foto: J. Teppey)
IZKOP ZA BANKO. Stroji rijejo v hrib nasproti samopostrežnice na Vidmu, kjer bodo novi tig spomenikom Matiji Gubcu zaključili s poslovno zgradbo posavske banke. (Foto: J. Teppey)
Plakete mesta Kostanjevice
Prejeli so jih: dr. Frlan, kartuzija Pleterje in tozd Gozdnega gospodarstva
21. oktober, krajevni praznik, so v Kostanjevici počastili tudi z že običajno slavnostno sejo zbora delegatov krajevne skupnosti, na kateri je Ivan Abram tokrat podelil troje najvišjih priznanj - plaket mesta Kostanjevice.
Ob življenjskem jubileju, 70-letnici, jo je kot prvi prejel dr. Vjekoslav Frlan, ki še vedno nadvse odgovorno in prizadevno opravlja svoje zdravniško poslanstvo tja do najbolj oddaljenih goijan-skih vasi.
Kartuziji Pleteije so plakete podelili v zahvalo za njen prispevek k skupnemu boju naših narodov proti okupatorjem in za dolgoletno sodelovanje na kulturnem področju, predvsem pa za darilo zbirke starih mojstrov slikarjev, ki sojo to leto predstavili javnosti v ko-stanjeviškem samostanu v na novo urejenih prostorih.
Tretjo plaketo so dali domačemu tozdu brežiškega „Gozdnega gospodarstva" za njegovo uspesno dejavnost, katere začetki segajo v čas pred 100 leti; kostanje viško organizirano gozdarstvo je med najstarejšimi v okviru današnje republike Slovenije-
Več v skupne blagajne
i
Po 80 dinarjev na zaposlenega za novoletno obdarit®^
’	!	i	Lik	šolo-
omogočilo, da je	g0 <jj.
obvezni otrok prej®	. oin3
narjev vredno ^nlo. ^ da so se učenci od pe 6 ^ # da naprej
zberejo na skupnem	^
katerega končni porab’ odločale razredne sk P .^vek Tudi letos naj b! f W zaposlenih za noVO menjefl,s novanje ostal nespr vonfereti-prizadevanji °b^in^| a sveta ce SZDL in sindikalne«\	«
pa naj bi k,sPora2^r pa so «* res vsi v občini- Sic P^to
ga tedna.
V krški občini so priprave na letošnje otroško praznovanje novoletne jelke pričeli že v minulem tednu, ko so se sestali člani koordinacijskega odbora podpisnic samoupravnega sporazuma za izvedbo prireditev za to tradicionalno veselje najmlajših;
Ob tem so ugotavljali, da je lansko leto podpisalo samo upravni sporazum, s katerim so prispevali po 80 dinarjev na zaposlenega, okoli 75 odstotkov delovnih organizacij, kar pomeni 86 odstotkov zaposlenih. S temi prispevki se je steklo v skupno blagajno nekaj več kot 315 tisoč novih dinarjev, kar je
r
*
:
PO MRTVILU NOV ZAGON
V Posavju prijetno preseneča ponovno naraščanje zanimanja za amatersko igralstvo, ki je v povojnih letih doživelo pravi razcvet, kasneje pa zamrlo. Vztrajale so le redke skupine.
Koliko je k ponovnemu oživljanju pripomoglo združenje, je na pamet težko reči, vsekakor pa je s svojo načrtno dejavnostjo marsikaj premaknilo naprej in dalo ljubiteljskemu igralstvu nov zagon. Spodbuda je bila zlasti strokovna pomoč.
Združenje je v minulih šestih sezonah pripravilo kar devet strokovnih seminarjev za režiserje, opremljevalce predstav, za lutkarje in druge. Tri območne revije so bile s priznanji za sodelujoče prav gotovo spodbuda za nadaljnje delo, našteli pa bi lahko še druge oblike pomoči, od brezplačnega posojanja dramskih tekstov naprej.
Prav tako so Pffdla| ded-razen že običajnih^	^
ka Mraza s pB#® stvom po osnovnih ^jt in krajevnih skupn noVolej pripravili za zaklju.	^
nega veselja še	^
oziroma novole^o P . zay- r bi obiskala vso obč ^3$ ^
tero naj bi delo™e prevod kj prispevale potrebna P	^
sredstva.	j
ž. ŠEB$
NOVI PROSTO^ v imperialu
Delavnice v stari šoli
goiuviuuv« « r—	,.
Združeno delo bo dalo kruh duševno prizadetim bodo povečali turn
V imperialu v K?Snio žve^ letos preselili proizvod^1°dno h# bombonov v novo prout»	njejf
ki jo ta čas dokončujejo.	uo»
za okoli 1700 prostora. V starih to	(jrU
tih bodo uredil °bia^talij« m prehrane s kuhinj^	oV0 h*1
garderobe. S preseli1 J	^posjf
bodo povečali tudi ste	j
Po zadnjih podatkih je v krški občini 60 srednje in težje duševno prizadetih otrok, na usposabljanje pa so jih v Dornavi, Črni in ljubljanskem Zavodu Janeza Levca sprejeli le 11. Morda je bil to eden izmed poglavitnih razlogov, da so na pobudo Društva za pomoč duševno prizadetim osebam začeli razmišljati o tem, da bi tej mladini doma omogočili upsosab-ljanje za delo, primemo njenim sposobnostim.
Pripravljalni odbor za uresničitev tega načrta se je sestal že večkrat, nazadnje pa so o nalogi govorih že dosti bolj oprijemljivo. Za delavnice bodo namreč dobili na posodo opuščeno poslopje osnovne šole v Leskovcu, kjer za preureditev ne bodo potrebne večje denarne vsote. To delo nameravajo opraviti še do konca leta. Do istega roka naj bi končali tudi dogovore z združenim delom o naročilih za delo oziroma o tem, kaj bi lahko izdelovali zanje v teh delavnicah.
Morda bo še največ težav pri zagotovitvi strokovnega kadra. Če bodo uspešno rešili ta problem, se obetajo srednje in težje duševno prizadetim otrokom že drugo leto možnosti za vključitev v ustrezen delovni proces. Na sestanku so tudi povedali, da bi do konca 1980. leta lahko delalo v delavnicah pod posebnimi pogoji enaindvajset mlado-
letnikov, pozneje pa še osemnajst.
bodo povečali iuu. l5 n0-7 nih. Že letos raču^on delovnih mest, do kon . spreJe nega obdobja pa nMggJV na delo še okoli 70 del
KRŠKE NOVICE
TRIJE PREDLOGI - Pripravljalni gradbeni odbor za krški športnorekreacijski center je pred dnevi ponovno obravnaval možnosti, ki jih je prikazal ing. arch. Fabjančič za njegovo lokacija Ob upoštevanju različnih razlogov so se odločili v nadaljnjo razpravo ponuditi varianto, ki predvideva tak center v okviru sedanjega Stadiona Matije Gubca in ki ne upošteva zamisli, da bi v tem okviru obnovili tudi stezo za konjski šport.
SE EN VEČER - V okviru svojega jubilejnega programa pripravlja krška Valvasorjeva knjižnica in čitalnica še en literarni večer, ki ga bo posvetila piscu ,,Slave vojvodine kranjske", čigar ime nosi Kot so nam povedali, nameravajo z večerom gostovati pri učencih osnovnih šol
KAKO NAPREJ? - Ko so v Krškem ponovno govorili o načrtih za športno-rekreacijski center, smo slišali tudi kritično ugotovitev, da sedanji objekti bolj ali manj samevajo in da so zaenkrat velika pričakovanja ob otvoritvi prve športne dvorane v občini, v Leskovcu, ostala ta čas še neizpolnjena. Kdo naj te ob-
nostjo, m katero šejcak0 Pn je usposobljenih kadro*.
ifi D***
NA PRAVI PO« kateri od staršev, ki predvfn ke v družbenem varstvu- P^.nie*
ke v družbenem va*«' po lastni krivdi p^o*™ kako je zanje Pos*$£je tol*®-oj-
dejavnost -kov redno predstav^- m* cah, kjer so postavih *.koVJ1e in $ katerih razstavijo vse j* fako
OLAJŠAVE -usmerjajo svoja 8°SP ■ družfjjni urejajo stanovanj s*e s0 de*
„ tnrktične namene. ^
urejajo stanovaijs0a*',# store v turistične	n«1	p«
olajšav, če dosežejo^«1 ^ na^ vrednost 2.000 dinarJ^ kmetijskih stf°j^ih strošk°»Wi 20 odst. od nabavnih su ^ investicijah 20 odst. sredstev.
181
DOLENJSKI LIST
Stran uredila: JOŽICA TEPPEY
Št. kii (1475) - 10- n°v-^'
lom - žarišče pomoči starejšim
gynici novo gradbišče za dom upokojencev — V kratkem začetek tudi v Brežicah
tj™ gradbišče ureja Gradbeno podjeije Beton—Zasavje, tozd Sevnica, v bližini sevniškega zdravstvenega doma. Vred-p°bjekta brez opreme bo znašala 21 milijonov dinarjev.
iranje gradnje omogoča re-solidarnostno združevanje J»merjene stanovanjske iz-»kjer je Dom upokojencev in it ,/ancev Impoljca združil inte-i^j^Pnosti socialnega skrbstva,
<2/ konferenc pokojninsko-^ zavarovanja in stano-Savn S Pnosti. Sevniški dom bo i&t ^.Podoben krškemu, razen ki jih je že na-^OUrT. ' Gradbeniki imajo rok u *^79. V petnadstropna w bo od 85 do 90 ležišč v av°Posteljnih sobah.
Upravnik doma v Impoljci dr. Cveto Gradišar poudarja velike prednosti teh domov za sodobno varstvo starostnikov. Spodnji prostori doma bodo v glavnem namenjeni dnevnemu varstvu, ob tem pa bo mogoče v občini preiti tudi na varstvo na domu (pomoč, strežba). Marsikateri starejŠ človek si bo v domu lahko poiskal zavetje tudi samo za krajši čas. V domu bo restavracija s 45 sedeži, kjer bo na voljo tudi dietna prehrana. Okrog doma nameravajo urediti rekreativne površine.
Delo krškega doma že prinaša
Kri za sočloveka
menčič iz Drožanjske 16: krije daroval že 59-krat. Za tolikšno človekoljubnost je tokrat prejel simbolično krvodajalsko zastavico. V Sevnici je še več krvodajalcev, ki se posebno odlikujejo: Nežka AHč je darovala kri že 49-krat, Jože Kelnarič 46-krat, Metod Lampe 36-krat, Janko
^	 .j	________ Kerec 31-krat in Rudi Mesar
*9er imajo lastne pro- , 25-krat. Občinski odbor Rde-- ,	čega križa se zahvaljuje tudi
vsem drugim krvodajalcem, ki so pripomogli, da je bil letošnji
jj • »»ki odbor Rdečega kri-I »edeljo, 30. oktobra, pri-i fcc, v Sevnici srečanje krvo-JfT občine. Vabljeni so bili n. . ’ ki so darovali kri nai-
Joija
so darovah kri naj-'srat. Takih je, razen ob-KS	Krmelj-Tržišče—
g ’ 424!
® & udeležila tudi republiškega odbora ^voiew ^ Ivica Žnidaršič, načrt odvzemov krvi znatno pre-' en rekorder je Tine Kle- sežen.
Simil1 Krvodajalci - Ob proslavah krajevnega praznika v Sočk ^Prrdeljujejo priznanja tudi dobrim krvoda”1-'"*" -fi tol? Letos it
'Foto;
leznik)
priznanja 44 'kt/Prijatelj (v sredini);
cem z nov, med njimi je je daroval že 23
ugodne izkušnje. Izkazalo se je, da so tamkajšnje oskrbnine znatno pod ljubljanskimi Osnovna mesečna oskrbnina znaša 2.370 dinarjev, z dodatkom za dietno prehrano pride na 3.000 dinarjev. Cena se je pokazala dostopna. A_ ŽELEZNIK
VELIKI CIRNIK: DELAVNA MLADINA
Zadnjo nedeljo v oktobru so se izkazali člani domače mladinske organizacije pri udarniškem delu na cesti Podboršt-Praproče. Razdelili so se v dve skupim. Samo mladih, brez starejših, ki so tudi sodelovali, je bilo več kot 40. Po cesti so raz-strosili okrog 100 kubičnih metrov gramoza. Mladi so sodelovali tudi pri čiščenju pokopališča.
SEVNIŠKI
PABERKI
KINO SELIJO - Že ob preurejanju sevniškega gasilskega doma je bilo rečeno, da se bo v novo kulturno dvorano preselil tudi kino. Slednjič bo do tega le prišlo. Zaradi potrebnih del, premestitve in dopolnjevanje opreme iz doma TVD Partizan v kulturno dvorano ne bo kinopred-stav do 26. novembra. Dvorano TVD Partizan bodo poslej uporabljali v glavnem za osnovno društveno športno in telovadno dejavnost.
IŠČEJO GODBENIKE - Sevni-ško gasilsko društvo se z javnim pozivom obrača na vse, ki imajo veselje do sodelovanja v pihalni godbi, da se prijavijo bodisi v pisarni društva ali po delovnih organizacijah. Prijave zbirajo do 15. novembra. Vest je vsekakor razveseljiva, prav gotovo ne bo brez ugodnega odmeva.
SAMO HIŠICA — Ob steno nekdanje pošte v starem delu mesta so sramežljivo pritisnili hišico za javno telefonsko govorilnico. Seveda si z njo nihče ne more pomagati, ker v njej ni telefona.
SliVNI&KI VESTNIK
Večja gradnja še ne krije potreb
Stanovanjska skupnost: do leta 1980 zgrajenih še 168 stanovanj
Delegati vseh treh zborov občinske skupščine v Trebnjem so na zadnjem zasedanju konec oktobra potrdili srednjeročni načrt samoupravne stanovanjske skupnosti. V pripravo zajetnega gradiva je bilo vloženega nemalo truda, posebej za ugotavljanje potreb delavcev v tozdih, za kar so morali anketo celo ponavljati.
Razprava o tem načrtu je potekala pravzaprav vse od poletja. Skupno število dograjenih stanovanj v minuli „petletki“ na prvi pogled sicer ni majhno: 445. Pičla je bila družbena gradnja, vsega 56 stanovanj. Leta 1974 ustanovljena stanovanjska skupnost se je z vso prizadetostjo lotila gradnje, izročanje ključev srečnim stanovalcem pa bo statistika štela v dobro tekočemu srednjeročnemu obdobju (25 stanovanj na Mimi, 42 v Trebnjem, pred vselitvijo so stanovanja v Mokronogu). Ob tem je bilo vloženega precej tudi v spremljajoče objekte, kot npr. ureditev kotlovnice v Trebnjem, kar bo v prid dodatni gradnji.
Načrtovanje tako pomembne stvari, kot je streha nad glavo, mora iti seveda z roko v roki s potrebami delavcev. Vsekakor po delovnih organizacijah ne morejo imeti te-
ložaj do leta 1980 že precej izboljšal: na prebivalca bo prišlo namreč že 18,8 kvadratnega metra.
A. Ž.
meljitega pregleda nad tem, kako stanujejo zaposleni in kako nameravajo ta vprašanja reševati, če sodimo po ugotovitvah ankete. Izkazani viri denarja delovnih organizacij krijejo le 36 odst. prikazanih potreb, pri-čemer so všteta tudi posojila. Za 21,3 milijona dinarjev še ni nobenega botra. Zato naj bi, po načrtih stanovanjske skupnosti, bilo mogoče načrtovati nakup le 138 stanovanj od 365 /!!) iskanih. Od lani in letos zgrajenih stanovanj jih je stanovanjska skupnost odkupila 51 ali kar 76 odst. Vseeno računajo, da bodo delovne organizacije poslej kupovale več stanovanj, zato pričakujejo, da bo do leta 1980 zgrajenih še 168 stanovanj. Postopoma se bistveno spreminja tudi stanovanjski standard: medtem ko je še leta 1971 prišlo na prebivalca le 14,8 kvadratnega metra stanovanja, naj bi se po-
			
]			*
			
TTTTTT"	• |		
Komunalna skupnost mora poznati vse
tem polletju za nad 11,4 milijona dinarjev obveznosti — Preglasovan mirenski amandma
BLOK TUDI V MOKRONOGU - Novi blok v Mokronogu je tik pred vselitvijo. Stanovanjska skupnost pričakuje pri nadaljnji gradnji družbenih stanovanj tudi razumevanje Ljubljanske banke, posebno pri nudenju posojil za komunalno opremljanje zemljišč. (Foto: Železnik)
.obe^Ha skupnost spada med najmlajše skupnosti v trebanj-^■8* jjj.’ Ustanovna skupščina je bila letos julija. Za začetek je °> kar je ostalo na računu bivšega komunalnega sklada.
0 programu in fi-načrtu te skupnosti
PuUe13e na zac^ji “ji
!%%. Opčine je precej ^Ptave I?Peraturo delegatske Nruei Mirenska delegacija n> bila zadovoljna z Pomenim odgovorom mo delegatsko vpra-ie posebej poudarjal
IH*
nski J *»	pvuuaijui
iseHu n 8at i°že Tomažin, 'Jo tau K°je na Mimi pogre- celovito urejanje, kot
je npr. na Pavlinovem hribu v Trebnjem. Na Rojah med obstoječimi hišami ob vsakem večjem neurju pesek zamaši kanalizacijske jaške. Za javno razsvetljavo je položen kabel, s kamni so označeni kraji, kjer naj bi bili postavili svetilke javne razsvetljave; žal ni bila postavljen nobena. Javno je bilo povedano, da skupščina komunalne skupnosti ni bila sklepčna, na Mimi pa naslavljajo nekaj
Kje je naš denar?”
-ani so prepričani, da mora biti še precej de-23 komunalno opremljanje Roj — Če ne drugače: tolažba!
Mire
iihj »Ql?.dan’so prepričani, da se linja. 1 buda krivica spričo rav-Wnu,nalne skupnosti. No-Si j/ ženske krajevne skup-tot9/'*am dokumentacijo, ki so ^tom tudi mirenskim dc-Ksej?’ 'e_ta pa jim potrjuje č *^u8°> kot izkazujejo lostj v v'lke komunalne skup-''fttsk od8°vor na mirensko de-
lei” 0 teh podatkih se je v vrsti graditeljev	nabralo
^	23,80	dinarjev za komuni	t	Ureianie naselja	Roje II.
je bilo lani	do pol-
iJbijf*	°hračuna 30. junija poki	891.599,75	dinarjev
lS7j “!■ ki so potekala od leta kiju e' Zatem je bila v na-l^J^fejena še ena cesta, ta pa .stala toliko, zato smo Bcei ’ da Je moralo ostati še Po naši sodbi ga ' Sev - ^ najmanj 480.000 di-h Uaa jih morali nameniti Ptič, in° ureditev Roj," pre-trdi tajnik Krištof, ob Posebej dodaja, da izvi-
0 vprašanje.
rajo številke o zbranem denarju iz dokumentacije bivšega komunalnega sklada. Rojski asfalt je bil položen izključno iz sredstev mirenske krajevne skupnosti in prispevkov krajanov. Očitki so torej hudi! Mirenčani, čeprav se ne tožarijo radi, bodo ta svoj denar, če ga ne bodo dobili nazaj, kot pravi Darko Krištof, iztožili.
A. Z.
ther še
Darko Krištof: „To je denar, ki so ga prispevali ljudje! “
očitkov tudi na račun stanovanjske skupnosti.
Mirenčani so nato predlagali amandma, ki je po mučnem glasovanju propadel. V razpravi je bilo dišati pobudo za poseben posvet, Iger naj bi razčistili razhajanja glede spornih podatkov. Očitno je temu krivo pomanjkljivo delo delegatov v interesnih skupnostih, posebno kar se tiče obveščanja. Nesoglasja, četudi gre ponekod tudi le za dvome, je treba čimprej razčistiti.
Na splošno se komunalna skupnost ne more lotevati kakšnih posebnih del. Na grbi ima nad 90 km lokalnih cest, 11 km ulic in še nekaj malenkosti. Otepajo se ji še obveznosti za asfaltiranja v preteklih letih na območju KS Mirna in Šentrupert v skupnem znesku
324.903 dinarjev. Po ustaljenem kriteriju za 50-odst. soudeležbo pri modernizaciji cest mora krajevni skupnosti Šent-lovrenc pomagati pri asfaltiranju ceste od Male Loke do vasi (nad 1,26 milijona dinarjev). V načrtu predvidenih komunalnih urejanj so navedeni trije kraji: Trebnje, Mokronog in Mirna. Seveda ne gre samo za denar komunalne skupnosti. V Trebnjem naj bi gradnjo kanalizacije in mehanske čistilne naprave poleg krajevne skupnosti (100.000 dinarjev) pridali iz kanalščine in priključnih taks 220.000 dinarjev, v Mokronogu večji uporabniki (npr. šola), na Mimi pa naj bi šlo 100.000 dinarjev iz posojila za manj razvite.
A. ŽELEZNIK
AKCIJA
Kot ponavadi je tudi zadnja krvodajalska akcija v trebanjski občini lepo uspela. Na Mirni se je prijavilo 220 krvodajalcev. 21 jih je bilo odklonjenih, kri je nato darovalo 189 ljudi. V Trebnjem je bilo 311 prijav: odklonjenih je bilo 37, kri je darovalo 274 krvodajalcev. V Mokronogu so imeli 109 prijav: odklonjenih je bilo osem, odvzemov je bilo 108. Tokrat je zanimiva ugotovitev, da je bilo med odklonjenimi več miajših krvodajalcev. Marsikomu bo to lahko koristno napotilo za temeljitejše zdravniške preglede. Posebno je treba omeniti vzorno sodelovanje nekaterih krvodajalcev v Trebnjem in Mokronogu, ki so se odzvali pozivu za darovanje krvi posebno iskana krvne skupine za reševanje nujnega primera v Ljubljani.
Ovira je dokumentacija!
Direktor trebanjskega Trelesa Janez Mihevc poleg vrste drugega z vso vnemo načeluje tudi stanovanjski skupnosti. Kljub vsej prizadevnosti marsikaj ne gre in ne gre hitreje od rok.
To je potožil tudi delegatom občinske skupščine ob pojasnjevanju srednjeročnega načrta stanovanjske skupnosti. „Pri ljubljanskem Projektivnem ateljeju smo 13. maja naročili dokumentacijo za gradnjo 60 stanovanj na Mimi. Se zdaj ni nič narejenega! Podobno je za Trebnje, gre pa za običajne bloke, ki premorejo poleg pritličja še troje nadstropij. Ce človek sprašuje in dreza, se mu samo še bolj krepi občutek, da je izigran/* V Trebnjem ne dobijo soglasja za priključitev na vodovod, kar seveda onemogoča vse priprave, ki trajajo običajno po leto dni.
Na začetku je bilo, razumljivo, pomanjkanje projektne in urbanistične dokumentacije. Kar se slednje tiče, je trebanjska občina pred časom že dala slovo no-vomeScemu Dominvestu. Ljubljančani so se na začetku pokazali prožnejši. Sedanje mečkanje z nujno dokumentacijo pa seveda načenja komaj ustvarjeno zaupanje. Res je tudi, da se mnogo gradi V minulem obdobju je bilo skupaj z zasebnimi zgrajenih 445 stanovanj. Po potrebah bi jih tja do leta 1980 bilo treba še 365, kar po mnenju Janeza Mihevca tudi zaradi dotoka sredstev ne bo mogoče. V občinski skupščini je celo opozoril, da ni posebnih jamstev, da bo znatno manjši načrt lahko uresničen.
Janez Mihevc
TREBANJSKE IVERI
Trebanjski vodovod tudi pušča?
Razen tega da v grosupeljsko-stiškemu vodovodu, ki med drugim napaja Trebnje, mnogim dostikrat presahnejo pipe, po besedah predsednika izvršnega sveta Janeza Zajca obstaja celo možnost okužb.
Analize so že nekajkrat pokazale, da so v vodi primesi fekalij. Zato je po besedah predsednika Zajca treba nujno zagotoviti ustrezni pritisk v ceveh, sicer obstaja resna nevarnost, da bo republiška sanitarna inšpekcija uporabo vode prepovedala. Zaradi tega je bil v ponedeljek na izvršnem svetu grosupeljske občine sestanek z upravljalci vodovoda, ki so se ga udeležili tudi trebanjski predstavniki.
V tem izredno resnem položaju je treba sprejeti vsaj nekatere nujne kratkoročne ukrepe, kot je nabava naprav za kloriranje vode. Dogovoriti se je treba tudi o učinkovitih ukrepih za kar naj večjo štednjo z vodo. Grosupeljsko komunalno podjetje namreč ugotavlja, da je po-
raba vode v kritičnih sušnih obdobjih tudi za 74 odst. večja. Po ugotovitvah na zajetju bi morala razpoložljiva voda zadostovati za 17.000 prebivalcev, čeprav bi upoštevali, da lahko vsakdo porabi, kolikor znaša higienski minimum. To seveda po drugi strani opozarja, da se dosti vode izgubi v zemljo. Sama izvedba spojev cevovoda po vsej verjetnosti ni bila posebno dobra. Če se stanje ne bo koreni-teje izboljšalo, bo morala industrija tehnološko vodo zajemati iz drugih virov, ne iz vodovoda. Izvršni svet pripravlja tudi odlok, ki bo določal dodatni prispevek ob pobiranju vodarine za gradnjo novih zajetij.
A. ŽELEZNIK
KREPIJO SODELOVANJE - Na pionirski konferenci trebanjske osnovne šole so sodelovali tudi predstavniki osnovne šole Veljka Vlahoviča iz pobratene občine Velika Gorica. Med drugim so se s trebanjskimi vrstniki merili v športu. Ob dnevu trebanjske šole 25. aprilu naj bi se obe šoli pobratili. V soboto so učitelji trebanjske šole obiskali Veliko Gorico.
KDO JE MANJKAL - Sklic delegatov občinske skupščine zadnjo soboto v oktobru ob sedmi uri precej časa ni bil sklepčen. Prizadeti so bili seveda delegati, ki so disciplinirano prišli, saj niso mogli pravočasno pričeti z delom. Zato so sklenili, da je treba v zapisnik vnesti imena delegacij - zamudnikov, da se kaj takega ne bi več ponavljalo. V bodoče bodo sklicevali seje uro kasneje, ko prispejo javna vozila iz vseh smeri.
V KRATKEM DOVOLJENJE -Ljudi že močno zanima, kaj je z modernizacijo ceste Mokronog - Tržišče. Načelnik oddelka za gospodarstvo Nace Dežman je v odgovoru na delegatsko vprašanje pojasnil, da bo podjetje Slovenija ceste v kratkem dobilo gradbeno dovoljenje.
CESTA SPET OVIRA - Za regulacijo Temenice je pri roki denar, zal pa izvajalec del spet ne more dobiti soglasja republiške skupnosti za ceste zaradi trase bodoče avtoceste.
JIH BODO POZABILI? - Mirenska krajevna skupnost bi rada kar najlepše uredila pokopališče. Marsikaj je ob zadnjem prazniku tudi uspelo. Pozivajo vse lastnike grobov, naj poravnajo obveznosti najpozneje do 1. decembra.
NAZADOVOLJNI Z RIBICI -Mokronoški delegati so naprosili občinsko skupščino, naj uradno opozori sevniško ribiško družino, češ da slabo gospodari.
STAR PAPIR V KORIST RDEČEMU KRIŽU - Občinski odbor Rdečega križa prosi občane Trebnjega, Velike Loke, Sentlovrenca, Velikega Gabra, Dolnje Nemške vasi. Poni-kev, Mirne, Slovenske vasi, Šentruperta in Mokronoga, da v ponedeljek do sedme ure zjutraj oddajo star papir. Papir naj bo zvezan v snopiče ali zložen v kartonaste škatle ob glavni ulici ali cesti, kamor lahko pripelje tovornjak. Dež papirju ne škoduje. Izkupiček od prodanega starega papirja bo Rdeči križ namenil v človekoljubne namene.
TREBANJSKE NOVICE
’* LiV/5) - 10. »ovembrn 1977
Stran uredil: ALFRED 2ELEZNIK
DOLENJSKI LIST
19
Premalo kadrovskih stanovanj
Do 1980 naj bi bilo v občini zgrajenih 466 družbenih stanovanj, od tega polovico solidarnostnih — Prevelik pritisk združenega dela — Neprimerna stanovanja bodo izločili
V Črnomaljci občini je skupaj okoli 600 družbenih stanovanj. V zadnjem času, ko tudi ta občina, zlasti pa samo mesto Črnomelj doživlja vedno hitrejši razvoj, je pomanjkanje družbenih stanovanj vedno bolj pereče.
Srednjeročni plan izgradnje družbenih stanovanj predvideva, naj bi v občini do konca 1980 dobili 466 novih stanovanj s skupno površino 25.164 m2. Poleg tega naj bi bilo v tem času zgrajenih še 211 zasebnih stanovanj. „Po planu bodo nova družbena stanovanja dobili v glavnem Črnomelj, Semič in Stari trg,“ je povedal Ivan Pečnik, tajnik črnomaljske stanovanjske skupnosti. Vendar vse kaže, da v tem času ne bo zgrajenih toliko stanovanj, kot predvideva plan. Letos so plan sicer presegli, saj so zgradili 84 stanovanj, predvidenih pa jih je bilo 80.
„Od vseh 466 stanovanj naj bi jih bilo pol solidarnostnih. Vendar je že sedaj jasno, da s sredstvi iz solidarnostnega sklada tega ne bomo zmogli. Ta sredstva vežemo na banko, da dobimo kredit, za katerega moramo plačevati velike anuitete. Na račun letos preseženega plana bo verjetno že prihodnje leto gradnja manjša. Zato je nujno, da združeno delo nameni več sredstev za gradnjo stanovanj," pravi Pečnik. Na solidarnostni sklad je ravno iz združenega dela velik pritisk in delovne organizacije predlagajo za solidarnostna stanovanja celo take, ki ne izpolnjujejo pogojev za dodelitev takega stanovanja. Taka vprašanja bi morala vsaka DO reševati s kadrovskimi stanovanji.
Na stanovanjski skupnosti poudarjajo, da bi morali pri širjenju industrije in drugih investicijah zagotoviti tudi denar za gradnjo novih stanovanj, da se ne bi več znašli v takih težavah, v kakršnih je na primer zdravstveni dom, ki ne more dobiti osebja zaradi tega, ker ne more ponuditi stanovanj; podobno je
pn vzgojnovarstvenem zavodu in še kje druge.
Komisija pri odboru za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj predlaga dopolnitev pravilnika, ker se je izkazalo, da se veliko novih priseljencev vseljuje v neprimerne prostore in tako pri prvem razpisu za solidarnostna stanovanja izpolnjujejo pogoje. Zato nameravajo taka neprimerna stanovanja izločiti, da ne bodo mogla več služiti le kot začasno pribežališče oziroma pogoj za dodelitev solidar-
POVEZOVANJE
VETERINARSKE
SLU2BE
V sredo, 2. novembra, je bila v Črnomlju seja komisije za družbenoekonomske odnose pri OK ZKS in sveta za kmetijstvo pri OK SZDL, na kateri je bil govor o povezovanju veterinarske službe na Dolenjskem oziroma o predlogu za integracijo veterinarskih postaj, ki ga je izdelala posebna komisija. V Črnomlju se strinjajo, da se tudi njihova veterinarska postaja vključi v ta novi zavod, poudarili pa so, da se morajo v razpravo o samoupravnem sporazumu vključiti vsi porabniki veterinarskih uslug, delavci v teh zavodih in izvršni svet. Kmetje se predvsem zavzemajo za to, da morajo biti v novi organiziranosti veterinarske usluge še bolj kvalitetne, še bolj dostopne pa tudi stroški zanje ne smejo biti večji
O PREOBRAZBI UPRAVNIH ORGANOV
Prejšnji teden je bila v Črnomlju skupna seja komiteja občinske konference ZKS in sekretariata OO ZK občinske uprave, na kateri so ocenili preobrazbo upravnih organov občine Črnomelj. Osnova za razpravo je bila analiza o razmerah v občinski upravi in njenem delovanju, ki jo je izdelal sekretariat in sprejela osnovna organizacija.
NOVA LOKA BREZ PRAHU IN BLATA - V Črnomlju so ljudje spoznali, da se je najbolje zanesti nase. Prebivalci posameznih sosesk v denarju in z delom prispevajo za asfalt, organizacijska dela pa vodi krajevna skupnost. Prejšnji teden so za asfaltiranje pripravljali cesto v Novi Loki
ČRNOMALJSKI DROBIR
IZRAVNAVA - V Ulici Otona Zupančiča so prejšnjo sončno sredo sredi dne gorele vse luči mestne razsvetljave. Prebivalci Grajske ceste in še nekaterih se sprašujejo, če ni morda to zato, da je dosežena „nor-ma“: ponekod svetijo žarnice noč in dan, drugje si ljudje ponoči lomijo noge po temnih ulicah, v povprečju pa je mesto zadovoljivo osvetlje-
KNJIGE ZA DOM - Črnomaljska OK ZSMS je naročila 300 knjig »Lepo mi pristaja partizanska bluza"; prodajna cena je 25 dinarjev, del tega bo šel za gradnjo spominskega doma USAOJ v Bihaču. Mladi zelo povprašujejo po knjigi, zato jih bodo v Črnomlju še naročili, saj knjiga dobro služi tudi za individualno usposabljanje članov ZSMS.
NEVAREN POKLIC - Uslužbenci črnomaljske davčne uprave bi se lahko potegovali za beneficirano delovno dobo. V zadnjem času so bili kar trije v bolniški, in to kar dolgo. Očitno je davkarski poklic bolj primeren za ženske, saj se tegobe zgrinjajo zgolj na moški del kolektiva. Dva sta si polomila okončine (za to nimajo davkoplačevalci nikakršnih „zaslug“), pa tudi skupna teža bolnikov se je v zadnjem času krepko zmanjšala.
DOLGE SREDE — Ob sredah je v nekaterih uradih težko dobiti kakšnega bolj odgovornega uslužbenca. „Na terenu, v Ljubljani, službeno odsoten, danes ima dopust," so najpogostejša pojasnila. Ob sredah delajo v teh uradih do 16.30. Isto velja za desno polovico te strani.
nostnega stanovanja. Neprimerna stanovanja bodo popisali in vse, ki bi se kljub temu hoteli vseliti, seznanili, da kljub temu ne bodo mogli dobiti solidarnostnega.
A.B.
ZGODBA O LIPI
V prejšnji številki Dolenjskega lista je bilo zapisano, da ni asfalta’ skozi Nestopljo vas zato, ker gospodar ni dovolil podreti lipe na začetku vasi. Povedati je treba, da je ta gospodar prav tako prispeval za asfalt denar in svoje delo. Lipa pa še raste zato, ker je bližnja soseda izjavila, da mora pasti „zaradi principa" in ne zaradi napote; zato gospodar ni dovolil poseka. Da bi to pot lahko asfaltirali, pa je še precej drugih ovir, ki jih pisec Franc Derganc navaja. Kljub nesporazumom z lipo bi pot lahko asfaltirali, saj je na drugi strani poti dovolj zemlje, kjer bi lahko razširili pot, očitno pa je te zemlje za to škoda.
JANEZ SIMONIČ
S kamero v življenje
Na filmskem traku ohranjajo spomin na razne dogodke KS
Ko se razživijo spomini in steče beseda o časih pred 20, 30 in več leti, je marsikdaj slišati, kako je ljudem žal, da tisti dogodki živijo le še v njihovem spominu, pa še ta je, bolj ko so dogodki oddaljeni, vedno manj zanesljiv. „Skoda, da nimamo nobenih fotografij," potožijo.
Tudi to je vodilo semiške fotoamaterje, da so se pred leti združili v foto-kino sekcijo, kije letos spomladi z ureditvijo novih prostorov za tehnično kulturo dobila še več možnosti za delo. „Naša dejavnost seje pravzaprav začela v šoli," je začel pripoved učitelj Blaž Kočevar, ki na šoli vodi foto krožek; ustanovili so ga pred dobrimi petimi leti. Šola je nabavila prve aparate in najnujnejšo opremo. „Začeli smo tako rekoč iz nič," se spominja Kočevar, ki pred tem tudi sam ni imel s fotografijo nobenega opravka. Z dobro voljo in velikim veseljem ob prvih uspehih pa je krožek zaživel in tako postal jedro za ustanovitev semiške foto-kino sekcije. Še danes je v sekciji večina mladih, ki so se s skrivnostmi fotografije spoznali in se še spoznavajo pri šolskem krožku.
»Sekcija pa še vedno uporablja tudi šolsko oprema Temnico nam je uredila Iskra, ki nam je podarila tudi odličen fotoaparat"
Poleg tega so semiški fotoamaterji posneli veliko filmskega traku. »Imamo za pet ur posnetih filmov na 8-milimetrski trak. Snemamo proslave, razne prireditve in pomembne dogodke v krajevni skupnosti. Radi bi kupili boljšo 16-milimetrsko zvočno filmsko kamero; največja težava je seveda pomanjkanje denarja/ razlaga Kočevar. Največji naročniki njihovih storitev so gasilci iz Kota, ki so že triktar pri njih naročili film o svoji dejavnosti
Njihova sekcija redno skrbi za stenčase v šoli, Iskri in v Semi-
ču, na katerih razstavljajo fotografije o življenju in delu v krajevni skupnosti.
A. B.
KRVODAJALSKA
AKCIJA
V torek in sredo, 15. in 16. novembra, bo tako kot vsako leto v tem mesecu v Metliki redna krvodajalska akcija. Dajanje krvi je odraz človečnosti in to krvodajalci iz metliške občine vedno znova potrjujejo. Občinski odbor Rdečega križa poziva krvodajalce,' da se tudi tokrat v čim večjem številu odzovejo akciji. Vse informacije so na voljo v pisarni RK, kjer sprejemajo tudi prijave.
PRED ZIMO - Za kmeta ni počitka. Zemlja je dobra zahteva pridne roke. Tega se zavedata tudi Brodaričev j dela Podzemlja, ki mu pravijo Kanada; prejšnji teden sta ^ la na njivo in populila za več voz kolerabe, da bo cez hrano prašičem.
Odloatev naj dajo razprave
    ____________________
Široka razprava o oblikovanju zborov delegatov in o skupnih posebnih delegacija
bo pokazala, kateri od predlogov je najboljši	—x
Na zadnji seji koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL Metlika je beseda tekla o kadrovskih pripravah na volitve ter o oblikovanju zborov delegatov krajevnih dcupnosti, združenega dela ter družbenopolitičnega zbora; prav tako so govorili o oblikovanju zbora uporabnikov v skupščinah SIS in o združevanju interesov v skupne posebne delegacije za delegiranje delegatov v skupščine SIS..
Po predlogu za oblikovanje zbora delegatov krajevnih skupnosti naj bi vsaka KS v tem zboru imela svoje delegatsko mesto; po ključu naj bi bilo eno delegatsko mesto v KS, ki štejejo do 500 občanov, tako bi imele večje KS_dva ali več delegatskih mest. Če bo ta predlog obveljal, bo skupščina štela 19 delegatov.
V skupščini zbora delegatov združenega dela naj bi vsak tozd in delovna skupnost skupnih služb imela po eno delegatsko mesto. Dogovorjen je ključ, ki predvideva enega delegata v tozd, ki štejejo do 300 delavcev, nad 300 pa dva.
Poleg tega predlog predvideva pet konfrenc delegacij in delegatov. Zbor delegatov združenega dela bi tako štel 29 delegatov.
Pri oblikovanju zbora delegatov družbenopolitičnega zbora razmišljajo o fleksibilnem mandatu, poleg tega pa naj bi se število delegatov tega zbora povečalo od sedanjih 17 na 20.
Pri predlogu za oblikovanje zbora uporabnikov SIS za posamezno področje izhajajo iz stališča, naj bi vsaka delegacija v tozd in KS ter konference delegacij imeli eno delegatsko mesto v zboru uporabnikov, ki bi tako štel 38 delegatov.
Predlog za oblikovanje skupnih
posebnih delegacij upošteva stališča in sklepe OK SZDL, ki je analizirala in ocenila dosedanje priprave na volitve ter sprejela usmeritev za oblikovanje delegacij za posamezna področja SIS. V razpravi sta dve varianti: po prvi naj bi bili dve, po drugi pa tri posebne
DENAR ZA KMETIJSKO POSPEŠEVALNO SLUŽBO
V sredo, 2. novembra, je bila seja sveta za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu pri predsedstvu OK SZDL, na kateri je tekla beseda o uresničevanju sklepov občinske problemske konference o kmetijstvu in povezovanju v kmetijstvu. Veliko pozornosti so posvetili družbenemu dogovoru o ustanovitvi in delovanju skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini za obdobje 1978 — 1980. Na podlagi tega družbenega dogovora bo 15 podpisnikov zbralo okoli 700 tisočakov na leto, kar bo zadostovalo za potrebe pospeševalne službe.
TEŽAVE Z ZDRAVNIKI
Na metliški zdravstveni dom je vezano več kot 3.000 aktivnih zavarovancev, med njimi veliko delavcev, zato bi nujno potrebovali specialista za medicino dela oziroma še enega specialista splošne medicine. Čeprav je zdravstveni dom dal v časopise že več razpisov, se nihče ne javi,'in to kljub temu da bi se zadovoljili tudi s specializantom, poleg tega pa nudijo tudi stanovanje.
delegacije. V razpr^ ^ _ seveda lahko pok& > , p0Seb-dobro oblikovati še nih delegacij. . bodo O vseh teh Prej^ 5 pojj' razpravljali na tičnih aktivih v KS t na zborih delovn* 4 , občanov in
prav sprejeli najuS^ -•» tev. Razprave bodo konca leta.
•J
Mjj
th
K«
«at
*
»Jv
Pod planom, a zadovoljni
Dobro 9-mesečno poslovanje Beti — Poprečni OD 3.406
din
prTkn^„
Metliška Pungartu je _
9. do 12. ure in ob do 19. Knjižnica res 3.500 knjigami, venrfioJa^ mu izbor dovolj širok tak ^ le, kot tudi za skupnost Metlika si pi^3 s knjižničarko Lejco . bi povečali število kiyi£ g so jim priskočile d®J^
ki, založbe in kulturna skupnost. tos, ko je bila otvonte » narašča število bralcev. ^ opaziti, da vse premalo knjigah ljudje iz cij. Morda se se človek s' vzgaja, nudi pa mu t J razvedrila. Knjižnica odrasle ter oddelek Knjige so razstavljene na P“ katerih ima vsakdo FgJ lahko izbira branje — P stveno in leposlovno — P
POJEJO SAMO
Osnovnošolski pevs^
vodi tovarišica Kosovže* domala na vseh P111®"! „evc-Upoje poslušati mteg^I niti ni tako malo.	™
resnica, da mladi po (j z • ^
majo priložnosti na J stuJ*, tigrovskim petjem,	o&fi
kakršnega zbora.^d’eLpi, f, skusi, a so splavali p hitro se je pevovodja
Največja delovna organizacija v metliški občini Beti je v prvih devetih mesecih letošnjega leta dobro poslovala* ..Rezultati 9-mesečnega poslovanja so dokaj ugodni," je povedal v. d. finančnega direktorja Beti Viktor Kozjan. „Skupni prihodek, dohodek in ostanek dohodka so sicer nekaj pod planom, glavni razlog za to pa so neplačane realiza-dje.“
Skupni prihodek v tem obdobju 294 milijonov dinarjev, dohodek 92 milijonov in ostanek dohodka 10 milijonov dinarjev; v primerjavi z istim lanskim obdobjem je skupni prihodek večji za 31 odst., dohodek pa za 49 odst. Izvoz je v 9 mesecih znašal 45 milijonov din in je za 39 odst. večji kot v enakem obdobju lani Svoje izdelke Beti izvaža v glavnem na konvertibilno tržišče.
»Računamo, da se bomo z dohodkom ob koncu leta približali planiranemu in smo glede tega precej optimistični," pravi Kozjan.
Letos je v Beti zaposlenih 1538 delavcev, povprečni osebni dohodek v devetih mesecih pa znaša 3.406 dinarjev, medtem ko je bil povprečni septembrski OD 3.684 din. „To je glede na našo branžo in na vrsto dela zelo dobro,“ poudarja v. d. finančnega direktorja. Nagrajevanje po delu imajo v Beti že nekaj let; pri vsakomesečnem obračunavanju osebnega dohodka upoštevajo več faktorjev: dosežene rezultate posameznika, skupinske rezultate ter rezultate tozda in celotnega podjetja. „Tak način zagotavlja res
pravično nagrajevanje in od tu izvira tudi gotovost poslovanja,” trdi Kozjan.
A. B.
Ajdovščino. Vemo glasbenike c prevzeli nalc pritegniti k gradil. Tako pa
za
m
it9*!
Ajuovsvuiu. ■	IH	01	#
glasbenike domačine* . prevzeli nalogo, če bi J*^_jmejj) A
prevzeli naiug^, - ..r
pritegniti k delu injm
gradil. Tako pa odtt* n. d. in za njimi zamira	.
SPREHOD PO METLIK<
služijo mladi denar, ^ ^	9
V METLIKI NE MANJKA PARKOV, četudi zahteva njih vzdrževanje veliko truda, znanja in volje.
Prav te dni je bilo videti delavce Komunalnega podjetja, kako so pripravljali cvetje in rastlinje na prihajajočo zimo. Trud bo poplačan spomladi, ko bo mesto zaživelo, polno rož, okrasnih grmičkov in čebel, ki bodo letele s cveta na cvet, brenčeč zaljubljencem okrog ušes.
V HOTELU BELA KRAJINA so je ureoii vse stopii Pj. plesi, na katerih igra za srbeče pete	3co posojilo, veselo Jjj,yser
ansambel Dolenjci s pevko. Plese	mobil na glavni cesli-
nar pa pride pn prav.
MUHOVA HIŠA, svoje pisarne Merca yJ
minja zunanjo podob
ta so prestavili s Ce«. enotnosti na sten~’kob0*’!!,,,, bencinski črpalk^ ^ bi
ko manj nevarnosti, ^ jo jjf-
obiskujejo predvsem mladi, starejšim se ne da in se bodo prikazali na svetlobo kvečjemu ob praznikih. Sicer so preveč zaposleni z vsakdanjimi skrbmi.
ZA OZVOČITEV ob različnih komemoracijah, proslavah, sejah in podobnem skrbe člani mladinskega kluba, katerega delo je še dokaj razgibano, čeprav zahaja v prostore nad Obrhom vse premalo delavske mladine. Z izposojanjem ojačevalca za-
misliti!
DOBRE DOMAČE	to
zeljem tržijo te dn ^	p«
narač, zato gosto j. posebno lepo je se Vi#® V* pira pogled na Boji hišo pokojne Bare bajto, ki je v mestu£pjrffcg mo. Belokranjski m	^,v^
tip rocinlie. toda deU . 1)0
bajto, ki je mo. Belo kr;
ne sesiplje, toda “''*V'ne pravila ni pa ni- ua dne prepozno!
metliški tedni
18
DOLENJSKI LIST
Stran uredil: AKDREj EARTELJ
•St. te (1475) - 10-JJ
delamo za zakon, ampak zase
fonskost zahteve, „da moramo do novega leta zadostiti zakonu o združenem delu'
zavzema za uresničevanje ustave, zakona o združenem lata esničevanJ'e politike ZK, naj bo evidentiran za možnega u 23 vodilne dolžnosti v ZK, za delegata za republiški in “Sres ZK in za člana vodilnih teles organov ZK, so pouda-“9P seji občinske konference ZK Kočevje, ki je bila 2. Na ujej so razpravljali 0 pripravah na volilne konference in organizacijah (00) ZK in o uresničevanju zakona o ^ delu v občini
!.° v°tilnih konferen-lll	ein,i„	» da marsikje niso
id	113 ned;	^ do roka, kar
ti w’*'aterih°lplil10 “ ne°dgovor-I >tS,VOdstev°OZK.Med !^(ence zv ?a člane občinske ’111 Vod«»7 ie ^di preveč vodil-
delavcev- Po SP^-)o °do volilne konferenco sredine no-
in	Zakona 0 združe-
" KnR Poročali Tokrat |S ki iii,^ n®katere ugotovitve ozmjnfkj “S"10 omenili Ssod^J0« delajo tako, ' N zakona d?1S^eni’ da morajo f	^ °ae sam nove8a leta spreje-
Ufe0"18 **
Jimnazijo
kV1 .^Pigimn ? ^u> sta x PO-te.devje fv ^21!6 osnovne šo-tf^jaki) n0^11 so bili tudi po J^0vaaju’ stf zmagali na pred-Osnova	Zmagala	je
Odreja K f) J’ ki je	Adamič	in	vo
i «u MManfe v°x°r^a Prayilno na e5dpa *fama-'	pa ^ ie uvrstila
oi»mi. vanje> ki bo da-v občini Ljublja-
ba opraviti zaradi zakona, ampak za boljše počutje v kolektivu. Zaradi napačnega gledanja delajo ponekod tudi napake, saj hočejo pogodbene in tržne odnose preimenovati v dohodkovne, ker menijo, da bodo s tem zadostili zakonu.
Ponekod (Itas, LIK) so skupne službe kar predolgo združene (centralizirane). To daje vtis, da si žele skupne službe pridržati oblast. Do zaostrovanj, nesporazumov in sporov prihaja seveda tudi tam, kjer niso točno razmejene pravice in dolžnosti tozdov, premoženja itd. Za zaostrovanje pa je pogosto krivo tudi.
slabo informiranje. Kot najboljše je bilo omenjeno informiranje v ZKGP, Zidarju in Melaminu.
J. PRIMC
MOZELJ: „SLAVNOSTNI“ KEGLJAŠKI TROBOJ
Ob otvoritvi asfaltirane ceste Iivold-Mozelj je v nedeljo, 6. novembra, krajevna skupnost Mozelj na kegljišču v Mozlju organizirala prijateljski kegljaški troboj med žensko ekipo iz Kočevja, ekipo Invalidov iz Kočevja in ekipo iz Mozlja. Prvo mesto so dosegli Invalidi, drugo Mozelj in tretje ženska ekipa. Med posamezniki so bili najboljši: Vidmar 410, Hrovat 404, Dukič 393 podrtih kegljev itd. Iz hvaležnosti za dokončno asfaltno ureditev ceste do Mozlja so vaščani skupaj z delavci Slovenija ceste organizirali tudi tovariško srečanje.
IVE STANIČ
Ni potrebna draga SIS
Marsikaj se da urediti poceni — Združiti interese vseh, ki jim je pri srcu varstvo okolja
ju .J^bavnem delu kviza 1 in	mladinci iz
(G. ovne šole, kulturna TA^Sambel SMB in pro-- Trobentar. Dvo-j, polna, mladi po-... bili preveč disciplini-eaovala sta igralec Jože ‘mja gimnazije Olivija
T.P.
Je ali ni potrebno ustanoviti SIS za varstvo okolja? O tem so razpravljali na nedavnem sestanku iniciativnega odbora za ustanovitev te skupnosti za občino Kočevje.
Ugotovili so, da se z varstvom okolja v okviru svojih dejavnosti ukvarja že več skupnosti (vodna, zemljiška, gozdarska, komunalna, skupnost za varstvo zraka itd.), več društev (planinsko, turistično, jamarsko, lovsko, ribiško, taborniško, hortikulturno, društvo za varstvo in vzgojo ptic itd.), organizacij (RK itd.) in vse krajevne skupnosti. Vsi ti imajo v svojih statutih tudi določila o varstvu okolja. Občanom, ki torej žele delovati na področju varstva okolja, so dane možnosti za dela Zato po mnenju prisotnih na sestanku m potrebno ustanavljati še ene SIS, ki bi spet zahtevala kadre in denar.
Prevladal je predlog, naj bi raje ustanovili komisijo ali odbor, ki bi usklajeval delo vseh naštetih. Tako
.KREŠO RAKKr TRNSKO
- Predstavnika KS „Krešo Rakič“ Trnsko— *i), nnj_VJalnov^ (desno) in KS Kočevje Alojz Hočevar (v
IIA^n l!~l * 	1	i • • , •	•
iFiff^A - Promet tai,bl1 na dan mrtvih ep«;11?11' ^ pločevina-l CM p,,? - m okoli pokopa-Sn* do apiavii«naki,daso K splošni S«no n,®?6! še dež, da smo bilov .mokn, obrizgani od
l°V in"XIV obrizgani od
lv*omnivia > ko smo se ^ m°bilom celo na njive.
v
tA ; ■ V \
ni e d v e d govnrja
J jpa ne greš na zimsko
1 IS L0jim> ^ me ne bi - o >J*ne8a prenesli prek & Ik Rženem delu.
' i®Vou J V'	~ »Ce na mrtvih
snegu diši,“ in L %ije“ dežuje, zamete
HČEUSKE NOVICE
usklajevanje bi bilo na primer potrebno pri izdelavi skupnega delovnega programa in pri razporeditvi dela v okviru tega načrta. S tem bi dosegli, da ne bi po nepotrebnem isto delo opravljali dve ali več društev, če ga lahko eno. Skupno bi se zavzemali tudi za uresničevanje tistih nalog, ki jih sami ne zmorejo, pa tudi sicer so jih dolžni izvesti drugi (čistilne naprave, popravilo jezov itd.). Odbor bi razpravljal tudi o predlogih občinskih odlokov, ki se nanašajo na okolje in njegovo varstvo ter predlagal najboljše rešitve. Med skupne naloge pa bi gotovo sodila tudi vzgojna (predavanja, brošure), informativna (obvestila, članki) in propagandna (letaki) dejavnost.
Dosedanja medobčinska skupnost za varstvo okolja Kočevje—Ribnica se ni posebno obnesla. V zadnjem obdobju je celo popolnoma prenehala delati. Verjetno bi bila predlagana^ usklajevalni odbor ali komisija uspešnejša, saj bi v njem združili svoja prizadevanja vsi, ki se prizadevajo za varstvo okolja. Saj le tak organ, ki je plod širah interesov, lahko tudi uspešno deluje.
J. PRIMC
Novo pobratenje
i “	\uvouuy	Ul	i\v^vvjv mujii aavvvvoi v
oto^ g3 ^‘no ° pobratenju in trajnem sodelovanju
^robne iz Kočevja
ŽGANJA DOVOLJ - Duh po kostanju, grozdju in kolinah se širi po podeželju, je zadnji čas večkrat pisalo v časopisju. No, grozdja pri nas ni, tudi s kostanjem je slabo. Koline bodo pa kasneje, ko bo pritisnil močnejši mraz. Namesto tega je zavel pri nas močan duh po žganjekuhi. Ljudje in „flaškončki“, ki se pripeljejo zjutraj z avtobusom v Kočevje, lepo diše po pijači. Pa še pohvalijo se, da bo letos veliko domačega žganja. Torej slana le ni vsega pomorila, kot smo tarnali spomladi.
POKOJNIN NI BILO - Pokojnin pred praznikom ni bilo. Nanje so računali predvsem upokojenci z manjšimi dohodki. Marsikateremu so se zato zapletli načrti, kako bo počastil spomin svojih pokojnih. Marsikdo je postrgal zadnji dinar za nekaj cvetk in svečko.
OBETAJO SE PODRAŽITVE -Obetajo se podražitve, pa ne samo za meso in kruh, temveč tudi za druge dobrine. Tudi ptt storitve nameravajo podražiti. Za pismo bi bilo po tem predlogu treba plačati najmanj 2,50 din, za dopisnico pa 2 din.
KS Kočevje in Trnsko (Zagreb) že pobrateni
Listino o pobratenju med KS „Krešo Rakič“ Tmsko-Zagreb in KS Kočevje sta podpisala 26. oktobra predsednik skupščine KS Trnsko Matija Krajanovič in predsednik konference delegatov KS Kočevje Alojz Hočevar.
Na ta dan je KS Tmsko praznovala krajevni praznik. Svečanosti ob prazniku se je udeležila tudi 10-članska delegacija KS Kočevje, občinske skupščine Kočevje in občinskih družbenopolitičnih organizacij iz Kočevja.
Kočevski delegaciji so domačini razkazali nekatere najpomembnejše objekte na območju svoje KS, ki šteje 14.000 prebivalcev, in sicer otroško varstveno ustanovo, dom počitka in sodobni družbeni center krajevne skupnosti z upravnimi in družbenimi prostori. Pomembnejših industrijskih objektov na območju KS nimajo. Najbolj sta tu razvita trgovina in promet.
Naslednjega dne so se predstavniki obeh KS, občin in družbenopolitičnih organizacij pogovarjali o možnostih nadaljnjega tesnejšega sodelovanja obeh pobratenih KS. Ugotovili so, da je največ možnosti za sodelovanje na področju delovanja interesnih skupnosti (predvsem kulturne in telesno kulturne) pa tudi na področju prostorskega načrtovanja in urejanja.
J. P.
Delegacije premalo povezane z bazo
Več storiti za izobraževanje in obveščanje delegatov, pa tudi za boljše obveščanje občanov
Strokovne službe pri občinski skupščini in vodstva družbenopolitičnih organizacij občine Ribnica so izdelale oceno delovanja delegatskega sistema v občini za obdobje od leta 1974 do junija letos.
Osnovna ugotovitev ocene je, da delegacije še vedno niso zaživele kot enakopraven in sestavni del samoupravljanja. Premalo sodelujejo z bazo in s samoupravnimi organi. Zato je nujno v samoupravnih aktih TOZD in statutih krajevnih skupnosti jasno opredeliti organiziranost delegatske baze, odnos delegacija-samoupravni organi in ostala delegatska razmerja.
Skupščinski materiali, katerih predlagatelj je bil izključno izvršni svet, niso dovolj jasno prikazovali podatkov. Delegati zahtevajo, da mora biti material razumljiv, v njem pa naj bodo nakazane tudi variantne rešitve. Zaskrbljujoče je, da kar 68 delegatov zbora združenega dela ni bilo nikoli na seji zbora; v zboru krajevnih skupnosti pa je bilo takšnih celo 74. Čeprav se precej delegatov ni udeleževalo sej, niso bila spoštovana določila ustave, ki govore o odpoklicu in možnosti odstopa. Vzrok je v tem, da so nadomestne volitve enako zapletene kot redne.
DOM DO PRAZNIKA
Krajevna skupnost Sodražica ureja družbeni dom, in sicer v prostorih bivše oljarne. Tu bodo dobili svoje prostore KS in krajevne družbenopolitične organizacije, pa tudi društva. Dela bodo veljala okoli 1,500.000 din. Financirajo jih KS, stanovanjska skupnost, gasilci, za ureditev prostorov pa so najeli tudi posojilo. Dom družbenih organizacij bo predvidoma odprt za krajevni praznik Sodražice, se pravi 25. maja prihodnje leto.
Tudi dež ni oviral vojakov pri delu
Vojaki iz enote podpolkovnika Jagoša Lukovca iz Ribnice so v začetku septembra izkopali v Sodražici okoli 250 m jarka za kanalizacijo. Nato je „Gradišče“ iz Cerknice kanalizacijo položilo, 29. oktobra pa so spet vojaki iste enote položene cevi in naprave zasuli z zemljo in jih tako zavarovali. S tem je dokončana izgradnja kanalizacije od tozda Inles do Bistrice.
»Kanalizacija je bila potrebna predvsem zato, ker so prej telde odplake po kanalu na površini zemlje, kar je povzročalo smrad," je povedal predsednik mestnega odbora pri KS Sodražica Franc Mihelič. »Kanalizacija ima urejene troprekatne greznice, kar pomeni, da priteka v Bistrico že razmeroma čista voda. Vendar s tem kanalizacija za Sodražico še ni dokončana. Že prihodnje leto bomo gradnjo nadaljevali, in sicer po desnem bregu Bistrice proti bodočim čistilnim napravam, ki bodo pri vasi Zamostec."
Gradnjo kanalizacije financira KS Sodražica iz sredstev samoprispevka in posojila. Veliko fizičnega dela so opravili vojaki, za kar so jim Sodražani zelo hvaležni.
»Vojaki pa kljub dežju danes ne le zasipavajo kanalizacijo, ampak pomagajo tudi pri odpravljanju posledic nedavne poplave. Na območju Sodražice, ki mu pravimo »Na Pesku", čistijo zasute obcestne kanale in jarke ter popravljajo razdrte bankine," je ob zaključku razgovora povedal Franc Mihelič.
FRANC MIHELIČ: „Z današnjim delom je zaključena izgradnja tako imenovanega „H kanala" za Sodražico. Dela so trajala od avgusta do konca oktobra. (Foto: J. Primc)
Delegatska vprašanja so bila odraz dela v občini in so se nanašala pretežno na komunalna dela. Ni se dalo oceniti, če so bila vprašanja ress dogovorjena na seji delegacije ali samo težnje posameznikov. Pomembna ugotovitev analize je tudi, da je treba v bodoče sklicevati samostojna zasedanja posameznih zborov. Le tako bodo prišle do izraza težnje s posameznih področij. Tudi delegati dosti raje razpravljajo o zadevah, ki jih poznajo. Skupna zasedanja naj bi bila možna le izjemoma. Delegati menijo tudi, da je potrebno sprejemati odloke po dvofaznem postopku. To pomeni, da pridejo odloki na dnevni red seje prvič kot osnutki, šele po razpravi v bazi pa so predlagani za dokončni sprejem. O materialih, ki se obravnavajo na seji zborov skupščine SRS, pa je potrebno izpeljati takšen postopek razprave, da bo občinska skupščina konferenca za delegacije, ki predstavljajo občino Ribnica v zborih skupščine SRS.
Zaradi zmanjšanja števila krajevnih skupnosti naj bi zmanjšali število delegatskih mest v zboru krajevnih skupnosti, hkrati pa bi povečali število mest v zboru združenega dela.
Družbenopolitični zbor, ki ni odigral prave vloge v dosedanjem skupščinskem sistemu, bo moral svoje delo spremeniti. Predvsem bo
moral zavzemati stališča do vseh pomembnejših vprašanj in z njimi seznanjati ostala dva zbora. Razen tega je bila dana pobuda, da bi tudi delegati tega zbora imeli menljiv mandat Stalni mandat namreč ne dopušča dobrega dela posameznikov, ki imajo razen delegatske funkcije še več drugih.
Povraten učinek informacije delegata, ki se je udeležil seje občinske skupščine, je usmeijen na skrajšan zapisnik, ki je dan kot priloga skupščinskemu materialu. To pa ne zadošča. Povedatije potrebno še, da se slabosti pri delu v delovnih organizacijah nujno kažejo pri delu delegacije in delegatov. Te slabosti pa so posledica nedejavnosti političnih organizacij. Zato bodo morale politične organizacije posvetiti več pozornosti delu delegacij. V prihodnjih štirih letih se ne bo mogoče izgovarjati na neznanje in začetne slabosti.
FRANCI ŽELEZNIK
NOVA TRASA
Cesta k Sv. Gregoiju v ribniški občini se bo prihodnje leto iz sodra-ške smeri začela drugod. Zdaj vodi mimo gostilne Kapro! nevkreber, že prihodnje leto pa bo speljana nova trasa, ki se bo odcepila od ceste So-dražica-tozd Inles—Žimarice, in sicer tam, kjer zavije novi kanal proti Bistrici. Cesta bo potekala prav ob kanalu in nato prek mostu, ki ga bodo zgradili, mimo bodočega športnega središča in naprej do ceste proti Slemenom oz. Sv. Gregorju.
VOJAKI DELAJO — Kljub pršenju dežja so vojaki konec oktobra vztrajali pri zasipavanju kanala v Sodražici in odstranjevanju posledic poplave v avgustu. (Foto: J. Primc)
Ribniški zobotrebci
POLNA GOVORILNICA - Telefonska govorilnica pred ribniško pošto že dela. Iz nje lahko kličete ne le po Ribnici, ampak tudi medkrajevno. Takoj ko so jo odprli, se je že začel naval nanjo, da moraš včasih čakati kar v vrsti. Med čakajočimi je precej takih, ki telefonirajo ne zaradi potrebe, ampak iz dolgega časa oziroma za zabavo. Med njimi je veliko mladih. Nekateri menijo, da bi morali tako otroško telefoniranje preprečiti, vendar je vprašanje, kako.
SPET VRSTE - Pred ribniško pekarijo so spet vrste, posebno ob sobotah. Ta_ pekarija oskrbuje skoraj vse območje občine s kruhom, zato se zgodi, da kruha zmanjka. Ob sobotah, ko je treba kupiti kruh za dva dni, je zjutraj kruh hitro razprodan, opoldne pa je pred pekarijo spet vrsta.
OKREPLJENA TRŽNICA - Na ribniški tržnici pri avtobusni postaji se razen rednih prodajalcev sadja in zelenjave pojavljajo tudi občasni. Nekateri prodajajo le za razne praznike in prireditve. Tako je bilo za ribniški sejem in za minuli dan mrtvih, ko so tu prodajali cvetje. Čeprav je bilo cvetja veliko, to ni pomenilo posebne konkurence ribniški cvetličarni.
SPET KONCERT - V torek, 15. novembra, bo v domu JLA v Ribnici
koncert velikega orkestra ljubljanske vojne oblasti. Tak koncert je v Ribnici vsako leto v počastitev dneva republike. Koncert bo imel dva dela: v prvem se bo orkester predstavil poslušalcem z resno glasbo, v drugem delu pa bodo nastopili tudi nekateri pevci zabavne glasbe.
občan
vprašuje
d
medved odgovarja
— Zakaj si proti skumulacij-skemu jezeru, ki bi po zatrjevanju strokovnjakov preprečevalo poplave?
— Ker se bojim bička, žab, komarjev, megle in nižje temperature, zaradi česar bi moral pozimi dalj spati.
GREMO V KINO - V kinu doma JLA predvajajo danes, 10. novembra, film »Veliki revolveraši", 12. in 13. novembra »Inšpektor Brani-gen", 16. in 17. novembra »Ples kart". Matineja 12. in 13. novembra »Charlie gasilec".
REŠETO
Stran medil: JOŽE PRIMC
D0LEMISKI LIST
19
tedenske
333
Četrtek, 10. novembra - Andrej Petek, 11. novembra - Martin Sobota, 12. novembra - Emil Nedelja, 13. novembra - Stanko Ponedeljek, 14. novembra - Boro Torek, 15. novembra - Polde Srsda, 16. novembra - Jerica Četrtek, 17. novembra - Gregor
LUNINE MENE
11. novembra ob 08.09 uri - mlaj 17. novembra ob 22.52 uri - prvi krajec
BRESTANICA: 12. in 13. 11. ameriški film Cleoparta Jones.
TREBNJE: 16. 11. italijanski barvni špijonski film Vohunka brez imena.
KRŠKO: 12. in 13. 11. ameriški film Človek z zlato pišštolo. 13. 11. matineja Zaklad v srebrnem jezeru. 16. 11. ameriški film Stari Divji zahod.
MIRNA: 12.11. film Diabolik.
NOVO MESTO - KINO KRKA: od 11. do 13. 11. italijanski barvni film Scaramouche v vojni in ljubezni. 14. 11. gledališče. Od 15. do 17.
11.	ameriško mehiški barvni film Žena v akdji.
RIBNICA: 12. in 13.11. ameriški barvni film Pomagajte šerifu.
SEVNICA: 12. in. 13. 11. ameriški film Golli v sedlu. 16. 11. italijanski film Dekameron.
TREBNJE: 12. in 13. 11. ameriški barvni kriminalni film Detektiv Mecciu.
SLUŽBO DOBI
TAKOJ sprejmem dimnikarskega pomočnika in vajenca. Hrana in stanovanje preskrbljena Stanislav Arh, dimnikarski mojster, Kamnik.
ZAPOSLIM dva mlajša KV mizarja pohištvene ali stavbne stroke. Možnost nadurnega dela, OD po dogovoru. Bojan in Ne da Gerden, mizarstvo, Ivančna gorica 92.
MLAJŠA upokojenka, vdova ali nevezana ženska dobi zaposlitev za 4 ure na dan. Plača 2.000 din. Možna je hrana in stanovanje v hiši. Gostišče Pavlin, Mačkovec 31, Novo mesto.
SOBO s centralno kurjavo in hrano nudimo ženski, ki bi v jutranjih urah čistila lokal. Naslov v upravi lista (3567/77).
IŠČEMO popoldansko varstvo za otroka (5 ur). Pogoji ugodni. Vuica, Jerebova 20, Novo mesto.
SLUŽBO ISCE
V VARSTVO vzamem dva otroka. Partizanska 21, Novo mesto.
STANOVANJA
ODDAM stanovanje oziroma hišo. Naslov v upravi lista (3544/77).
Motorna vozila
PRODAM karamboliran FIAT 850 speciaL Naslov v upravi DoL lista.
PRODAM NSU 1000 v voznem stanju po zelo ugodni ceni. Pod Trško goro 76, Novo mesto.
PRODAM FIAT 750 z dodatno opremo. Informacije po telefonu 21-468.
PRODAM zastavo 750, letnik 1971, po zelo ugodni ceni, tudi na obroke. Informacije po telefonu 21-295, Zagorc, DoL Vrhpolje 36, Šentjernej.
PRODAM FIAT 750, letnik 1970, registriran za celo leto 1978, gara-žiran. Telefon 22-238.
PRODAM zastavo 750 L, letnik 1975. Ivo Dominič (pri Peršetu), Družinska vas 89, Šmarješke Toplice.
PRODAM poškodovano katrco, letnik 1975. Naslov v upravi lista (3546/77).
PRODAM po ugodni ceni zastavo 750, letnik 1970, generalno popravljena Fran Ivanež, Breg n. h., Stara cerkev pri Kočevju.
PRODAM zastavo 750, letnik 1973. Dušan Peterkovič, Delavska 2, Krška
PRODAM traktor Zetor 25. Jože Sivec, Groblje 27, Šentjernej.
PRODAM zastavo 750, letnik 1970, registrirano do oktobra 1978. Lajkovič, Ragovska 6 a, Novo mesto.
FIAT 125 special (100 cm, pet brzin), odlično ohranjen in brezhiben, prodam. Telefon (068) 23-769.
PRODAM traktor Steyer 18 KS. Franc Premru, Gruča 8, Šentjernej.
GARAŽO, leseno, prestavljivo, in škodo 68, nevozno, prodam. Sašek, Kotarjeva 2, telefon: 21-065
PRODAM Diano, neregistrirano, letnik 1969. Ogled od 15. do 18. ure. Rudi Deželan, Strojarska pot 3, Novo mesta
NSU 1200 C prodam po delih (menjalnik, zglobe, kolesne obroče - „feltne‘, branik, stekla itd). Cegelnica 36, Novo mesto.
PRODAM traktor Komik 18 KS s koso in hidravliko. Pinterič, Amovo selo, Artiče pri Brežicah.
vreče, v dobrem stanju, primemo za vas (skupno). Anton Hočevar, Čužnja vas 38, Mokronog.
PRODAM večjo količino hlevskega gnoja. Naslov v upravi lista (3556/77).
UGODNO prodam 8 vreč cementa. Naslov v upravi lista.
PRODAM garažo na Kristanovi ulici, blok 28. Informacije vsak dan od 14. ure dalje na telefon 23-264.
PRODAM plinsko peč. Jože Gačnik, Potov vrh 53, Novo mesto.
PRODAM raztegljiv kavč, 4 manjše fotelje, mizo (svetel hrastov les), lestenec, tekač (4,5 m). Ogled vsak dan od 8. do 9. ure dopoldan, in od 17. do 18. ure popoldan. Gregorič, Nad mlini 43, Novo mesta
ZELO dobro ohranjen zaporožec tip 968 prodam. Marjan Gregorčič, Ragovska 6 a, Novo mesto, telefon: 23-140.
PRODAM zastavo 1300, letnik 1968. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista (3563/77)
PRODAM zaporožec, letnik 1975, registriran do konca julija 1978. Martinčič, Šmalčja vas, Šentjernej, telefon: 85—382.
ZASTAVO 101, letnik 1973, ugodno prodam. Naslov v upravi lista (3576/77).
PRODAM lado, letnik 1973. Brusnice 47.
PRODAM fiat 124 S, letnik 1970. Brusnice 14.
PRODAM osebni avto zaporožec, letnik 1976. Diganc, Potok 17, Straža.
PRODAM renault 16, letnik 1968, v voznem stanju, lahko tudi po delih. Franc Rauh, Potoki 3, Semič.
PRODAM fiat 128 ^šport SL. Informacije na telefon: (068) 85-204.
PRODAM škodo, letnik 1973 in BCS kosilnico diesel, staro 3 leta. Salmič Alojz, Družinska vas 36, Šmarješke Toplice.
UGODNO prodam avto Zastava 750, letnik 1973, v zelo dobrem stanju. Franc Zupančič, Imenje 2, Šentjernej.
PRODAM
PRODAM enofazni hidrofor. Junc, Gor. Kamence 21, Novo mesto.
UGODNO prodam siv semiš plašč s krznenim ovratnikom. Naslov v upravi lista.
PRODAM klavirsko harmoniko Melodija (80-basno) in magnetofon Sony. Zvoni Gačnik, Sela pri Ra-težu 8, Otočec.
PRODAM traktorsko prikolico nosilnosti do 2 toni in osovino z zavorami, primemo za frezo prikolica Naslov v upravi lista (3542/77).
PRODAM mlatilnico čistilko na tri
PRODAM 150 kg jabolk bobovcev po 3,00 din. Naslov v upravi lista (3575/77).
UGODNO prodam dnevno sobo. Sever, Zagrebška 18, Novo mesto (popoldan).
UGODNO prodam nerabljen sobni invalidski voziček. Štefanija Bec, Puščava, 68230 Mokronog.
PRODAM pletilni stroj Brother z dodatkom za pletenje norveškega vzorca. Naučim tudi pletenja. Gliha, Šukljetova 11, Novo mesta
PRODAM skoraj nov pisalni stroj 01ympia. Naslov v uprravi lista.
PRODAM globok otroški voziček. Šterk, šegova 14, Novo mesta
ZARADI selitve nujno prodam: stilno sobno orehovo pohištvo, dve visoki omari, omarico s predali (vse oreh), kavč in divan; iz mehkega lesa pa omaro, posteljo, omarico in novo vrtno klop ter kuhinjsko opremo. Ogled od 10. do vključno 13. novembra v popoldanskih urah. Novo mesto, Kristanova^.
KUPIM
KUPIM šivalni stroj, ki entla, in prodam malo rabljen pony expres po ugodni ceni. Stane Zorc, Volčje njive 1, Mirna.
KUPIM novejšo hišo v Kostanjevici ali okolici, jo vzamem v najem ali, če mi odstopite sobo, dam tudi posojila Naslov v upravi lista (3S94/77).
PRODAM vinograd v Drenovcu, primeren za vikend. Ana Zorko, Senuše 22, Leskovec.
PRODAM vinograd, primeren za vikend, v okolici Goleka (Krško). Cerovšek, Strmo rebro 2, Krško.
V BLIŽINI Sevnice prodam 60 arov zemljišča, primernega za gradnja Voda in elektrika ob parceli. Ivanka Kolman, Drožanje 18, Sevnica.
RAZNO
POROČNI PRSTANI! - Ženin in nevesta, ne pozabita: moderno izdelane poročne prstane dobite pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5. - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
OSEBA, ki mi je 7. 11. 1977 zamenjala plašč v čakalnici ginekološke ambulante, naj ga prinese zamenjat na naslov: Fani Zara-bec, Ločna 9, Novo mesto.
GARAŽO v centru mesta vzamem v najem. 'Naslov v upravi lista 3578/77).
PROSIM poštenega najditelja črnega psa (balkanski gonič), sliši na ime Citron, naj ga vrne proti nagradi 500 din ali več na naslov: Janko Smiljanič, Jamine 44, 41000 Zagreb.
IŠČEM dobrega kitarista, basista in bobnarja. Bobnar je lahko brez svoje opreme, kitarist in basist ta zaželena z lastno opremo in da sta tudi vokalista. Zglasite se v petek, 11. 11. 1977, od 5. do 6. ure v gostilni Anton Mantel, Stopiče.
MOŠKI, star 27 let, s posestvom v Sloveniji, želi spoznati kmečko žensko zaradi poroke. Ponudbe pošljite na naslov: N. Vrinjani, Primorska 2, 41000 Zagreb.
DRAGI hčerki Lcrki in Jožetu Dežmanu iz Mačkovca želi ob 5. obletnici poroke še mnogo srečnih dni, Katki pa lep pozdrav. Ljubeča mami z možem.
TE DNI PRAZNUJETA 40. obletnico skupnega življenja Ana in Rudolf Fink iz Suhorja 13 pri DoL Toplicah. Še veliko srečnih in zdravih let v krogu svojih najdražjih jima želijo otroci: Darinka, Kosti, Rudi, Jože ter Anica z družina mL
DRAGEMU, dobremu in skrbnemu možu, očetu, staremu očetu, pradedu in tastu MARTINU ŠTRUMBLJU za njegov 80. rojstni dan iskrene čestitke z željo, da bi bil še dolgo zdrav med nami. Njegovi iz Straže.
LJUBEMU sinu MIRU BANIČU, ki služi vojaški rok-v Titogradu, za 21. rojstni dan, sinu IVKU za 26. rojstni dan in hčerki MILENI KIKELJ za 24. rojstni dan veliko sreče in zadovoljstva želijo mamica, ati, mož Janez, mali Boštjan in stara mama.
DRAGEMU bratu MARTINU BREZOVARJU, Prekomorskih b. 14, za dvojni praznik, enako DARKU, želimo veliko zdravja, veselja in še mnogo let, za volanom pa veliko sreče. Sestra z družino.
I^OBVESTI LA 1
CENJENE stranke obveščam, da sem odprla frizerski salon vGotni vasi 51. Za obisk se priporočam! Betka Štangelj.
CENJENE goste vabimo na veselo martinovanje v soboto, 12. 11. 1977. Zabaval vas bo ansambel „Veseli Martini". Pričetek ob 19. uri. Priporočamo rezervacije. Gostišče Pavlin, Mačkovec 31, Novo mesto.
OBVEŠČAMO stranke, da imamo zopet na zalogi sveža jajca. Gazvoda, Drska 36, Novo mesto.
OPOZARJAM vse sorodnike pokojnega očeta Ivana Čanžlja iz Mime peči, naj ne mečejo šopkov z groba na tla, istočasno obveščamo, da smo spomenik, vaze in cvetje kupili sami. Hčerka MARJETKA ČANŽELJ.
MATIJA CIMERMANČIČ, VeL Orehek 16, Stopiče, prepovedujem pašo živine in hojo po mojem vinogradu v Selih pri Zajčjem vrhu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjaL
&
Kolektiv TOZD ZD Trebnje se zahvaljuje Občinskemu sodišču Trebnje za nakazanih 500 din za med. inštrumente namesto venca na grob pokojnemu Janezu Srpanu, očetu sodnice Alenke Kranjc.
Zdravstveni center Združeni zdravstveni dom Novo mesto —
TOZD ZDRAVSTVENI DOM KRŠKO
razpisu/e javno licitacijo za prodajo
zastave 750, letnik 1977, in kombija IM V 1600, letnik 1971
Licitacija bo 16. 11. 1977 ob 8. uri v Zdravstvenem domu Krško.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše ljube soproge in mamice
DR. KORNELIJE JUREKOVlC roj. HETENYI
v
izražamo sr. Metki, Mari, sr. Malči in sr. Verici iz internega oddelka bolnišnice Novo mesto, ki so jo negovale in ji pomagale v bolezni, vsem delavcem Zdravstvenega centra Novo mesto, posebej se internega in očesnega oddelka bolnišnice, učencem in učiteljem osnovne šole Katja Rupena in gimnazije Novo mesto, vsem iz atletskega kluba Novo mesto ter vsem našim prijateljem, kolegom, sosedom in znancem globoko hvaležnost za iskreno sočustvovanje, za vso pomoč in spremstvo na zadnji poti.
Hvaležni soprog Branimir, sinova Vladimir in Krešimir.
EJCis^
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
JOŽETA KOFALTA
iz Krvavčjega vrha 25
se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju kirurške^ delka bolnice Novo mesto, PGD Krvavčji vrh m spremstvo govor, sindikatu in sodelavcem pletilnice Beti Metlika, l. Črešnjevec za podarjene vence, metliški godbi, kapla«iU obred in sosedom za pomoč. Iskrena hvala vsem, ki ste darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu spremiu na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, sinova Jože in Tone z drufr nama, hčeike Micka, Jožica, Ivanka, Stanka, Anica Zalka z družinami ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob prerani smrti našega nepoM^ nega sina in brata
DUŠKA PRAZNIKA
izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so sočustvova^jKVStve; nam pismeno in ustno izreldi sožalje, še posebej Pa.^ tovarni nemu osebju za intenzivno nego v bolnici Novo mesto,	^
IMV Novo mesto, pokojnikovim nekdanjim sode«	y
denarno pomoč, Iskri Žužemberk, osnovni šoli Ziize _ faaja, podarjene vence in cvetje, gasilskemu društvu domačega^ vsem sorodnikom in znancem, ki so nam bili v oporo žalosti in so obsuli s cvetjem in venci zadnji Duškov a
Žalujoči: ata, mama, brata, sestra in drugo sorodstvo Vrhovo, dne 1. novembra 1977
ZAHVALA
Ob hudi in mučni bolezni našega dragega moža, očeta, b in strica
FRANCA KERINA
iz Vel. Podloga 28
se najiskreneje zahvaljujemo vsem sosedom, va^p®^c°b™o pa se cem in prijateljem za podarjene vence in cvetje, ro .^ga zahvaljujemo dr. Željku Ostojiču ter wscmu.,9 n0moč teI oddelka bolnice Novo mesto za vso zdiavnisKo p yej, sestri iz ambulante Krško za nego na domu. 7:*wju z2 Podlog, podjetjema Transport in Impcrial, tov. vSCm, ki poslovilne besede ob odprtem grobu. Iskrena nv veukem ste nam izrekli sožalje, in vsem, ki ste ga v jfv,oVniku 22 številu spremili na njegovi zadnji poti ter ^au opravljeni obred. Se enkrat vsem najlepša hvala-
Žalujoči: žena Marija, sin Franci z družino> Marija z družino, bratje ter drugo sorodstv
DOLENJSKI UST
IZDAJA: Časopisno založniško podji =tj« dolenjskii uf■= mesto - USTANOVITELJ LISTA: občmske konierci Ribnlca> Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo me >
Sevnica in Trebnje.	..	pred^
IZDA JA TEU SKI SVET je družbeni organ upravljanj-nik: Slavko Lubšina.	•	ured"
UREDNIŠKI ODBOR: Maijan Legan ("glavni m odg°V5*ka), gj* nik), Ivan Zoran (namestnik glavnega in odgovornega ur guorj Bačer, Andrej Bartelj, Maijan Bauer (urednik Priloge). ^ J a TepPf/ Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja,'> Fkononisiy in Alfred ileznik. Oblikovalec Priloge: Peter Simič, propaganda: Janko Saje, Marko Klinc.	,	.in - It®
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 pla^J’w naročnina 169 dinaijev, polletna naročnina 84,50	’	49 D*;
vnaprej - Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških £*0 S,T^,ni ra (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - **
, dolo'
te n|
52100-620-107-32000-009-8-9.
OGLASI: lem višine venem stolpcu 125 din, *T" fon nap:, strani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din,	n3dalJnj„
strani 250 din. - Vsak mali oglas do 10 bysed 45 din,	^g picv,c
beseda 4 din. - Za vse druge oglase in oglase v barvi velja tajiata_ *. cenik št 9 od 15. 10. 1977 - Na podlagi mnenia se»' p^njs10 informacije IS SRS (št. 421-1/72 do 28. 3. 1974) se za Ust ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.	rncS,va
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novo* 52100-601-10558 - Naslov uredništva: 68001 Novo	680
talcev 2, p.p. 33, telefon: (068) 23-606 - Naslov up«v 23 Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon:	stsy	-
20
DOLENJSKI LIST
Novo mesto, Glavni trg J, p.p. J J, teleion. v '..jsni sljjn Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Casop. jjjirU filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto -tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
St. 44 (1475) -
&ADIO LJUBLJANA
fJjK, 10. NOVEMBRA: t^fbena matineja. 9.05 %	višjo stopnjo. 9.35
i	v korovski glasbi,
kako in po čem? Urjeni napotki za naše 'Hin!,	H*03 Uganite, pa
■Cm1?0 P° želji* 12.10 Zvoki I« melodij. 12.30 Kmetijski HjL~ ing. Milan Hafner: uj qh Pw,ečujejo zmogljivosti. Ji3? do vasi. 14.05 Kaj »o. 14.40 Mehurčki.
pogovoru 16.00. in,,* Lahko noč, otroci!
- 5r?rS>z ^nsambIom Atija ^ih i • .četrtkov večer ,^L. Pesmi in napevov. 21.00 %	.21.40 Lepe
Wd„„rT® Predstavljamo fi;?|San!lka Stare in Majda '•!. Pai':' Literarni nokturno. \	“ popevk in plesnih
“ NOVEMBRA: 8.08 nutmeja. 9.05 Radijska :	.stopnjo. 9.30 Iz
>w m „ clJe jugoslovanskih
- kako ^ro	ti* 10*15 Kdaj, (C 1*1P° čem? 10.45 Vl.0,Potla za naše goste iz ' 2 'orkP«an0 “* Priljubljeno, ijslti n,5n. m solisti. 12.30
V	~	ing' Franc
'ost zaiJ; , u zune ocenimo ^ Vani	12.40	Pihalne
13.50 Človek in Glasbena pravljica. lcem , .^metniki mladim ...ijo l4-30 Naši poslušalci St 19 „Ptozdravljajo. 16.00
,1 Minute	,	°	noč> otroci!
rS 2fl nn e.ansamblom Borisa o Z* °P pops 20. 21.15 !!. m Pomorščakih.
otroci! 19.45,Minute z ansamblom Francija Puharja. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 21.30, Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset....
NEDELJA, 13. NOVEMBRA: 8.07 Radijska igra za otroke. 8.46 Skladbe za mladino. 9.05 Se
Somnite, tovariši...	10.05
edeljska panorama lahke glasbe. 11.00. Pogovor s poslušalci. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. . 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Zabavna radijska igra. 19.35. Lahko noč, otroci!
19,45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT - studio Beograd. 23.05, Literarni nokturno. 23.15 Plesna glasba za vas.	*
PONEDELJEK,	14.
NOVEMBRA:	8.08 Glasbena
matineja. 9.05. Ringaraja. 9.20 Pesmica za mlade risarje in pozdravi. 9.40, Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Za vsakogar nekaj. 1Z10. Veliki revijski orkestri.
PONEDELJEK,	14.
NOVEMBRA: 15.05 TV v šoli -ponovitev (Lj) - 16.00 TV v šoli (do 16.15) (Sa) - 17.05 Glasbena pravljica: Desnica, llevica in klavir, barv. odd. (Lj) — 17. 25 Zakoni divjine, barvna serija (Lj) - 17.50 Obzornik (Lj) — 18.05 Raziskovalna ladja, barvna oddaja (Lj) — 18.15 Varstvo pri delu, barvna oddaja (Lj) -S 18.25 Mozaik (Lj) - 18.30 Dogovorili smo se (Lj) - 18.45 Mladi za mlade (N. Sad) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 , TV dnevnik (Lj) -19.55 Propagandna oddaja (Lj) -20.00,L. Panduro: Bertram in Liza, barvna drama (Lj) -	21.35
Propagandna oddaja (Lj) - 21.40’ Kulturne diagonale (Lj) - 22.20 TV dnevnik (Lj)
TELEVIZIJSKI
SPORED
15. NOVEMBRA: šoli - ponovitev (do
soli - ponovitev (do - 16.05 Šolska TV: revolucija, oddaja 16.25)
k?1, 23zvoki i2 logov Drert Jerami nokturno. 1 ^OTa .Ppinočjo.
12. Mnu
na
NOVEMBRA:
KS**** 9	9-°5
it *dai , 5 Mladina poje.
Tu»> ^ko in po čSii?
I doma?; Je Vuiske trte. 12.40 Se "aPevi. 14.05 Iz dela KT**-. 14.25 S pesmijo ^?awn.°yi teden. 15.45 S
Četrtek, 10. novembra: 17.
25 Čudoviti svet Muca Filemona, barvna oddaja (Lj) -	17.35
Obzornik (Lj) - 17.50 Skrivnosti morja, barvna serija (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 M. Belina: Živelo je, živi in bo živelo, barvna serija Igrajmo se gledališče (Lj) -
19.15 , Barvna risanka (Lj) — 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) — 19.55 Propagandna oddaja (Lj) — 20.00 Prijatelji in sosedie, barvna oddaja (Lj) -	20.30
Propagandna oddaja (Lj) - 20.35 Pogovor o... (Lj) -	21.25
Miniature: Ciril Škerjanec, barvna oddaja s(Lj) - 21.45, TV dnevnik (Lj) — 22.00 Zagreb 77, festival zabavnih melodij
PETEK, 11. NOVEMBRA: 15.00 TV v šoli — ponovitev (do 16.00) (Zg) - 17.10 Križem kražem (Lj) -17.20 Morda vas zanima: V svetu oblikovanja, barvna odd. (Lj) -17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Pevski tabor 77 Šentvid pri Stični, barvna odd. (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) -18.45 V kraljestvu zlatoroga, barvna oddaja iz cikla Narodni parki (Lj) -
19.15 Barvna risanka (Lj) — 19.20 Cikcak (Lj) — 19.30 TV dnevnik (Lj) —	19.55 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) -20.00 Propagandna oddaja (Lj) — 20.05 N. Cripp: Družinske vezi, barvna nadaljevanka (Lj) — 20.55
'8Me,u
ZAHVALA
starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in teta
ANA TURK
j,,	iz	Dol.	Prekope 31
teh težkih ^valjujemo vsem, ki so nam karkoli pomagali v •Tlanu v? trenutkih. Posebna zahvala zdravniku Vjekoslavi
Albinj' c ie laj^l bolečine, duhovniku za opravljeni obred, kopi v za njeno požrtvovalnost in gasilskemu društvu Sožalje h hvala za podarjene vence, cvetje ter izrečeno ^nice v^a Potljetjem Iskra Šentjernej, Gorenjska oblačila *	> Viator Jesenice in prevoznikom iz Šentjerneja.
hčerke Anica, Malči, Milka, Tončka, sin m Franci z družinami, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo
Razgledi: Zgodba o rudarju, barvna oddaja (Lj) - 21.25 Propagandna oddaja (Lj) — 21.30 Policijske , zgodbe, barvna serija (Lj) — 22.20 TV dnevnik (Lj)
SOBOTA, 12. NOVEMBRA: 8.00 Čudoviti svet Muca Filemona (Lj) - 8.10 Potovanje okrog sveta, -barvna lutkovna serija TV Zg. (Lj) -
8.25 .M. Belina: Živelo je, živi in bo živelo, barvna serija Igrajmo se gledališče (Lj) — 9.00 Morda vas zanima: V svetu oblikovanja (Lj) -
9.30 Človek in duševna stiska, barvna oddaja (Lj) — 9.55 Po sledeh napredka, barvna oddaja (Lj) —
10.25 Mehika, oddaja iz cikla Stoletje revolucije (Lj) - 11.10 N. Cripp:	Družinske	vezi, barvna
nadaljevanka (do 11.55) (Lj) —
17.25 Obzornik (Lj) - 17.40 Mozaik (Lj) — 17.45 Samuraj — Pirat, film (Lj) — 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -
19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) — 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Med prijatelji, barvni film (Lj) - 210 Moda za vas, barvna oddaja (Lj) — 21.40 TV dnevnik (Lj) — 21.55 Propagandna oddaja (Lj) - 22.00 625 (Lj)
NEDELJA, 13. NOVEMBRA: 8.20 Poročila (Lj) - 8.25 Za nedeljsko dobro jutro: Festival MPZ Celje 77 (Lj) - 8.55 625 (Lj) -9.35 G. Flaubert: Gospa Bovary, barvna nadaljevanka (Lj) - 10.30 Ostržek, barvna risana serija (Lj) — 10.55 Mozaik (Lj) -	1.00
Kmetijska oddaja (Bg) - 1.45 Karino, barvna nadaljevanka (Lj) -12.15 Poročila (do 12.20) (Lj) -Nedeljsko popoldne —	12.55
Nogomet Ronninija:Jugoslavija, prenos iz Bukarešte IV, Križem kražem, Zakoni divjine, barvna serija, Moda za vas, Naglo sodišče, barvni film, Poročila (Lj) - 17.45 Državno prvenstvo v košarki Bosna:Jugoplastika (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 , TV dnevnik (Lj) -19.50, Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 I. lvanac: Nikola Tesla, barvna nad. TV Zagreb (Lj) - 21.00 Propagandna oddaja (Lj) - 21.05 Jadar in Radževina, II. del oddaje iz cikla Karavana (Lj) - 21.35 TV dnevnik (Lj) - 21.50 Okrogli svet (LJ) -22.05 Športni pregled (do 22.40) (Bg)
TOREK,
14.30 TV v 16.00) (Zg)
Rotacija in revolucija, oddaja iz cikla Žemljepis (do 16.25) (Lj) — 17.10 Potovanje okrog sveta, barvna lutkovna serija TV Zg. (Lj) - 17.25 Čma puščica, barvna serija (Lj) — 17.50, Obzornik (Lj) - 18.05 Muppet Show, barvna oddaja (Lj) -
18.30 Mozaik (Lj) -	18.35 Jugoslovanska trimska televizija (Lj)
— 19.15 Barvna risanka (Lj)
! 9.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) — 19.55 Propagandna oddaja (Lj) — 20.00 Oči kritike (Lj)
- 20.40 Propagandna oddaja (Lj) — 20.45 G. E. Clancier: Črni kruh, barvna nadaljevanka (Lj) — 21.40 Propagandna oddaja (Lj) - 21.42 Iz koncertnih dvoran: A. Dvoržak: Iz novega sveta simfonična pesnitev (Lj) - 22.20 TV dnevnik (Lj)
SREDA, 16. NOVEMBRA: 17.10 Z besedo in sliko:	Strožkovo
prvi del (Lj) — 17.30
ZAHVALA
Vsem, ki ste poznali našo sestro in teto
ALOJZIJO BAN
iz Stare vasi pri Škocjanu
kot tudi sorodnikom, sosedom, posebno Ivanu Bregarju, obema družinama Hočevar, Trbančevim in Kraljevim se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč, prav tako tudi znancem od drugod. Posebno velja naša topla zahvala dr. Zvonku Kralju in medicinski sestri Dragici Turšič za obiske in zdravljenje na domu, usmiljenim sestram za pomoč v bolezni in župniku Jožetu Zrimu za opravljeni obred in poslovilne besede. Vsem topla hvala!
Žalujoči: sestra Nežka in nečakinja Marica
akladi britanskega muzeja, barvna serija (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) -18.10 Spekter, barvna oddaja (Lj) — 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Koroška — I. del barvne odd. (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -19.55 Propagandna oddaja (Lj) -20.00 Film tedna: Divji mesija, barvni film (Lj) - 21.40 Majhne skrivnosti velikih mojstrov kuhinje (Lj) — 21.45 Madžarska, oddaja iz cikla Stoletje revolucij (Lj) — 22.30 TV dnevnik (Lj)
ZAHVALA
Vsem, ki so ob boleči izgubi našega dobrega moža in očeta
FRANCA FONA
sočustvovali z nami, izrekamo globoko ZAHVALO. Iskrena zahvala dr. Atanackovičevi in ostalim zdravnikom za njihovo nesebično lajšanje pokojnikovih bolečin, nadalje godbi, pevcem, govornikom, posebno župniku za lep obred in tolažilne besede ter vsem, ki so darovali cvetje in pospremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Angela ter hčerki Mici in Silva z družinama ter vsi bratje in sestre
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, sina in brata
VIKIJA STANIČA
iz Kostanjevice na Krki
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam karkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala kolektivu Trgovskega podjetja Merkator-Preskrba Krško, govornikom za iskrene poslovilne besede, LD Kostanjevica in Podbočje, gasilcem, godbi, pevcem, osnovni šoli Kostanjevica, teritorialni enoti, dr. Vjekoslavu Frlanu, kolektivu Labod in družbenopolitičnim organizacijam. Zahvaljujemo se vsem, ki so pokojniku podarili cvetje in vence in nam izrekli sožalje. Vsem, ki ste ga imeli radi, ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti in ga boste ohranili v spominu, iskrena hvala!
Žalujoči: žena Dragica, hčerka Sonja, sin Samo, oče Viktor, sestra Marina z družino, brat Jožko in sestra Romana ter drugo sorodstvo
Ji
^''■llllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllljlllllljllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIin
lik.	Iz dnev-
Ptojj Ptujem tu kratek popis prečenskega 14je j k’ kršilo se je kaj veselo in živo, ker ° vina Prav dober kup, vedro po tri ^ah* 8oIdinai]e- P° slabih vinskih in žitnih \ nimajo te svečanosti nič mika, udeležuj • SlCer vselej velika, ali obiskovalci se po Ptojj ** Popoldanji božji službi napotijo kmalu Po^nu, kupivši kaj malega odpustkov in 1 kvečjemu eno ali dve merici.
divjina nedelja 1869. leta. Fara imela je kakor se govori tod, svoje ,žegnanje‘. W Je.bil tak, kakor so vsi. Spominjala se ga bridko marsikateri prazen žep, marsika-L nedeviško dekle. K maši sem šel zjutraj.
ni privedla pobožnost, sem hodil sem Cer. iz cerkve k orglam, od orgel pred v in zopet noter ali pa sem ter tja po vasi
v m zc t^mum
mimo gostoželjnih krčem in zaspanih lectaric. Starci se čudijo, ko pogledajo dandanašnji po cerkvi; pravijo, da se jim zdi, kakor da ne bi bili več v domačem kraju. Za njihove mladosti so nosile ženske na glavah pisane robce, zdaj imajo same drage mrežaste peče. Možaki so hodili nekdaj v kratkih, zvečine prtenih hlačah, zdaj se bahajo z dolgimi, suknenimi. Dekleta prečenske županije slove po pravici radi zaspanosti. Pri prvi maši nisem videl skoraj nobene, strašno veliko pa grdih, izpitih babur. Pred cerkvijo sta sekala dva mesaija govedino za zajtrk. Preklinjala sta celo mašo tako glasno, da se je vse v cerkev slišalo. Če je rekel duhoven: „Dominus vobiscum“, se je čulo odzunaj: „Hudič, prekleta kanalija!“ Ko je zapel glorijo, sta se oglasila mesaija: „Sakramenska šema, pri moji duši!** Če bi bil prišel med nas kak pogan, bi se bil stresel od groze, da delamo „kristjani“ toliko nečast svojemu Bogu. Okoli mesnice so se klatili kocasti psi, ki so hlastali po kosteh, lajali, se klali in preganjali. Predno sem stopil v cerkev, je vrgel mesar za enim kozlov rog, katerega se je držala capa kože in kosem možganov. Zadeti pes zacvili, stisne rep in zbeži, ali lakota ga pritira kmalu nazaj. Zgrabivši rog, plane v bližnjo koruzo, drugi psi za njim, vname se ravs in kavs, da se začno vsi ljudje v cerkvi smejati. Med celo mašo so nas motili tudi meketajoči kozli, ki so peli okoli mesnice svojo mrtvaško pesem. Mesarjema se pridruži več že dobro natrkanih vlačugaijev, ki jima pomagajo kričati in preklinjati. Med pridigo se izgube vsi ti falotje na zajtrk v krčmo. Tudi iz cerkve jo nekateri pobrišejo, da se odteščajo z vinom. Drugi ljudje v cerkvi večidel zehajo ali dremljejo. Malo število pazljivih poslušalcev se
smeja kaplanovemu grmenju zoper pijance in pijanost. Star dedec zagodrnja poleg mene: „Saj zdaj še ni veliko pijanih, popoldne jih že bo, ali ti ne bodo poslušali, če jim pridigaš lepo ko Bog v nebesih.41 Kaj všeč je bilo ljudem, da je dovršil gospod svoj govor z besedo: »Razložil sem vam voljo božjo, ali prav dobro vem, da se zaradi te moje pridige ne bo popila danes ne ena kaplja vina manj, kakor bi se bila, če bi vam pravil kaj drugega ali če bi bil popolnoma molčal.14 Maša se je zdaj nadaljevala. Veliko ljudi je pridrlo šele zdaj v cerkev. Vse ženske okoli mene so brale iz lepih bukvic; možakov pa ni imel skoraj nobeden ne bukve ne patronoštra, zijali so tja naprej, molil menda ni nobeden dosti. Proti koncu maše so začeli požirati sline, prav očitno se je kazalo, da jim dražijo čutnice vinske skušnjave. Nekoliko jih je šinilo iz cerkve v krčmo še pred blagoslovom. Ko odidem kmalu za njimi tudi jaz, se prerinem z velikim trudom skozi množice beračev in ciganov, oblegajočih cerkvena vrata. Razni majhni prijateljčki so me opomnili že prejšnje dni, da jim moram prinesti odpustkov, zato korakam najprej k lectaricam, dokler se more še kaj izbirati. Babe ne veijamem da bi se bile danes že kaj poškropile z blagoslovljeno vodo in molile kak očenaš. Cerkve se nekako boje, menda zato, ker imajo na sebi na pol gosposke cape. Včasi nisem mogel lectaric živih videti. Malo kdo slepari ljudi tako strašansko ko te švigašvage. S tujimi denarci si je lahko lepotičiti obražček in si mašiti lačni in žejni kljunček s pečenčico in starinico. Za nekoliko močnatih slaščic in pisanih papirčkov sem moral odšteti več ko štirideset soldov. Ko bi bil človek to prej vedel in šel mlad za lectaija,
bi imel mesto borne modre pole zdaj lahko graščino. Polovica romarjev se je gnetla okoli lectarskih odrov, druga polovica se je podila v krčme. Še pred osmo uro se je začelo razlegati po okolici vpitje in petje navdušenih shodni-kov, vmes se je slišalo peklensko cviljenje in lajanje brezštevilnih psov in otožno meketanje smrti čakajočih kozlov. Tako se je opravljala ta slovesnost zjutraj, nič bolje ne ob desetih. Deseta maša je odločena poleg stare navade za lepe in mlade ljudi, za fante in dekleta. Videl sem res prav veliko krasnih oprav in zalih obrazov, ženski spol se je odlikoval znamenito mimo moškega, čigar obleka je kazala pretemne barve, čigar lica so se mi zdela nekako preveč stlačena in vinska. Že v cerkvi so letele oči od desne na levo, ali sem dobro zapazil, da nekoliko, toda hinavsko bolj skrivaj, tudi od leve na desno stran. Po maši se je množica hitro pomešala in sparila. Petdeset, morda sto parov bi bil župnik precej lahko poročil, in človek bi smel staviti glavo, da se ne bi med njimi ne pet parov branilo svetega zakona. Nekatere ljubice poprašujejo bolj po tiho:
„Ali si kupil, ali boš kupil kaj odpustkov zame? 44 Nekatere pa kriče glasno, da jih vsi ljudje čujejo: „Tine, odpustka!44 „Tone, odpustka!44 Od lectaric pa hajd v krčmo, če se da, v kak samoten kot. Ali tak dan je preveč gledalcev in poslušalcev, treba je potrpeti do večera, šele ponoči se uživa pravi cukrček. Domačih fantov in deklet opoldne ne sedi dosti v krčmah, južinat gredo domov, danes se goste z mesom in vinom, ali prave sle manjka, duša se jim zamika v popoldanje veselje. Opoldne skubejo krčmarji le tuje in daljne ljudi in kakega zasebnika in pijančka.
10. novembra 1977
DOLENJSKI LIST
23
Rodni kraj v srcu
Upokojeni general Lojze Žokalj je eden tistih brežiških rojakov, ki je vsa povojna desetletja ostal povezan z domačo občino. Spremljal je njen razvoj, dajal pobude zanj in sodeloval pri snovanju vseh pomembnejših načrtov za hitrejši napredek. Za to ustvarjalno sodelovanje so se rriu letos oddolžili z najvišjim občinskim priznanjem, z oktobrsko nagrado.
Svoj odnos do rodnega kraja in občine zelo preprosto opredeljuje z ljudskim rekom, da ptič leta tja, kjer se zvali Bolj ko človek dozoreva, več mu pomeni, rodno gnezdo, zato tudi on zelo rad prihaja v svojo občino in je tudi v prihodnje pripravljen sodelovati, kjerkoli bo to potrebno in zaželeno. Z ljudmi, ki so v njej pognali korenine, bi se morali po njegovem mnenju še bolj povezovati in tako širiti horizont informacij za morebitne nove ideje. Seveda pa je vsak napredek odvisen predvsem od tistih, ki v občini živijo in delajo, zato naj bi ustvarjali take medsebojne odnose, da bi se mladi po študiju radi vračali
Brežiška občina ima po Žokaljevem trdnem prepričanju vse možnosti za razvoj in treba bi bilo le izkoristiti njene primerjalne prednosti Kljub temu da je posavski razvojni k:,tcept lepo zasnovan, pa meni, da se stvari ne premikajo, kot je bilo pričakovati Če ne bo idej in projektov, bo obetani razvoj spet za nekaj let povozil čas.
„Pa še nekaj bi rad povedal. To, da je občina včeraj še prosila za delo, danes pa, ko nekaterim marsikaj odveč hodi, je treba zelo paziti, kdo prihaja, kako prihaja in zakaj. Menim, da bi se morali glede industrije zelo smotrno opredeljevati in ne
z odprtimi rokami sprejeti vsakega, ki se ponuja. “
Lojze Žokalj se je rodil pod obronki Gorjancev v Krški vasi, zato se zelo živo spominja, kakšna revščina je bila tedaj po hribih. Na lastne oči se je nič kolikokrat prepričal, da so dali otroku na Gorjancih le boren krompirček in pol čaše vina za kosilo, ker kruha ni bilo pri hiši, mleka pa tudi ne. To je bil gospodarski pogreb, iz katerega je po vojni vzklilo novo življenje.
Tudi on sam je v mladih letih okusil, kaj se pravi biti brez beliča. Oče je bil zidar in je delal v Zagrebu. Domov se je neštetokrat vračal peš ob progi, da je prihranil denar za vožnjo in kupil celo štruco. Med šolanjem v trgovski šoli v Celju je Lojzetu pomagala teta. Pred maturo je prosil očeta za sto dinarjev za kolek, pa mu je odgovoril, da denarja nima, in če ne more drugače, naj pa pride domov.
Na boljše se mu je obrnilo šele, ko si je sam služil kruh. Mladi Žokalj se je že 1941 srečeval z napredno mislečimi fanti, s simpatizerji in kandidati partije s štajerske in kranjske strani Save. Partizanom se je pridružil februarja 1942, predtem pa se je povezoval z aktivisti v Kostanjevici, kamor se je umaknil pred Nemci Vzdrževal je tudi stike z revolucionarnimi Hrvati V NOV je opravljal odgovorne dolžnosti, bil je komisar v več brigadah in nazadnje komisar XIV. divizije. Po vojni se je šolal v Sovjetski zvezi Bil je vojni ataše v Budimpešti in Sofiji Po upokojitvi se je z veliko zavzetostjo posvetil družbenopolitičnim dolžnostim in brežiško občino je dvakrat zastopal kot poslanec v republiški skupščini
JOŽICA TEPPEY
PRIČE ZLOČINA — Po sledeh Oblakovih dejanj naju je vodil Franci Gorenc (levo). Poleg njega je Marica Bunderšek, priča smrti svoje matere, streli pa so bili namenjeni njej. Ivan Medved, vnuk pete žrtve, težko ranjene Frančiške Medved, je na desni.
Krvava nedelja v Kladju
Ali je množičen pokol povzročilo dolgotrajno sovraštvo med sosedi?
Čemeren nedeljski popoldan se je jel nagibati v večer. Meglena zavesa je postajala vse gostejša. Prebivalci Kladja in Branskega, majhnih vasi, okoli 10 km oddaljenih od Krmelja v sevniški občini so se pripravljali na večerjo. Stokrat prekleta storilčeva roka (Oblakovega Tinča) pa je takrat pričela krut ples. Streli so odjeknili v večerno tišino: štirje Sevškovi otroci so ostali brez staršev in stare mame, ob življenje je bila tudi 68-letna Marija Starina, medtem ko se Frančiška Medved zdravi za hudimi telesnimi poškodbami. Oblak je tudi njej odmeril tri strele.
Štiriindvajset ur potem, ko so bili vaščani Kladij in Branskega, vasic z vsega nekaj hišami, priča enemu najhujših povojnih zločinov v Sloveniji, tamkajšnji prebivalci še vedno ne morejo verjeti, da je vse to res. Nemo sedijo ob mizah.
Strah jih je Tinča. Tudi naju s fotoreporteijem je bilo, ko sva v torek obiskala ta kraj groze.
„ŽIVI SE NE VIDIMO VEČ“
Vaščani pravijo, da se je ta zločin porodil že pred desetimi leti. Med Sevškovimi in Oblakovimi že dalj časa trajajo navidez nepomembni spori, ki pa so se usodne nedelje sprevrgli v hudo tragedijo. Oblakova žena Antonija nam je povedala, da je bil njen mož že ves teden sila nervozen in razburjen, z nikomer se ni pogovarjal. Po njenem je vzrok temu pričevanje Marice Bunderšek, rojene Starina, prejšnji ponedeljek na sevniškem sodišču. Baje je ponovno šlo za spor med sosedi. Okoli 15. ure v nedeljo se je Oblakov Tinč, kot mu pravijo domači, z živino odpravil na pašo. Njegova žena Antonija pravi:	„Nisem	ga
videla vse do večera. Okoli 19. ure pa je stopil v hišo. Srečala . ga je le hči Dragica, kateri pa je dejal: ,Lahko noč! Živi se ne vidimo nikoli več*. Niti posumila nisem, da je lahko kaj takšnega storil. Z otroci (imata jih kar 7) smo se odpravili spat. Okoli 2. ure ponoči pa so nas zbudili miličniki.11
In kaj pravijo sosedje? Najprej se je oglasil Maijan Gorenc. „Prepričan sem, da je ta zločin nadaljevanje tistega, ki ga je Tinč napravil že pred leti. Gre za še vedno nerazčiščene prepire med sosedoma. Že takrat, ko je ubil prejšnjega gospodarja sedanje Sevškove kmetije smo vaščani vedeli, da Tinč ne bo miroval. Med prestajanjem kazni je namreč večkrat hodil domov in grozil sosedom. Tokrat je počilo ..
Gorenčevi so bili tistega večera v kuhinji. Gospodar Franc je povedal, da je bUo okoli pol sedme zvečer, ko je hčer poslal v klet po pijačo. Zaslišal je pok, vendar je menil, da se je razbila steklenica. Šele potem, ko je šel v hlev, mu je nasproti pritekla soseda Marica Bunderšek. „Franci, ali ne veš kaj je naredil Tinč? Mamo mi je ustrelil! Mamo!“
Franc potem nadaljuje: „Kaj sem hotel drugega!? Vsi se bojimo tega Tinča. Stekel sem nazaj v kuhinjo in zaklenil stanovanje. Niti pomislil nisem, da bi tega večera še kaj pogledal iz hiše.“
»PREKLET, STOKRAT PREKLET BODI, TINČ!“
Le nekaj metrov stran je Starinova hiša. Jok. Na vratih se prikaže Marica, ki ji je kruta roka morilca vzela mater.
„Mož je bil na lovu. V stanovanju smo bili sami s staro mamo in otroki. Okoli pol sedmih zvečer so se pred hišo zaslišali moški koraki. Temu je sledil močan udarec po vratih. ,Odprite!* Po glasu smo spoznali, da okoli hiše ponovno kolovrati Oblakov Tinč. Že večkrat je prišel k nam in nam grozil. Otrokom sem naročila, naj pustijo vrata zaklenjena. Potrkal je tudi po šipi. Mama seje obrnila, takrat pa je počilo. Šele pozneje sem izvedela, da je Tinč nameraval ubiti mene in moža. Verjetno pa zaradi slabe svetlobe ni mogel razločiti postav. Vsa sreča, da so otroci takrat pričeli klicati očeta. To nas je verjetno rešilo, kajti Tinč je mislil, da je Ivan nekje doma. Spustila sem otroka, ki sem ga držala v naročju in se obrnila k mami. Njena zadnja beseda je bila ,Jezus!1, potem je iz-dihnila.“
Marica še pravi, da so s Tin-čem vseskozi v slabih odnosih. Kadarkoli je kdo izmed vaščanov pomagal Sevškovim pri delu, je Tinč norel. Njeno pripoved je zmotil obisk brata.
„Kaj je z mamo? Še pred tednom ste mi pisali, da je zdrava. Kako neki je mogla tako hitro umreti? “
Ko je izvedel za resnico, ni mogel več premagovati solz. „Preklet! Stokrat preklet bodi Tinč! Kaj smo ti napravili? !“ Nihče od vaščanov ni tiste nedelje niti slutil, da na Sevškove m travniku ležijo še tri druge žrtve. Našli so jih šele miličniki naslednjega jutra. Milan Gorenc pravi o tem takole:
z novim gospodarjem prepiri niso prenehali. Tistega dne proti večeru, bilo je nekje 16.30, se je Marija skupaj z mamo Marijo Cestnik vračala z obiska. Mimogrede sta na njivi nabrali še solato. Tik pred hišo pa jih je pričakal Tinč in brez oklevanja obe ustrelil. Pokanje je slišal tudi Maričin mož Jože, brž je stekel iz hiše, da bi pogledal, kaj se dogaja. Toda to je bilo tudi zanj usodno. Komaj meter stran od žene in matere so zjutraj našli tudi njegovo truplo. Še dolgo po tem je na kraju umora ostala razstresena solata, palica, ki jo je pri hoji uporabljala Maričina mama in tri velike mlakuže krvi.
Martin Oblak in njegov ubijalski nagon pa sta tistega večera obiskala še majhno pritlično hišo — Podbransko 14. Tu namreč živi 73-letna Frančiška Medved. Tudi ona se je našla na Tinčevem spisku, vaščani vedo povedati, da najverjetneje zato, ker je hodila pomagat Sevškovim. Franc Gorenc je povedal, da je okoli 20.30 zaslišal tri zamolkle strele.
»Takoj sem vedel! Posluh me ni izdal, kajti po strelih sem bil že tistega trenutka prepričan, da so bili namenjeni Medvedovi."
Frančiškin vnuk Ivan Medved, ki je, vsa sreča, tega dne delal, pa je po pripovedovanju ostalih takole opisal dogodke:
„Stara mama je bila sama v kuhinji, vrata so bila odklenjena. Tinč je, ne da bi potrkal, vstopil v kuhinjo in trikrat ustrelil. Dve krogli sta ju zadeli.
Kdo ga je videl?
Dne 6. novembra 197^j£ na območju občine izvršen uboj štirih ose . je osumljen OBLAK Mar >
62 let, stanuje v Kladju Mj občina Sevnica. 0B^AKjlralne. 178 cm, močne pojave, « ga obraza, brado ui brke F kostanjevih osivelih sivih oči, pomanjlOji^1 oblečen v zelen hubertu , lovske hlače in obu črne čevlje. Poknt je s W> senčnikom. Oborožen
pl!C..
n,p,„ia
ali karkoli vedel, kje se « da o tem nemudoma obv^J bližjo postajo
srcdno Upravo	0)6^|
Celje - telefonska števil
239—41. lzplSARNEUJV
Potem, ko je Oblak z veliko težavo zvlekla ljo in obležala. T rešilo, sicer bi
naslednjega jutra
jo našli miličniki. (re^l
.pričansem, dajevano^-
zato, ker je
vim in ne Oblaku.	j
pač tako, da si««"”,
boj pomagamo, 1®“ y zasovražili že takrat, pravega vzroka u
Jakuša.“	,„T»vi$
Ne gre prezreU upra^,
strahu vaščanov, K J	^
da je Tinč zmožen1se	^
tudi vesti, da s0,nfoJ1 seznamu še štin druga dovolj velik razlog, ueItjf ni ponoči in podnevi«* fc| v stanovanjih. Se ]air ob0 ker vsi vedo, da je 0 žen. Obširna akcija ^piij in celjskih mUičrnk ca izslede, pa v casu ročanja še traja.	.
TEKST: BOJAN f FOTO: JANEZ P*
TU JE MORIL! - Prizorišče pomora družine sevse^-solate in palice, na katero se je opirala stara mati, ne e je prav tu zgodilo najhujše.
se
OSTALE SO TRI MLAKUŽE KRVI
„Potem, ko je Tinč Mariji JMIKOLI VEČ SE NE VIDIMO!14 - Z rahlim DOLGOLETNI SPORI — Le nekaj korakov loči Oblakovo (levo) in :Sevškovo> domačijo, ki sta edini v	pred osmimi leti ubil moža, se	ni nič takega zgodilo, je Oblakova žena izpričJ
odmaknjenem zaselku Bransko. Slednja (na desni) je po tragičnem dogodku ostala pusta in prazna.	je ponovno poročila. Toda tudi	Čanje z možem potem, ko se je vrnil s svojega
RAZSIPNI genij
Tesla postal vegetarijanec. Ob koncu življenja je pil samo še mleko.
V mladih letih je zelo rad in veliko kadil. Na ljubo sestri je tobak opustil. Rad je pil viski, kajti menil je, da je blagodejen vir energije in neprecenljivo sredstvo za podaljšenje življenja. Po njegovem je bilo žganje vzrok dolgega življenja marsikaterega njegovih prednikov. Njega bo, kakor je izjavil v začetku tega stoletja, usposobilo, da bo dosegel 150 let. Ko so uvedli prohibicijo, je viski opustil, trdil pa je, da mu bo to zmanjšalo verjetno starost na 130 let.
Ob svojih dveh metrih je tehtal Tesla le 64 kilogramov, vendar je bil nenavadno žilav in močan, kar je dokazal, čeprav miroljuben kot pikapolonica, v nekaj pretepih, ki se jih je za svojega življenja hočeš nočeš moral udeležiti. V mladih letih je nenavadno rad kvartal in igral biljard. Obe strasti je opustil, ker je menil, da bi se jima preveč posvetil in da bi zaradi tega trpelo njegovo znanstveno delo.
Največ, kar povprečni ljudje vedo o Tesli, je to, da v njegovem življenju ni bilo žensk. Do njih se je sicer vedel zelo spoštljivo, če je le hotel, je bil bleščeč salonski lev, vendar ga niso zanimale. Če že je katero od njih opazil, jo je idealiziral — v njegovem duhu je izgubila vsako
seksualnost, spoštoval je samo njene duševne vrednote. Samo razum. Zelo pa je ljubil golobe. Krmil jih je v parkih, v svoji hotelski sobi — drugačne tudi nikoli ni imel.
V eni od takšnih sob je Nikola tesla tudi umrl. 8. januarja 1943 je sobarica stopila v njegovo sobo in ga našla mrtvega. Na njegovem suhem, koščenem licu je bil komaj zaznaven smehljaj. Soba ni bila plačana. Tako je umrl človek, ki je prišel v Ameriko s štirimi centi in z zbirko svojih pesmi v žepu, človek, ki bi s svojimi patenti lahko zaslužil milijone dolarjev, mož, ki je zavrnil Nobelovo nagrado, gostitelj, ki je menil, da za njegove goste tudi najbolj dobro ni zadovoljivo.
In če že ne vemo, da je en tesla enota gostote elektromagnetnega pretoka, se v svoji veličastni nevednosti zavedajmo vsaj tega, da temelji današnji svetovni veleenergetski sistem na Teslovem patentu (patentih) o izmeničnem toku. Teslino ime brenči v vsakem električnem vodu, se obrača v vsakem generatorju ali elektromotorju. Če so spomeniki res tako potrebni kot se zdi povprečnežem, jih nima nihče več kot Nikola Tesla.
MARJAN BAUER
DOLENJSKI LIST
Od kod ta ljubezen do tehnike in dote kega celo na jezikovnem področju, ki tebn' „ (po pravici povedano) ni prav blizu. »Ves\' pravi Struna," bil sem sin železničarja na mirnopeški postajici. Nekaterim šmir srn > nam, tehnikom, pa diši kot parfum ne ,. katere številke. Da pa mi je Albert ime, je navezi s tehniko. Starši so mi pripoveJ°va je iz Ljubljane prišla nekakšna železniška v naprava za oskrbovanje vlakov. Ime ]i Je Albert. Staršem je šinila ideja. Ko sem z^s.,, šolo, sem tistih šest črk svojega imena tudi vlite v železo."	.
Marsikaj se zgodi v 76 letih življenja. or je za potrditev Alberta Strune širokega, nega gledanja na ne ravno usmiljeni svet z Jen dogodek, ki se je pripetil ob 9rab"J'.s m0 elektrarn. Bilo je po vojni. Morale bi bit delovne zmage in nobenega poraza. V ag ' ki je ležal zelo globoko, je vdrla voda. J *£rJ0 vija se zaradi tega seveda	ne	bi	hj	§el
takrat hudičevo radi iskali krivca. Najbr kdo tudi na hladno.	„ b0|j
..Poklicali so me," se spominja Struna, zaradi tega, da ugotovim,kdo je kriv m ne, krivo. Ugotovil sem, da so kriva ..^"bnih črpalki. In celo res je bilo. Kakšnih P® .jgh prijateljev takrat v tehnološko i"?zvltlhiJ0vega nismo imeli. Tesnila smo naredili iz ro , ;n lesa, prepojenega v olju. Človek je bil J jj tudi agregat ni bil več moker. Pomirili so tisti z vrha."	nj|	so
Časi z oljem prepojenih robidovih «,nelll mimo. Alberta Struno, ki je danes v zas ^ ob pokoju, pa vendarle vprašam, kaj naj o današnjem silovitem napredku tehnike P • ^ strojništva. Je to človek, ki zna popra w stroj, je to človek, ki stroje načrtuj .	^
izrecno strokovnjak za vijake (ko srn ^ ravno omenili), je to človek z idejami, rih sta uresničljivi samo ena ali dve? aDredek Takole je odgovoril prof. Struna: ,, , kakega ljudstva, države odseva tudi v te ogledalu. Tehnika je od nekdaj zabteVmobiiski Niso pa več časi, ko si je nekdo avto stroj zamislil, pomagal	mojstru Prl ,.
bloka, stroj namestil na šasijo in se ^asU popeljal z njim. Hudo napak |aa bl. .! clj spe; pretanjenih specializacij in celo specia i a|j cializacij trditi, da ne potrebujenu) m str0jem tehnika, ki v hipu ugotovi, kaj je	je
narobe. Ugotovi veliko prej kot tl5 ' raviti, narisal, rodil, bi rekel. Eden pač zna P veza-drugi načrtovati. Eno z drugim je red ,^venjrja no. Oba pa sta upravičeno diplomirana strojništva. Prav je tako." maRJAn BAUER
•krili v vi'
sateliti ameriškega vojnega letalstva oa ..jjne soki atmosferi sumljive in neobičajne	^
molekularnega vodika (dva vodikov«1	..^
zlepljena kot milna mehurčka) s sle°°	-z po
Tritij je vodik, ki ima jedro sestavIje dika? enega protona in nevtrona. Od kod ta	. „
Vohunski sateliti so že pred deseti jn Semipalatinsku za Urajom odkrili o9r skrivnostne naprave. Slo je za orjas »ce|era-izkopane v granit, v katerih naj bi bili torji delcev in izredno močne el®ktr,c^r:|i tud' le. Z zelo občutljivimi kamerami so o
orjaške kovinske krogle. Ugotovili so, ^la
najbrž veliki kondenzatorji, v katerih n J
shranjena energija za vesoljske »piha,ni. j^nost-
Sateliti so odkrili še neko drugo s
Tokrat je šlo za izredno velik ma.9vf m nosp6"
dinamični generator, združen zorJa • iu kjer
ševalnikom delcev. Odkrili so ga v Azg J
je sovjetska baza za poskuse z atomski ^ I : !_	.	___:	o coctai/nl del _
bami in raketami. Baza je sestavni “JV^oit' ..protizračne obrambe", ki je pod P° otjraket* generala Batitskega, strokovnjaka za p ^po-no obramba Američani se sprašujejo- ^ trebujejo Sovjeti pri protiraketni obr ^ speševalnik in zakaj je ta prav v roka
Američani se tudi dobrozavedajodaso^g ti zelo napredovali, zlasti na podrocj .j p or »visokih energijah". V ta koš spa'daj	jtrO"
speševalniki. Zanimivo pa je, da sovje	. ^
kovnjakov za to področje znanosti n oVah< univerzah in uradnih raziskovalnih- 0|jSkih „Kje naj bi bili, če ne pri atomskih .puhalnikihT' sklepajo Američani.
seveda kot iz topa odgovorim, da v kuhinjo. Da smo Dolenjci res sami med seboj, me prepriča, ko reče, da bi lahko s tiste kuhinjske mize pospravila tudi prt in cvetličje. Treba je pač narediti prostor za kozarček krepkega.
Pravijo," pove prof. Struna, „da sem menda tehnik od glave do pete. Nekoč smo imeli v Slovenjgradcu nekakšno pojedino, na kateri se mi je odlomil zob. Edvard Kardelj je za to zobato polomijo zvedel in me — takrat sem bil rektor — čez nekaj dni na sprejemu ob obletnici ekonomske fakultete zbodel, če je popravilo zoba mehanska tehnologija. Izpovedal sem, da je nekako v tem smislu. »Potem morate imeti tudi garancijo," je rekel Kardelj, misleč, da me bo pritisnil ob zid. Odgovoril sem, da za popravljeni zob dajejo jamstvo, za gobec pa prav nobenega. Mislil sem seveda svojega."
Po vojni je bil Albert Struna imenovan za rednega profesorja na tehniški fakulteti univerze v Ljubljani. Trikrat je bil dekan fakultete za strojništvo, vmes je tudi že omenjeno rektor-stvo. Predaval je — njegova specialnost so turbine in črpalke — celih 25 let. Sam pravi, da je šlo »skozi njegove roke" okoli 1500 študentov. Prof. Struna je tudi avtor več knjig.
Ko je avtomobilizem pred leti potrkal na slovenska vrata, ga ni bilo med nami, ki ne bi prebral njegove knjige »Avtomobil". Kar malo bledlo se nam je od vseh tistih ventilov, batov, ojnic in difemcialov. »Avtomobil" je doživel tri izdaje. Še danes lahko temu rečemo uspešnica. Tu so še druge knjige: »Mazanje strojev", »Priročnik za mazanje motornih vozil", »Vodni pogoni na Slovenskem" itd.
Posebno mesto pa je treba pridržati za njegovo — lahko bi rekli življenjsko delo — »Splošni tehnični slovar" v dveh knjigah z nad 1200 stranmi. Z njegovim izidom (1962 in 1964) so se prof. Struni izpolnile dolgoletne sanje iz mladosti, da bi po desetletjih marljivega dela in zbiranja nekdaj in nekako morali naš tehniški jezik očistiti grmade tuje navlake iz še ne tako davne preteklosti. Ta nam je sicer pomagala izbistriti nadarjenost za vse »tehnično" in nas naučila marsičesa, česar drugi jugoslovanski narodi niso podedovali v tolikšni meri, žal pa nam je pustila v jeziku mnogo tujega, grdo popačenega in zdaj tudi že zastarelega. Ves ta plevel še zdaj ni zatrt v kali, čeprav mu bijejo zadnje ure. Pri tehniški sekciji terminološke komisije pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (komisijo vodi ves čas od ustanovitve prof. ing. Albert Struna) pripravljajo že drugo izdajo tega jezikovnega kodeksa. Struna ponosno pove, da so že pri črki P. To je velikansko delo, ne gre namreč samo za to, da pravimo »šraufu" vijak.
prof.
ALBERT STRUNA
»V neki zidanici v Kriški gori ob Krki je živel možanec, ki se je pisal Struna, po domače so mu rekli Krjavelj ali Šepčev. Jurčičev oče je kot krčmar hodil po vino v Kriško goro, in popolnoma verjetno je, da je tudi sina Jožeta kdaj s seboj vzel. Imeni Krjavelj in Šepec sta mu ugajali in ju je porabil v romanu Deseti brat in Cvet in sad."
Teh nekaj stavkov je zapisanih v reviji »Jezik in slovstvo", letnik 1959/60, številka 1. Prof. ing. Albert Struna, ki je naš današnji sogovornik, trdi{ da je dolina ljudi s priimkom Struna od Žužemberka do Toplic, to ali ono sorodstvo pa bi našli tudi med Trebnjim in Mirno.
»Ker sem," pravi nekdanji rektor ljubljanske univerze, »znanstveno v rodu s Krjavljem," se
nikar ne čudite, če bom tu in tam kaj pretiraval ali lagal."
Pa nima Albert Struna kaj lagati. Rodil se je v Mirni peči na Dolenjskem. Bil je sin železničarja na takrat in danes samotni železniški postajici. Maturiral je v Ljubljani. Tehniko je študiral v Ljubljani, diplomiral v Brnu. Pisalo se je leto 1923. Potem je bil vse po vrsti: kon-strukter za vodne turbine, vodja konstrukcijskega oddelka pri Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani, tehnični obratovodja v takratni Beograjski tekstilni industriji. V predvojnih letih je bil tudi tehnični sodelavec pri Svenska Kullagerfabriken in Standard Vacuum Oil Company. Od leta 1938 je pooblaščeni inženir strojne stroke, za honorarnega predavatelja na tehniški fakulteti univerze v Ljubljani pa je bil imenovan 1940.
Ko prof. Albert Struna vpraša, kam bova sedla (v kuhinjo ali v fotelje v dnevni sobi).
povzročila večjega razdejanja, bo pa uničila nasprotnikovo živo silo. Tako orožje je nevtronska bomba, ki se razleti okoli 100 metrov od tal in poruši le stavbe na prostoru s premerom 200 metrov. S svojimi smrtonosnimi žarki pa ubije vse živo, tudi posadke tankov in drugih oklepnih vozil, na površini do treh kvadratnih kilometrov.
Če pa je verjeti ameriškemu generalu, imajo tudi Sovjeti močno orožje. Gre za vesoljski atomski »pihalnik", s katerim menda lahko pošiljajo »smrtne žarke" proti katerikoli točki na tleh ali proti balističnim izstrelkom med poletom. To naj bi pomenilo, da Sovjeti s tem orožjem lahko v manj kot sekundi onesposobijo vse nasprotnikove zaloge atomskega orožja. Sovjeti naj bi torej imeli »pihalnik", iz katerega bi zasuli ameriške projektile z milijardami izredno majhnih in vendar zelo močnih »izstrelkov" v obliki atomskih jeder brez pripadajočih elektronov.
Zanimivo je, da pospeševal ni ki (akceleratorji), s katerimi je to mogoče početi, obstajajo že 20 let Imenujejo jih pospeševalniki delcev. Težava pa je v tem, da je najmanjši od njih dolg kar kilometer, za obratovanje pa potrebuje zelo močno atomsko elektrarno. Je torej mogoče verjeti, da so Sovjeti izdelali tako, več tisoč ton težko napravo v obliki satelita? Nuklearni top lahko namreč deluje le v vesolju, kjer ni ozračja, ki bi zadrževalo izstreljena atomska jedra.
Po čem Američani domnevajo, da ima SZ tako orožje? Že novembra 1975 so opazovalni
Ameriški strokovni časopis Aviation Week je pred kratkim objavil zapis o novem ultra tajnem orožju, ki naj bi ga imela Sovjetska zveza. Članek je napisal upokojeni divizijski general George Keegan Junior, ki je bil pred upokojitvijo vodja obveščevalne službe letalskih sil. Predsednik Carter trditev v članku ni povsem zanikal, čeprav je pripomnil, da pisanje vsebuje tudi »netočnosti".
VOJAŠM	K
ATOMSKI
„PUHALNIK”
PROTI
..HUMANI"
BOMBI
Ali imajo Sovjeti res atomski »pihalnik"? To orožje naj bi se namreč postavilo zoper ameriško nevtronsko bombo in manevrirne rakete.
Za kaj gre? Ni dolgo tega, kar je svetovna javnost zvedela za dve novi vrsti ameriškega orožja: najprej za manevrirne rakete, nato pa še za nevtronsko bombo. Manevrirna raketa je majhno brezpilotno letalo s podzvočno hitrostjo, ki ga uravnava elektronski računalnik. Leti lahko zelo nizko in se izogiba vsem naravnim in, drugim oviram. Zaradi nizkega leta ga sovražni-1 kovi radarji ne morejo pravočasno odkriti in sestreliti. Manevrirna raketa nosi seveda atomsko bojno glavo.
Nevtronska bomba je, kar se ideje in načrtov tiče, že precej staro orožje, toda izdelovati so ga zečeli pred kratkim. Zahod je namreč že dolgo čutil potrebo po orožju, ki bi samo ubijalo, ne pa tudi rušila Zakaj? Na Zahodu se zavedajo, da so njihove konvencionalne vojaške sile šibkejše od sil varšavskega sporazuma in da bi se bojišče po izbruhu sovražnosti kaj hitro preselilo na zahodna tla. Zahod pa je gosto naseljen. Porebovali so torej »humano" bombo, ki ne bo
z nami do zadnjega diha
D|obne, majhne postave, vendar odločnega ju ln izrednega spomina — taka je Hellen j0 ' vc*ova po legendarnem angleškem majorju % U' kiie mec* zac*njo vojno šef prve zavezuj6 vojaške misije pri Glavnem štabu NOV in
kratkim je bila gospa Jones na krajšem pg lU tudi na Dolenjskem in v Beli krajini, sicer nabii-01 9°.stJa n?še vlade biva ob morju in si Nam n°Vifl. S'*‘ ^e,ela ie Priti k nam- čeravno so n0 |ravali pokazati v Sloveniji Bled in Postojne" if- en^rat« verjetno zadnjič, bi rada obšla iivljp ■ Je moi mo* doživljal tisti del svojega wnla' ki mu je vse do smrti ostal v najlepšem 7olnu," je rekla gostja.
!Po Pa Jones je bila že prej v Jugoslaviji, ie n, je Pfecej moževih prijateljev in znancev, Natani?90 Več pa ^ pozna po pripovedovanju.
0 Ve za posamezne dogodke iz partizanka ' 2a.nekatere se spominja celo datumov, ne ve rno^emirnena ljudi, ki so bili takrat z njenim Pajtl skupaj. ..Velikokrat mi je pravil celotno *arneansk° epopejo, ampak vaših imen, ki so Sponi^, ,težko izgovorljiva, si ne morem ne |j| ,nitl' ' je z obžalovanjem povedala. Da pa ji ^ih k -V®*0 'z spomina, je pri vseh srečanjih v tirni j Pros‘la za sedežni red ljudi, s kate-Sedeje Se^a'a za mizo. Vedno ji je kdo narisal top,' v °kvirčke pa napisal imena ljudi. To Urecjj| 0r|es spravlja, da bo doma v Kanadi laže
"2a V\nJr Vtise in sP°mine-1946 k ^'ama (moža) nisem vedela vse do leta
v Ang|j-°Se *e po voin' vrnil. Kot Kanadčan je šel Sffejeiis trgovsko mornarico, tam pa so ga i2ginj| u ieta^cem, potem je zame za nekaj let Kan^i ude čase sem preživljala medtem v ^flal Vendar sem tydi jaz po svojih močeh štirj le*/ V b°iu Pr°ti skupnemu sovražniku. ^asn56-^1-0*8*3*3 v tovarni vojaškega materiala. Eno P°?*Uali našim fantom čez Atlantik."
Jones n-IStl^ 'et ~ bilo je 1943 — 1944, ko gospa ^iv|ja| ,Vedela za usodo svojega moža, je premiji jn a*Več med našimi valovitimi dolenjskimi bil pgt, el°kranjskimi brezami. Kanadčan, ki je noči na «1 ranjen v prvi svetovni vojni, se je v °2eit1lje 7	s Padalom spustil na naše
h ni J. ,.ni ie bil to skok v neznano, katerega ° obzal°val. Prihod majorja Jonesa v Prelomnico Pri utiranju resnice
Udeležil se je prvega Zbora slovenskih odposlancev v Kočevju in nato prvega procesa proti vojnim zločincem, mudil se je v Belj krajini in dlje časa bival v Dobličah nad Črnomljem, govoril je na mitingu ob prvi osvoboditvi Novega mesta 1943 in navdušil delegatke na I. kongresu AFŽ v Dobrniču.
Moža s črno baretko, potisnjeno v stran, že rahlo sivih las, ostrih potez in grškega nosu se spominja še danes izredno veliko ljudi. 'Gospa Jones je bila presenečena, ko so ji še zdaj, toliko let po vojni, ljudje z največjim spoštovanjem
govorili o majorju Jonesu in se do podrobnosti spominjali njegovih javnih nastopov.
Temu se ni čuditi, kajti nastop zavezniškega oficirja na javnih partizanskih mitingih je bil za ljudstvo velika moralna opora, posebno še, ker je bil govornik in pol. Čeravno ga takrat večina sploh ni razumela, so vsi čutili, kaj govori. Da je z nami, da nam bo pomagal in da moramo zmagati. In ko je nazadnje še dvignil roke ter omenil Tita, so majorja Jonesa domala nosili na rokah.
Prav zaradi velikega navdušenja nad vsem, kar je pri nas doživel, nad ljudstvom, ki se je golo-
roko uprlo močnemu fašističnemu stroju, nad partizani, ki so lačni in prezebli sprejemali bitke", pa nad osebnostmi, ki so vodile naš osvobodilni boj, je dobil črno piko pri predstojnikih. Čeravno je major Jones pošiljal poročilo za poročilom, da se v Jugoslaviji edinole partizani bore z Nemci, mu tega dolgo niso verjeli. Odpoklican je bil iz Jugoslavije leta 1944, nakar so ga leto dni pustili ždeti v nekem londonskem hotelu. Tam je major Jones začel pisati knjigo Dvanajst mesecev s Titovimi partizani. Obenem je neutrudno predaval. Ker je imel prijatelje med univerzitetnimi učitelji, je govoril predvsem mladim na univerzah o Jugoslaviji in partizanih. Imel je 167 takih predavanj, dasi je bil večkrat opozorjen, naj tega ne počenja.
Knjiga je zelo težko zagledala luč sveta, z njo pa si je nakopal nove težave zaradi očitnih simpatij do Jugoslavije. Vrnil se je v Kanado, kjer sta z ženo kupila farmo, kakih dvajset kilometrov oddaljeno od znamenitih Niagarskih slapov. „Imela sva 116 akrov zemlje na farmi, ki je nosila ime Beograd, medtem ko se je naš park ob reki imenoval Park Vodušek po moževem partizanskem prijatelju," je povedala gospa Jones. Farmo je nekaj let po moževi smrti oddala.
In tudi za prijateljstvo, ki sta ga Jonesova na farmi pokazala do Jugoslovanov, smo jima lahko globoko hvaležni. Sprva so se njunih piknikov ob 29. novembru in 4. juliju udeleževali le prijatelji s konzulata in nekateri izseljenci, sčasoma pa je Jonesov piknik postal zbirališče tisočev naših izseljencev v Kanadi.
„Moj mož je imel veliko težav in vsakovrstnih nevšečnosti zaradi prijateljstva z Jugoslavijo in njenimi ljudmi, a je kljub vsemu vedno in na glas izjavljal, da je ponosen, ker je smel preživljati najtežje trenutke s partizani. Pokojnino je dobil urejeno šele več let po vojni, medtem pa sva morala trdo delati na farmi, da sva bila neodvisna. Vse do svoje smrti septemra 1969 je bil VVilliam vaš prijatelj," je rekla gospa Jones.
Ženo moža, ki počiva na majhnem pokopališču v VVellandportu, smo pri nas tudi sprejeli kot ženo najboljšega prijatelja. Solzna je bila Hellen Jones, orošenih oči so bili njeni tukajšnji znanci,v ko so si ob slovesu segli v roke. Ni mogoče mimo dejstva, da čas beži in da med nami leži Ocean.
RIABAČER
DOLENJSKI LIST
strel
skozi
objektiv
Ir i kn
• ie v mestih narašča prometna gneča, več ^b|ja 2raku strupa in smradu, bolj ko človek Hitej Vsakodnevno živčno voljo s časom in Vno.*. utr'pom življenja, bliže mu je ideal N0, Večje je hrepenenje v njem po umirje-'Var>ja, po počasnih, a zanesljivih spre-
i In rasi. .
pih w l|0 v doslej odmaknjenih in zapuščenih ,'kendi' meščan se sklanja k zemlji ter
Form Vre^° zlato rjavih plodov ali našli
‘ ^ biijtrumne?a iurčka-S n.- *e naravi stopa tista vrsta ljudi, ki goje
a' oa*starejših človekovih opravil — lov, kajti 6S- n' samo ubijanje, ampak predvsem Sin, anj.e kočljivega ravnovesja med divjadjo in Vj, °koljem. Pri nekaterih pa se z lovom ■lej . ena strast — fotografiranje. To so privr-ako imenovanega fotolova. Organizirano ^b|jaJ^s v foto klubu Diana, ki ima središče v ^iih Sj* sekcije pa v mnogih večjih slovenskih .Kriv; anii predsednik kluba je Janez Černač, * *
jtt kn
IBhi	cv»acviiiii\ muuo je uancc vsui nav*,
V/ani inženir gozdarstva, ki živi v Kočevju ^°slen pri KGP Kočevje.
toljjČernač je ime, na katero ljubitelji foto-V|'Va'' naletijo prej ali slej. V reviji Lovec, v Slh Vansk' Foto-kino reviji, v Rodni grudi ter W Publikacijah je zaslediti izredne posnetke, j^n« a,i črno-bele, katerih avtor je Janez Po rodu je Černač Dolenjec, doma iz ,le vasi pri Mirni. Že od mladih nog ga je 1 je bil navdušen lovec, vodil okoli ter mu Ulj lepote narave. Ti nauki so bili predvsem ' a so vendar mlademu fantu odkrili veliko narave, hkrati pa v njem prebudili iskro in zanimanja.
Z ljubeznijo do narave je raslo v Černaču tudi zanimanje za čisto ..likovno plat" narave. Nič nenavadnega ni torej, da je bila dolgoletna želja imeti svoj fotoaparat. Želja se je uresničila šele, ko si je na praksi prislužil prve dinarje. Za prvi samostojni zaslužek si je Černač kupil fotoaparat VERRA 1. To je bilo prvo orodje, s katerim je poskušal ujeti tisti čarobni hip divjega življenja v naravi.
Potreba je hitro porasla in delni neuspehi pri fotografiranju so pokazali, da se da te izredno težke zvrsti fotografije lotiti le s prvovrstno opremo. Janez Černač je z nakupovanjem vse boljših in bolj izpopolnjenih fotografskih kamer ter s prodajo rabljenih končno prišel do kar zavidljive fotografske opreme: ima dva Nikona z objektivi goriščnih razdalj: 28 mm, 50 mm, 135 mm, 300 mm in 500 mm ter klubski fotoaparat Pentacon z ustreznimi objektivi za diapozitive srednjega formata (6 X 6). Opremo je zbiral skrbno ih gotovo se je moral marsičemu odreči, saj je vrhunska oprema izredno draga.
„0 tem, koliko denarja je že šlo za mojega konjička, raje ne mislim," je preprosto zaokrožil vprašanje materialne osnove.
..Fotografiranje divjadi," je povedal pred-
Janez Černač
RADOVEDNO V SVET — Černač je ujel mlado lisičko, ko je radovedno pogledala iz brloga v beli svet. Žival je ujel, ko je stopila v svetlobo in ji je kožušček zažarel, kar jo je lepo odrazilo na temnem ozadju.
sednik foto kluba Diana, „je po mojem mnenju najtežja zvrst fotografije. V prvi vrsti zahteva tako fotografiranje dobro poznavanje živali, njihovih navad in načina življenja, saj brez tega še tako odličen mojster fotografije ne bo nič opravil. Težak in včasih kar usoden problem je svetloba. Divjad izstopa v zgodnjih jutranjih urah in zvečer, ko je ravnanje s svetlomerom nezanesljivo, po drugi strani pa je v gozdu vedno občutno bolj mračno kot zunaj. Če vzamemo v obzir še slabšo svetlobno jakost teleobjektivov (brez njih pa je divjad nemogoče fotografirati), smo hitro pred zares težkim vprašanjem."
Janez Černač, ki je po številnih fotografijah in diapozitivih sodeč, težavam kos, je pripovedoval o skupnih fotolovih, katere fotoklub Diana prireja za svoje člane, o urah potrpežljivega čakanja ali iskanja divje živali, o filmih, s katerih ni bilo mogoče dobiti niti enega koristnega posnetka, o tednih in tednih brez srečanja z divjadjo, vendar je vsa ta pripovedovanja preveval žar prave strasti, žar ognja, ki daje človekovemu bivanju pa tem svetu lepoto in čar.
PREDNOSTI FOTOLOVA
Ker je inž. Černač tudi navdušen lovec, saj se na lov ne odpravlja le s fotoaparatom, ampak
tudi s puško, o čemer priča njegova delovna soba v Kočevju, kjer poznavalec lovskih trofej ima kaj videti, je znal dobro pojasniti razliko med obema vrstama lova:
„Fotolov ima pred lovom nekaj prednosti: sezona traja celo leto za vso divjad; fotolov ničesar ne odvzame naravi in trofeja ni po svojem značaju namenjena le enemu samemu. Pri pravem lovu, ko je strel za žival neznansko bolj usoden kot ,strel skozi objektiv', gre verjetno za bolj prvinsko zadovoljstvo. Vendar lov ni tako škodljiv za naravno življenje, kot bi nekateri to radi prikazali. Lovci s streljanjem poskušamo vzdrževati ravnotežje v naravi, saj je prav človek to ravnotežje porušil. Divjad ima zdaj več hrane, možnosti prehranjevanja pa se s kultiviranjem površin še povečujejo, zato se tudi bolj množi. Naravni selektorji, kot sta ris in volk, tej nalogi ne bi bili več kos."
Fotolov postaja v Sloveniji vse bolj priljubljen, mnogi vidijo v tem načinu lova tisto pravo odkrivanje narave in njenih lepot, mnogim je morda to preizkus lastnih zmožnosti, potrpežljivosti, vztrajnosti — gotovo pa je vsem doživetje, ki ga je možno podoživeti. Prav to pa daje fotografiji njen svojski čar.
M. MARKELJ
3li>«jenz
RAZNOTEROSTI IZ SOLSKIH KRONIK
Pisanje šolskih kronik na Slovenskem sicer ne sega daleč nazaj, ker jih je avstrijsko prosvetno ministrstvo v Avstro—Ogrski predpisalo šele 20. avgusta 1870, vendar najdemo v njih marsikaj zanimivega. Začetke njihovega pisanja zasledimo že v 18. stoletju, čeprav cesarica Marija Terezija ob podržavljanju šol 1774. leta njih potrebe niti ne omenja. Njihovo število je začelo polagoma rasti od 1856 dalje, ko je škof Anton Martin Slomšek s posebno listino z dne 14. aprila naročil lavantinski duhovščini, naj poskrbi za pisanje šolskih kronik; a do njihovega razmaha je prišlo šele ob koncu preteklega stoletja. Po podrobnih navodilih, ki so jih predpisali deželni šolski sveti, so morali učitelji podajati leto za letom potek šolskega življenja in dela ter zraven beležiti tudi podatke o raznih dogodkih in pojavih, kakor o elementarnih nesrečah, vremenu, letini, požarih, epidemijah itd. Mnogi kronisti so takšne krajevne pojave in zpnimive dogodke radi in skrbno zapisovali. Da bi se z njimi seznanil širši krog ljudi, daje vpogled vanje ta članek.
KAKO SO UJME ZAPIRALE ŠOLE
Med posebnimi dogodki je dosegel pri več šolah velik odmev potres, ki je 14. aprila 1895 porušil Ljubljano. Zaradi poškodb šolskih poslopij ni zmotil samo pouka v Ljubljani, ampak ga je za dalj časa preprečil tudi v Domžalah, v Dobre-poljah pa ga je onemogočil od 14. aprila do 10. junija, ko je bilo šolsko poslopje restavrirano. Drugod v ljubljanski okolici so bile šole manj prizadete. V posameznih šolskih kronikah se omenja potres tudi v letih 1880 (v Kostanjevici), 1882 (v Prečni), 1897 (v Krašnji in Selih—Šum-berku), 1913 (v Šentjerneju), 1939 (v Podtaboru).
Mnoge kronike vedo dosti povedati o velikih povodnjih. Strahovito povodenj je večkrat doživel Polhov Gradec, posebno v letih 1888, 1924 in 1926. 9. avgusta 1924 so v štiriurnem nalivu hudourniki in Gradaščica tako narasli, da so rušili poslopja in so utonili trije ljudje. Otroci do pomladi niso mogli v šolo. 27. septembra 1926 je povodenj razdrla cesto, več hiš in polje. Isto leto je divjala povodenj v več delih Slovenije. Močno je pustošila Selščica v Selški dolini, v Posotelju je Bistrica v Lesičnem (Pilštajnu) trikrat prestopila bregove in uničila poljske pridelke, katastrofalno pa je prizadela povodenj Savinjsko dolino, kjer je Savinja s svojimi pritoki že večkrat poprej in tudi pozneje planila iz struge ter pri rušenju terjala tudi človeške žrtve.
Pred močnimi in naglimi poplavami ni varen Motnik, kjer je 20. septembra 1893 Motnišnica tako narasla, da je vdrla skozi okna v hiše. Zdivjani potoki so takrat odnesli vse mostove od Kamnika do Ločice. Povodenj je že večkrat vdrla v Ihan, v Domžalah pa je poškodovala šolo leta 1901.
Velikim povodnjim je zelo izpostavljeno mesto na otoku Kostanjevica, ki jo je Krka izredno poplavila novembra 1923 ter maja in junija 1939, ko se je dvignila kar za 4,25 m nad normalo. Voda je vdrla visoko v hiše in odrezala mesto od okolice. Konec novembra 1923 je pustošila ogromna povodenj razen na Dolenjskem tudi na Gorenjskem, v Vipavski dolini, v Savinjski dolini, na Dravskem polju in v Pomurju. Pri Podnartu je Sava razdrla železniško progo, pri Brežicah pa je narasla 5 metrov visoko in je zalila vasi do streh. V Kočevju so se takrat in ob drugih velikih povodnjih vozili s čolni po ulicah. Hudourniška voda večkrat vznemirja Rob, kjer poplavlja Robarsko dolino, v Strugah pa ponikalna voda izpod Male gore navre v visoko jezero, ki zalije hiše in hleve, da tone živina, ljudje pa beže na bližnje vzpetine, da si rešijo življenje.
Kronisti so zelo pozorni na silovite ujme z viharji, ki prinašajo veliko škode. Tako je 29. oktobra 1927 silen vihar podrl šolo v Vodicah in podrl mnogo gozdnega drevja. Na Otočcu ob Krki je 19. julija 1873 strahoten vihar s točo
odnašal strehe in podiral kozolce. V Petrovi vasi v Beli krajini je vihar s točo in nalivom 7. junija 1894 odtrgal in odnesel veliko zemlje z brego-vitih njiv v dolino na Petrovsko polje, ki ga ob dežju rada poplavlja kraška voda. V Fari in Vasi ob Kolpi se je 15. februarja 1878 naglo izvila takšna nevihta s snegom in dežjem, da je zagrnila dan v temno noč. V Gabrovki je leta 1885 strahovita toča pobila vso strešno opeko na šolskem poslopju, v Pokovcih v Prekmurju pa je šolsko streho močno poškodovala 5. avgusta 1928. Toča, debela kot kurja jajca, je padala v Dramljah leta 193115. junija istega leta pa je v Rožni dolini na Štajerskem pobila vse poljske pridelke ter mnogo ptic in zajcev.
NA KOČEVSKEM ZMRZNIL UČITELJ
Pri mnogih kronistih so prišle do izraza hude in mile zime, visok sneg in poletne suše. Po šolskih kronikah so bile hude zime z visokim snegom v letih 1874, 1876, 1879, 1888, 1890/91, 1894/95, 1905, 1913, 1915, 1917, 1920, 1922, 1929, 1940, 1942, 1945, 1947, 1954. V okolici Šentvida pri Stični so se v hudi zimi 1874 pojavili volkovi. V Polhovem Gradcu je visok sneg leta 1876 prekinil šolski pouk za teden dni. V hudi zimi 1888 je zmrznil v snegu učitelj na Smuki na Kočevskem. V Lokovcu pri Zidanem mostu je leta 1894 zapadel sneg do vrha strehe na šoli, ki je bila v kmečki hiši, v kateri so bile le tri klopi za šolarje. Ker hiša ni imela dimnika, se je pozimi v šoli tako dimilo, da je moral iti učitelj z učenci večkrat na prosto, da se niso zadušili. V Štalcarjih na Kočevskem je leta 1895 in v Dolenji vasi pri Ribnici leta 1905 zapadel dva metra visok sneg. Na Gori nad Sodražico nanese veter do 8 metrov visoke snežne zamete. 4. marca 1895 je snežni vihar od severa okrog poldne nakopičil , na Pretoki v Beli krajini tako visoke snežne zamete „kakor male hiše". Štirje učenci iz Žuničev so zaradi tega ostali čez noč v Preloki in so se vrnili domov naslednjega, dne. V Petrovčah je 28. maja 1895 snežilo kot pozimi, na Sinjem vrhu pa je 16. maja istega leta zapadel skoro pol metra debel sneg, ki je s polomom drevja napravil ogromno škode. Leta 1936 je sneg na Dolenjskem tako zgodaj zapadel, da so v Mokronogu v trgatvenih počitnicah od 5. do 8. oktobra trgali v vinogradih izpod snega.
Izredno mrzli zimi sta bili v letih 1917 in 1929. V Škofji Loki je dosegel absolutni minimum mraza 25. januarja 1917 -37.1°C, naslednjega dne zjutraj pa — 36..4°C. V Zavrčku je v hudem mrazu, ki se je v januarju in februarju 1929 stopnieval do — 28°C, Drava zamrznila. V Strmcu na Štajerskem je leta 1929 dosegel mraz — 29°C. V Srednji vasi v Bohinju je kazal toplomer februarja 1929 14 dni od — 27 do — 30°C. Pouk je bil zaradi mraza prekinjen pet dni. V dneh 14., 15., 16., 20., 22. in 23. februarja 1929 je dosegel mraz v Livoldu na Kočevskem — 32°C, v Vodicah in Žalni — 33°C, na Selih—Šumberku v Suhi krajini pa 2. februarja — 36°C in 11. februarja celo — 38°C, kar je bil absolutni minimum v Sloveniji.
VROČINSKE POČITNICE
V nasprotju s hudimi zimami so bile ponekod včasih tako mile zime, da so hodili otroci bosi v šolo, npr. na Igu 1876 in 1880, v Žalni januarja in februarja 1882, v Gribljah februarja 1920.
Hudim zimam je navadno sledilo sušno, vroče poletje. V Smuki v Suhi krajini na Kočevskem so v zelo sušnem letu 1922 vozili vodo iz daljne Krke vse od 1. julija do 23. oktobra. Na Kristan vrhu (prej Sv. Peter na Medvedjem selu) na vzhodnem Štajerskem so bile 1905 zaradi vročine en teden vročinske počitnice, v Ivanjkovcih pa leta 1911. Učitelji so tu vodili učence na kopanje. V hudi suši 1908 je bila zelo dobra sadna in vinska letina v Slovenskih goricah, Halozah, v Savinjski dolini in drugod.
Požari, ki jih omenjajo kronisti, so bili bolj lokalnega značaja in podobno tudi epidemije, izvzemši špansko bolezen, ki je ob koncu prve svetovne vojne zaprla mnoge šole in zahtevala precej žrtev ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugod po svetu.
V dobi Avstro—Ogrske so podeželske ljudske šole večkrat tekmovale v nabiranju in pobijanju hroščev, na Vranskem pa so leta 1903 pobili kar 708 modrasov.
Zanimiv je podatek o praznovanju 1. maja v Petrovčah. Kronist piše, da so v Petrovčah praznovali 1. maj prvič že leta 1889 in potem vsako leto kot pomladni dan in ljudski praznik. Vozniki so v spomin nanj še skozi vso dobo stare Jugoslavije krasili svoje konje in vozove z zelenjem. Leta 1892 so praznovali kot ljudski praznik 16. maj namesto prvega maja.
V Podgorju pri Sevnici so ljudje 10. avgusta 1911 prvič videli zrakoplov, ki je letel nad vasjo. V Pragerskem je na kolodvoru eksplodirala morska mina 10. junija 1917 in povzročila grozno razdejanje: raztrgala je mnogo vojakov, 'raznesla vagone itd. V Sodni vasi (Sv. Ema) pri Podčetrtku je šolska učilnica izven šolskih ur služila za krčmo od ustanovitve šole leta 1811 pa vse do leta 1901, ko je bila šola razširjena vdvo-razrednico. Odpravo krčme je ljudstvo sprejelo z velikim ogorčenjem.
V Vranji peči nad .Tuhinjsko dolino je neki učenec, ki je šel mimo šole, vrgel v otroški predrznosti kamenček skoz okno v šolsko učilnico tako nesrečno, da je z njim zadel poučujočega učitelja v oko In ga s tem nanj oslepil. Kaznovanje porednih in neposlušnih šolskih otrok s šibo je bilo v 19. stoletju tako v navadi, da se je šolski upravitelj v Limbušu leta 1892 razburjal, ker so morali učitelji po šolskem zakonu odstraniti šibe iz šol. Ko je leta 1901 cvetela v Ižanskem gradu stoletna aloa, so radovedneži in turisti darovali v nabiralnik za šolo znatno vsoto prostovoljnega prispevka. V Ljubnem v Savinjski dolini so morali vsi šolani otroci v letih 1881/82 do 1893/94 redno obiskovati šolo. Izostanki so bili le v redkih primerih opravičeni. Starši otrok z neupravičenimi zamudami so morali na zagovor v Gornji grad, kjer so bili pretepeni.
V istem kraju so otroci, ki so med seboj raje govorili slovensko, kot da bi se silili v nemščini, morali v šoli nositi na hrbtu privezano črno tablico.
VSE ČRNO IN BATINE ZA SLOVENSČINO
Podobno so otrokom v Zibiki, ki od tretjega šolskega leta še niso med seboj govorili nemško, obešali na hrbet leseno škatlo s sporočilom staršem, v čem so se pregrešili. V Vidmu ob Savi so slovensko govoreče otroke vpisovali v črno knjigo, ki so jo tam vodili od 1817 do 1855, v Vidmu ob Ščavnici pa so šolarji, ki so med seboj govorili slovensko v prvi polovici 19. stoletja, dokler je bil pouk le nemški, dobili batine. V Kramarovcih, kjer je bila šola ustanovljena leta 1896, so morali šolarji med seboj govoriti le madžarsko. Ponekod so učence, ki so v potujčevalnih šolah med seboj vztrajali pri materinem jeziku, kaznovali tako, da so jih poniževali in smešili z nataknitvijo lesenega osla na hrbet.
Na slovenskih šolah, na katerih so vodili zlato knjigo, so vanjo vpisovali najboljše in hvalevredne učence ter so jih sprva navadno tudi obdarovali s kako knjigo, denarjem, obleko ali drugo primerno nagrado.
Zanimivo je, da v dobi Avstro—Ogrske niso dosti dali in pazili na abstinenco šolarjev od alkoholnih pijač. Ob posebnih slovesnostih so na nekaterih šolah radi pogostili šolarje med drugim tudi z vinom ali pivom. V Puščavi na Pohorju so bili učenci pogoščeni v poslopju šolskega načelnika Gassnerja leta 1881 s kruhom, vinom in pivom. Na Planini pod Mirno goro so dobili
• „ 40-letn'ce
otroci na šolski proslavi cesarjeve - jg decembra 1888 poleg kruha toliko ^ gpgdnf bili, po pisanju kronike, prav veselM.	jv0,5
Polskavi so dali učencem na proslavi	$
kruhom in vinom so bili pogoščeni	^4 y
mvoritvi dolenjske železnice 31.	rjtvi^
Šentvidu pri Stični, v Žalni pa ob o	^jsa
skega poslopja 30. septembra 190 kruhom in vinom. —	„07 leta ^
Ob javni veselici v Mokronogu ■ nekateri šolarji izrabili priliko, a	^
polnoči, ko so ljudje že večinoma o < q pj veselični prostor, kjer se jih je vefj.Uj)xenci $ zapisu kronike so tistega leta popili tega razreda na dan 18 litrov vina.	.
Ponekod na podeželskih šolah so u^zgQt
roneKoa na poaezeisKin »uiai.	QOtjm
trujeni od kmečkega dela in zaradi P 0f vstajanja, posebno v poletni 010 Miklavžu"2 poukom dremali in spali; tako npr-'1 Dravskem polju v šolskem letu 1922/
KMET ZGRADI L ŠOLO, UČENCI UBILI UČITELJA
i Šentja'
nž?
Na Branskem (pozneje šola Kal) Pr	,
na Dolenjskem je kmet Bernard Kos	^
sezidal na svoje stroške šolo, s	horjihP(l,
zelo ustregel. Do ustanovitve šole v	^jU
Velikih Laščah leta 1922, ko ni bi	v§ol3n'
okoliš s svojimi devetimi naselji mka	. $
je bilo tam dotlej veliko nepismen'	^
nista hoteli bivši občini Dob in Krk_a	^	\i Ur
šole Muljava, kamor naj bi se prej naselji Lužarjev kal in Šica, leta ' _ase|ij i|P': vati, so morali otroci omenjenih dven . še skozi vso dobo stare Jugoslavije svoji prejšnji šoli, in sicer iz Lužarjeveg Šentvid pri Stični, iz Šice pa šolo Kr . rih so hodili dobro poldrugo uro, dasi nove šole Muljava le pol ure hoda. hrfiZni^" Ko sta leta 1872 opolnoči napadlai o> učitelja, vračajočega se domov iz l]tei'c3y[ dva nedavno iz šole izstopivša njegov ga ubila, se na razpisano mesto v Bre	je V
šola Žirovnica) ni hotel nihče javt'- 0 gii eno leto pozneje imenovan na izPr® o0moW teljsko mesto laik, kajžar in steklars 1P iz Rodin.	..	^ed
Poljaki—begunci iz Galicije so im * pljafiP j svetovno vojno za svoje otroke šolo v	poljs.
Vranskem, v Spodnji Polskavi pa s0 jrr>e Židje. Kronika šole v Hajdini poroča,	^ jv
begunci iz Primorske v Strnišču Partu	v0|n0-
pletarni ter tovarni za slamnike in le*n	sc^3 ■»
Na Vranskem so sklicevali roditelj*	paI®
že v 80. letih preteklega stoletja, v J ^Ije-delovala šolska kuhinja od 1888. e svet0^ šolskega vrta v Gorišnici so pred Pr oZneje<jj! vojno zalagali ptujski trg z zelenjavo, P ^iske" prvi svetovni vojni, pa je učitelj uredi
vrtu tobačno plantažo.
Nekatere šolske kronike imajo p?	,
ških vpadih, sadjarstvu, vinogradnist .
stvu, zadružništvu, kulturnem življenj ' v0tH čih običajih (Trboje), starih učbeni . pgio merah (iz I. 1856/57 Stari trg Prl -°3 v*J nospori in sajenju ameriške trte V zida viničarjih (Makole), nemčurjih ('r svet°vn most), o draginji in stiski med Pr	j
vojno, o bojih za slovensko Koroško	f
Slovenj Gradec in sosednje šole), °pesnici) lh med Jugoslavijo in Avstrijo (Jurij 0	- stav^..
Jugoslavijo in Italijo (Rateče), rudars .ugoslav!| (Trbovlje), gospodarski krizi v stan Trt (Topolščica), o gradnji železniške P kob nje-Šentjanž (Mirna), mostnini (*> n0veiseje Savi), pisanicah (Ligojna) ter Steviin Tsle0(i8 poteku NOB v njihovem šolskem ok.° inega v mnogih šolskih kronikah poleg ob|C	^
poteka šolskega dela in življenja za j dokaj zanimivih podatkov iz lo^3^ sll^
IIJATELJSTVO Z REKO
^OvedJ-,V,i0 Svo^e živ|ienie 'n človek jim težko 1,1 i*bira-Je' ^kozi tisočletja si same utirajo struge HqJ° srTleri morjem nasproti, med tem pa v y°da, Ljuj? obnavljajo svoj tok in svežino svojih K>. oje, kj živijo ob njih, jih vedno vzljubi-
^	^ava s pritoki od Radeč do Jesenic
Sjlu Fr lskem oživi v pripovedi rečnega nadzor-
'tleseM3 ^V5'ča s Čateža. Ta poklicni vodar je
sp0z 1 tovariševal z reko in v tem času do
V«nal vsa njene skrivnosti, njene svetle in ^ani.
^ladih NOG OB SAVI
hf^lfenT *e tek'a ob ^av' v vas' Snebrie Pri
^rb '•l3!'0 ie Sava del njegovega otroštva, del ^v°dn ^er’ k' so že zgodaj oblikovale nje-*** jo °S voda- Savo je vzljubil v rani mlado ^iiv|:e ?ato spremljal dolga desetletja poklicne-*°»al jn ,a‘ Kot rečni nadzornik jo je budno opa-1,6 le •*» 9a danes ne more več presenetiti, pa izK nje9°vib Ustnih opažanj, ampak tudi ^ viro \ ni dru9'b/ njihovih pripovedi in pisa-Sef / ^ svoji vedoželjnosti je poizkušal kar Sega °9nati o njej. Pritegnila ga je kot redko °rti Vodaria. Pa sledimo zdaj njegovim spo-: "Pri "rnlad°st:
r^il zin 8tU' k' je bil zidarski mojster, sem se M/ ifi5?rstva< nakar sem naredil delovodsko šo % 'n hude gospodarske krize od 1931 do »da zJT1 7»°ral sam prijeti za kelo in kladivo, \ l U^ii sem več kot polovico manj kot ta-VerJ601. pr'^i od vojakov. Za zaposlitev ni j^h i izbire. Spn/a sem mislil na delo pri v.?1*3 b°lj kot t0 me Je rnikala regulacija /9ocJh |P 56,11 1937 leta prišel k hidrotehnične-t ^ h' ?edanje banske uprave, 1. maja 1938 P'1 imenovan za rečnega nadzornika v S^ii' °va meseca pozneje se je rečno nadzor-%$, 0 na Čatež, kjer je ta služba ostala vse do
SE PONAVLJAJO
^dej^krat dalje sem nadziral bregove Save od X ,° brvaške meje, Sotlo do Zelenjaka, Gab-Sn *S'^ec' Krko do Kostanjevice, Mirno do d °to do Sopote in druge savske pritoke. S v be'a je bilo na reki Savi. V stari Jugoslaviji N® n evalna deia začela jeseni, trajala pa so C 0Q tOrn'ad'- Navadno je bilo pri tem zaposle-^°lje	do Petdeset delavcev. Najbolj za-
> s? Sem b®' takrat, ko se je veliko delala ' rt,QU*bo sem opravljal z veseljem, kot da je Jdj| le> Ura ni bila pomembna. Nanjo nisem ^ e na začetku in ne na koncu delovnega * vodami je že tako, da jih človek nikoli ne
sme spustiti z oči, ne ponoči ne podnevi. Kadarkoli je Sava naraščala in grozila, da bo preplavila bregove, sem se sredi noči odpravil po delavce, da smo pospravili orodje in odšli na pomoč prebivalcem ogroženih vasi. To so bile Mostec, Mihalo-vec, in Loče. Ljudem smo navadno pomagali reševati živino, ker jim je hleve pogosto zalila voda.
Žal ljudje v suhih obdobjih pozabijo na povodnji, jaz pa dobro vem, da pride čez sedem suhih let sedem mokrih. Poplave se ponavljajo na deset do enajst let, zelo velike vode pa na petdeset do sto let Sava se navadno razliva jeseni in spomladi, ker ima v teh dveh letnih časih največ vode. Odkar sem na Čatežu, sem doživel najhujšo poplavo 1964. leta. Takrat je preplavila celo cesto, ki pelje od Budiča proti Čateškim Toplicam, in vdrla tudi v mojo hišo. Iz kleti sem najprej odnesel vsa gnojila in strupe za vrt, za ozimnico pa ni bilo več časa. V kleti je voda naredila velik nered. Jabolka in krompir — vse je bilo pomešano z blatom, vse uničeno."
ZASAVJE JE IZGINILO S POVRŠJA
Beseda je dala besedo in tako je pogovor nanesel na nekdanje Zasavje, vas, ki jo je leta 1781 skoraj popolnoma uničila narasla Sava. Ta je takrat menjala strugo. Nadzornik Avšič se je zanimal za njeno usodo in pravi, da je bila vas približno dva kilometra nad starim brežiškim mostom, na desni strani današnje Save. Zaradi regulacije oziroma prekopa Skopiško — Brežice, ki so ga dogradili okoli leta 1900, je bilo Zasavje še večkrat izpostavljeno poplavam, tako da je takratna oblast sklenila preseliti vaščane v Krško vas. Zadnji prebivalec Zasavja se je rodil 1897. To je bil zdaj že pokojni Janez Lopatič. Njegova družina se je selila v Krško vas, ko je bil star sedem let. Vaščani Zasavja so dobili tedaj brezobrestno posojilo, da so si laže postavili nove domove in nova gospodarska poslopja. O vasi Zasavje ni drugih sledov kot tu in tam kako sadno drevo. Delavci vodne skupnosti vedo zanje, saj so si večkrat natrgali jabolk, hrušk ali sliv in se okrepčali s sadeži neznanega gospodarja, ki je nekoč zasadil ta drevesa.
PO SLOVENSKEM TOKU SAVE SO PLULE LADJE
Sava je bila več stoletij pomembna trgovska pot Šele železnica, ki so jo ob njej zgradili od Zagreba do Zidanega mosta 1862. leta, ji je odvzela prednost. Dokler ni bilo železnice, je malone ves promet potekal po reki. Ob njej je bilo veliko pristanišč. Na Drnovem lahko še dandanes "dimo ostanke nekdanjega rimskega pristanišča.
Franc Avšič
V Krškem so imeli pred stoletji celo ladjedelnica Po Savi je plulo veliko težko naloženih ladij, ki so jih vlekli z vprežno živino. Pristanišča so bila na Jesenicah, v Krškem, Praprotnem in Radečah. Na Prilipah je bilo pristanišče za prekladanje blaga in za zamenjavo živine.
Bregove Save so dolga stoletja povezovali samo z brodovi. Na Jesenicah in na Mostcu še dandanes prevažajo potnike in vozila z brodom. V Brežicah so brod ukinili 1904. leta, ko so zgradili most, v Krškem pa 1866. leta. Takrat so povezali Savo z lesenim mostom. Brod je bil tudi na Mrtvicah in v Brestanici. Sčasoma bodo vse spodrinili mostovi.
Nadzornik Avšič pripoveduje, da so pod vasjo Drnovo vidna regulacijska dela iz različnih obdobij, ki pa žal niso dokumentirana. Z njimi so usmerjali tok reke Save od Krškega proti Brežicam. Lepa obloga brežine je bila tudi nad Mrtvi-škim brodom, prav tam, kjer gradijo zdaj jedrsko elektrarno.
Avšič si je zvesto zapisoval vsa regulacijska dela, odkar je prišel na Čatež, zanimal pa se je tudi za vse, kar so opravili desetletja in celo stoletja pred njim. Tako na primer zavzeto opisuje sledove kamnitega jezu pod nekdanjim brodom na Mrtvicah, ki je usmerjal Savo v desno proti Vihram. Pod Vihrami je namreč še danes viden viso-kovodni nasip, lepo kamnito oblogo pa je opaziti še dalje ob desni brežini savske struge.
Z JEZOVI SO PREUSMERJALI TOK
Nad skopiškim predelom so ostanki drugega kamnitega jezu, s katerim so Savo speljali pod vas Pesje in navzdol proti Zverinjaku, od tam pa pod mesto Brežice. Od Brežic dalje je tekla Sava proti Čatežu, nato pa pod vasjo Trnje proti Mostcu pa spet desno proti Prilipam in Podgračenemu ter krenila z glavnim rokavom pod vas Loče, z drugim pa pod Spodnjo Ribnico. Glavni rokav se pri Ključu na Hrvaškem združi s Sotlo, obrne na desno proti Jesenicam, od tam pa spet na levo pod vas Dren je na Hrvaškem. Struga v tem delu je zelo vijugasta in od Krškega do Jesenic so morali narediti več prekopov. Prekop Ribnica—Jesenice
so napravili v letih 1908 — 1909, prekop Mostec—Mihalovec pa v letih 1910—1911.
V času avstrijske vladavine je bil hidrotehnični oddelek za regulacijo Save v Brežicah, v hiši pred mostom. Ta je bila last inž. Kolenca, ki je kot šef hidrotehniške službe vodil vsa regulacijska dela na Savi. Pri izkopih so si tedaj že pomagali s stroji, material pa so odvažali še s samokolnicami. Pri teh delih je bilo zaposlenih tudi po tristo delavcev. Na desnem bregu pri Mostcu so imeli skladišče in delavnico za popravilo orodja ter izdelovanje čolnov, s katerimi so prevažali kamenje za , oblaganje brežin. Za prevoz kamna po suhem so tedaj postavili štiri kilometre in pol dolgo poljsko železnico. Pod Ribnico je bila tehtnica. Na njej so tehtali natovorjene vagončke, da so imeli pregled nad količino kamenja, ki so ga zvozili na savsko obrežje iz kamnoloma v Mali Dolini. Betonski ostanki te tehtnice so vidni še danes.
Največ regulacijskih del na Savi so naredili do 1914. leta. Prva svetovna vojna jih je močno zaustavila. Obseg dela so zmanjšali in ostali so le tisti moški, ki niso prišli v poštev za vojake. Po koncu vojne je bil ustanovljen hidrotehniški oddelek v Krškem. Začeto regulacijo so do Jesenic dokončevali do 1926. Oddelek so 1929 ukinili in ga nadomestili z rečnim nadzorstvom. Od takrat dalje so delali le tam, kjer so visoke vode povzročale večjo škodo, tu in tam pa so dokončevali začeto regulacijo.
KO JE SAVA TEKLA NAVZGOR
Starejši ljudje se še dobro pomnijo razdejanja, ki ga je napravil led v hudi zimi 1928 — 1929. Takrat je Sava zamrznila od izvira do Čateža. Najhujše je prišlo, ko se je led začel taliti. Ob spomladanski odjugi se ga je toliko zagozdilo v strugo, da je začela Sava teči po Krki navzgor in povzročila v Krški vasi povodenj. Na Mihalov-škem je led polomil močno Brano iz pilotov, ki so tok Save usmerjali v regulacijsko strugo. Od takrat naprej si je Sava trgala strugo v desno, tako da bi bila nad Podgračenim skoraj pritekla v staro korito.
Leta 1940 so se lotili večjih vzdrževalnih del prav na Mihalovškem, da bi preprečili nadaljnje zajedanje v desno. Vodni tok so preusmerjali z odbojnimi jazbicami. Takrat je bilo to največje gradbišče na Savi. Vodnovzdrževalna dela so v stari Jugoslaviji financirali iz državnega proračuna, v obdobju gospodarske krize od 1931 — 1936 pa še iz banovinskega bednostnega sklada.
ZASTOJ MED OKUPACIJO
Po nemški zasedbi naših krajev je delo na Mihalovškem nekaj mesecev napredovalo v enakem obsegu, s selitvijo Slovencev v nemška taborišča pa se je malone ustavilo. Delavci so bili takoj po prihodu Nemcev še zadovoljni, Franc Avšič, ki so ga nekateri nalašč izzivali s hitlerjan-skimi pozdravi, pa je kmalu zaslutil, resnico. Mislili so, da bo tako kot v stari Avstriji, ko pa so slišali o izseljevanju, so hitro izgubljali voljo.
„Vi ste že vedeli," mi je dejal Štefan Gerjevič, ko so nenadoma zgroženi spoznali, kaj jim preti. Mene niso selili. Deset so nas pustili, da smo delali naprej, kajti med Kočevarji ni bilo ljudi, ki bi se spoznali na regulacijo reli Tako smo se med okupacijo največ zadrževali na Mihalovškem in partizani so se nič kolikokrat prevažali čez Savo z našimi čolni. Bili smo zadovoljni, da smo jim lahko pomagali. Čolne so pustili na Jesenicah, mi pa smo rade volje hodili tja ponje in jih privlekli spet nazaj. Po osvoboditvi smo začeli delati z veliko voljo in leta so minevala nenavadno hitro."
Francu Avšiču prav zares ne bi nihče prisodil sedmih križev, ki so mu jih letos naprtila leta. Prav nič ga niso upognila, saj je po štirih desetletjih dela pri vodnogospodarski službi še ves živahen in zavzet. Tovariševal je z reko.
JOŽICA TEPPEY
DOLENJSKI LIST
brez besed
HANS-GEORG RAUCH ZR NEMČIJA
gorinsica
Poznamo belo in črno gorjušico, ki ji rečejo tudi gorčica. Bela gorjušnica je enoletna, do 40 cm visoka rastlina s širokimi in nazobčanimi listi, od katerih so spodnji škrbinasti, pernato razcepljeni, zgornji pa črta-lasti in celorobi. ima belo vlaknato korenino in nekoliko oglato, s kocinami pokrito steblo. Cveti so žvepleno rumeni in zbrani v češuljastih grozdih, plodovi pa so okrogli, včasih s kratkimi
ščetinami pokriti luski. Cvete junija in julija, luske pa nabiramo jeseni, ko porumene. Tedaj porežemo rastlino, jo povežemo v snopiče in posušimo. V zdravilstvu rabimo samo semena.
V majšnih množinah zaužito gorčično seme pospešuje prebavo, kot notranje zdravilo pa priporočajo uživanje semen, vendar v majhnih količinah. Pomagajo pri lenivosti prebavil, napen-
, p3
janju, pomanjkanju te« jn tudi pri katarju diha
vodenici.	Pravilo v
Kot zunanje *dr at3iiflo obliki obliža lahko |ep0v, gorčico pri vnetjU živcev, pri močnem ^ alnem katarju, revmi # bolu. Obkladek naj ost3 ^ bolnem mestu le, doK ^ pod njim ne P°rdeC'b 0žen<> 20 minut), nakar mesto izmijemo z srtiej° vodo. Na koži ne nastati mehurji!
ropotarnica
vecbarovec koncev
hamburški
steak
Tako se pravilno reče zrezku, ki ga povsem enostavno lahko pripravimo tudi doma in ki sploh ni posebno draga jed. Kako bomo družini ali šestim gostom pripravili hamburški steak, je povedal Peter Kotar, šef kuhinje v gostišču Rog v Dolenjskih Toplicah:
..Potrebujemo 60 dkg mešanega mletega mesa, 4
Peter Kotar
jajca, 10 dkg sesekljane čebule, 2 dkg česna, sol, poper, muškatni orešček, sesekljan peteršilj in malo moke ter 6 koščkov hamburške slanine.
Iz navedenih sestavin vgne-temo maso, oblikujemo okrogle zrezke in jih polagamo v pomaščen pekač ter pečemo 20 minut pri temperaturi 200 stopinj. Posebej hamburško slanino na obeh
, \iro&effl
plateh opečemo 03 .0jirn® olju. Kose slanine P ^ pa na pečene zreZ,ke' ;a o&tf damo še 2 kolobarja ^
čebule. Kot Pnl ?,oV p'(e' zraven najbolje Q[a ^gjafl* pečen krompir 1
solata."	-v, do^ef'
Tak zrezek ni sam nekaJ ampak je tudi vi posebnega.
Moderne jope in plašči iz volne, ki jih priporoča letošnja jesensko-zimska moda, so videti, kot bi bili sešiti oziroma spleteni iz samih ostankov. Zakaj ne bi tega izkoristili, ko imate gotovo doma več klobčičev volne, pa ne veste, kaj bi z njimi!
Če imate ostanke volne različne debelosti, si lahko pomagate tako, da tanjšo volno pletete ali kvačkate z dvema nitkama, debelejšo pa z eno. Debele jope s puli ovratnikom lahko mlajše nosijo namesto plašča k hlačam, pleteni ali kvačkan plašč pa je primeren tudi za njihove mame, celo za babice.
Važno je, da ne vzamete v roke igel in volne in ne pletete na pamet, marveč si prej
preskrbite kroj, izrezan na papirju. Po njem se ravnajte, če pletete plašč ali tričetr-
tinsko jopo, pa ne boste zgrešili.
Namesto okraskov, ki smo jih lani delale z norveškim vzorcem, lahko letos okrasite pleteni plašč v črtah, tu in tam pa se črte sekajo, niso več črte, so trikotniki itd. Pletena torbica z enakim vzorcem bo dopolnila vaše delo v komplet.
Ena nevarnost pri pletenih plaščih je, ki jo navadno premalo upoštevamo:	ne
pletimo preozko, da bi se nam poznala vsaka neljuba okroglina v postavi. Pleteni plašč naj pada ravno, lahko pa je tudi širši. Če vas rado zebe, ga še podložite. To možnost kaže izkoristiti zlasti pri tistih volnah, ki se vlečejo in ne obdržijo oblike.
R. BAČER
— Računalniki so najnovejši izum za učinkovito zavlačevanje knjigovodskih opravil.
Cyril Northcote Parkinson
O UMETNOSTI ŽIVLJENJA
— Umetnost življenja je priti na konec ljudem, ki jih ne maramo.
Samuel Goldwyn
— Umetnost življenja je sposobnost delati samo tisto, kar želimo.
Ivan Desny
— Umetnost življenja je med drugim tudi sposobnost, da se človek odreče koščku nujnega samo zato, da bi si privoščil kanček odvečnega.
Vittorio de Sica
O TELEVIZIJI
— Glava družine je tisti, kdor določa, kateri televizijski program boste gledali.
Peter Sellers
— ..Posladkanih" televizijskih oddaj je toliko, da bi morali sladkornim bolnikom prepovedati buljenje v ekran.
Robert Lambke
— Televizijska nadaljevanka je trajna klobasica, ki bi neprestano hotela biti sveža.
Fritz VVebber
O TEHNIKI
— Avtomobil je pločevinast frak.
Rouchus Spieker
— Tehnično smo zreli za vsemirske patrole, etično pa smo še vedno v kameni dobi.
Ralph Boiler
Prebrali smo
toženci - cvek
Ini*
hj "Genii' na samem" *■ a Prauseja je izšla pri
|y .	—''JH	JC I4LDIG pi I
HorniaH-29*0^^! Slovenije letos Hj ,,,pred kratkim pa je Stanka °, izdala v prevodu H) r a.rca tudi Prausejevo is en'Ji v šoli". Prva knjiga s«nanila z navadami in
^fi^t ®eni*ev' tokratna pa Ji«i Um ern/ kako je šla številom, fj.etn'^orn. znanstveni-!,Nitilfo0forn' vojskovodjem
^kena^H ku veljai° za 9eniie 11 duha, od rok šola
°Peh9' S0 ^ili v Stm ^ii a«i
. sirQeri l^'nstem>
W drugi Šole
šolskih komaj Traki, niso
“Pelj a * drugi šole niso
U' mu* so,se v nJei P°ču-• 1 rT '“en'ki (tudi Kafka,
j® bi|0’^r.ec^t). Veliko genijev ? ne 1 P°uku povprečnih,
Sev2° ,dobrih (Luther<
Nv (J0l . * Joyce), pa tudi S ® ,h 'n odličnjakov ni cki) Voltaire, Kant, Jf%rio aV*. k,°Pi niso bile
udležne A, r“ ,V,0P| nlS0 Dlle Ntu 7!eksandru Velikemu, irtl. ki °®theJ'u in še nekake L,?0	deležni domače
'!obfa2b^U P°manjkljivi šolski Ssseau	50 se Ukazali
Edison,
, jn °ickens,
Dq tort-"9’’
^ ,fiDn ■16 s ^rausejevo knjigo
!? nienQln prav' ko se ozremo S, v se takoj vpra-fjta S|, akšno šolo je hodila Se ^®nska založnica. Za % krili,
nH.na samem" Esteti 220,
je bilo pričujoča
p	-U,	[JI	ILUJUUd
stane kar 420 dinar-
jev. Med izidom obeh knjig je le dobrega pol leta, zato resno dvomimo, da se je v tem času papir podražil za skoraj sto odstotkov. Dvom je še toliko bolj upravičen zato, ker založba ni skoparila s papirjem, saj je vsaka stran v knjigi potiskana samo malo več ko do polovice. Tako je knjiga umetno razširjena na tristo in še nekaj strani, ki pa ne morejo biti nikakršno opravičilo za tako visoko ceno. Torej: še en udarec po prstih bralcev, da ne bodo mogli seči v žep in po „Genijih v šoli", ki se bodo (po ceni sodeč) najbrž prašili na policah knjigarn!
D. R.
kosovelov obraz
Ko je Anton Ocvirk, urednik Zbranega dela Srečka Kosovela, pričel težavno delo zbiranja, razvrščanja ter hkrati okrivanja neurejene Kosovelove zapuščine, je menil, da bo mogoče tega mladega slovenskega pesnika zadovoljivo predstaviti v dveh knjigah. Vendar je po izidu dveh knjig Zbranega dela Srečka Kosovela, ki sta izšli pri Državni založbi Slovenije (prva 1946 in 1964, druga pa 1974), ostalo še toliko gradiva, da sta v letošnjem letu zagledali dan dve novi knjigi, ki skupaj predstavljata tretjo.
V zajetnih knjižnih zvezkih je Anton Ocvirk zbral, uredil ter pripravil opombe h Kosovelovim	člankom,	esejem,
pismom in dnevnikom. Vse to obsežno in zanimivo gradivo je prav svojevrstno in nam pomaga tudi skozi obrobnosti ugledati lik prezgodaj umrlega pesnika v novi, popolnejši luči.
Številni kratki zapisi, prebliski, notice pa tudi osebna pisma pomagajo odkrivati preko	intimno	človeških
vzgibov tista vodila, ki so oblikovala Kosovelovo umetniško zavest. Posebno modernejši Kosovelovi umetniški teksti so brez poznavanja omenjenega gradiva težje dostopni.
knjige
o dialektiki in politiki
Pri ČZP Komunist sta pred kratkim izšli knjigi ..Dialek-tika" Branka Rudolfa in ..Sodobni svet in mi" Lazar
PRCDSTflvunmo vrnit
Že 1953. leta je izšla knjiga „Kartuzija Pleterje in partizani", knjiga spominov pleterskega priorja na štiri usodna leta zadnje vojne. Slednja se je prvič obregnila ob samostan z dvema nemškima motocikloma 13. aprila 1941 popoldne. Maja naslednjega leta je prišla v kartuzijo prva skupina partizanov, od tedaj naprej pa: italijanska ofenziva, bela garda, partizanski napad, nemška ofenziva — vse v tesnem stiku s kartuzijo, ki je bila varno zatočišče številnih borcev za svobodo, pravičnejši družbeni red. Nato priorjevo pregnanstvo, Pleterje še naprej na strani partizanov ter končno — svoboda in 23. maja 1945 priorjeva vrnitev v samostan. Josip Edgar Leopold—Lavov je zapisal v predgovoru, da je „nizal razne dogodke, doživetja in dejstva objektivno, stvarno, mirno". Druga izdaja spominov pokojnega priorja je pred kratkim izšla pri založbi Obzorja. Esej ..Pleterski prior" je prispeval Bojan Štih, ki med' drugim pravi, da je ..prior bil človek zgleda,... dejavni človek svojega časa". Človek, ki je ..spoznal odkrito in načelno jasno doktrino osvobodilnega boja", kajti ..bil je eden izmed pokončnih in pogumnih ljudi tega boja in upanja".
Mojsova. „Kaj je dialektika? " se Rudolf sprašuje uvodoma in na splošno označi dialektiko kot „nauk o spremembah, o zakonitosti sprememb v prostoru in času, v nas in okoli nas, nauk o spreminjajočih se sorazmerjih; dialektika je nauk o nasprotjih in o enotnosti nasprotij." Na več ko tristo straneh je Rudolf opisal osnove in spoznavne načine dialektike ter njen zgodovinski razvoj do dandanašnje genetične in strukturalne dialektike. Knjiga Mojsova je obsežen izbor člankov, govorov in predavanj, ki jih je predsednik letošnjega zasedanja generalne skupščine OZN imel v zadnjih dvajsetih letih. „Mednarodno delavsko gibanje", ..Združeni narodi" in ..Sodobni svet in mednarodni odnosi" — to so naslovi zaokroženih poglavij v knjigi Lazara Mojsova.
golem
Ob Kafki, Rilkeju in VVerflu sodi med „velike Pražane" v moderni literaturi tudi avstrijski pisatelj Gustav Meyrink (1868-1932). Iz njegovih lite-
rarnih del (romani ..Zeleni obraz", „Walpurgina noč" ali „Beli dominikanec") veje navezanost na fantastiko E. T. A. Hoffmanna, po mnogih literarnih značilnostih pa velja za predhodnika Kafke. Mladinska knjiga je v zbirki ..Krog" izdala Meyrinkov roman ..Golem", ki ga je prevedla Mara Puntar. V romanu, ki je prvič izšel 1915. leta, pripoveduje pisatelj o
življenju v judovskem getu stare Prage. Pred bralcem se vrsti životarjenje v bednih razmerah, samotrpinčenje ljudi brez dostojanstva vodi v odmaknjenost, v pričakovanje drugačnega, lepšega, pravičnejšega sveta. Za vodilno nit pripovedi je Meyrink izbral Golema, legendarni lik judovske kabale (po pripovedki ga je iz gline izdelal neki rabin in mu s čarovnijo vdihnil življenje, zato da bi
namesto njega opravljal težaška dela). Golem se pojavlja zlasti pred nesrečami, te pa se čudaških prebivalcev geta, ki so ga ob koncu prejšnjega stoletja podrli, ne izogibajo.
dve povesti
Že nad trideset del je izšlo v „Kmečki knjižni zbirki", ki jo izdaja ČZP Kmečki glas. Nazadnje sta se na knjižnem trgu pojavili dve povesti: ..Košenice" Draga Vresnika in „Večni krog" Joži Munih— Petričeve. Časnikar Vresnik je doslej izdal že več knjig, za povest „Na begu" je prejel Kajuhovo nagrado, tokratna njegova povest pa je bila nagrajena ob drugem založnikovem literarnem razpisu. Gre za pripoved o življenju na odmaknjenih Košenicah, kjer gospodar Ahac nasprotuje, da bi posvojenka Mila posodobila posestvo in domačijo. Po raznih, tudi ljubezenskih pripetljajih se povest konča tako, da dekla Hana po nesreči zažge Košenice, Ahac in Mila umreta, Milin mož Binč pa se na obnovljeni domačiji spet poroči. Joži
Munih—Petričeva je izdala že dokaj povesti, v ..Večnem krogu" pa je opisala težko življenje dekle Lenke, ki je med vojnama rodila nezakonskega sina Janeza. Slednji si je služil kruh v tujini, si ustvaril družino z Nemko in se po vzponu nacizma vrnil k osamljeni materi, od nje pa odšel k partizanom.
sedem sester
V zbirki ..Neuvrščeni" je Državna založba Slovenije v prevodu Jožeta Kolarja izdala knjigo ..Sedem sester", ki jo je napisal angleški časnikar in publicist Anthony Sampson. Po naslovu bi kdo pomislil, da gre za sentimentalni roman izpred poltretjega stoletja. Hudo bi se motil, kajti gre za knjigo o nastajanju naftnih združb. S pričujočim delom je Sampson (na Slovenskem ga poznamo že po knjigi „ITT — država v državi") segel globoko v nedra naftne industrije, od katere je bodisi gospodarsko ali politično dokaj odvisno obračanje sodobnega sveta.
nko jarc:partizanski rog
V \ K ri/.ANSKl KO U
S kjk!*j? kot druga knjižica .'•v i,i_. n|n in naravnih spome-
C«el R —................--------
k ^OhnHi. 9’ sPomenik sloven-J is (jj. llne borbe" (pred tremi B°nat'snjen), ki pomeni y ®87 ’ 2anskega Roga" iz
oktobru je prišel v Wl 0" i "a knjižni trg „Partizan-fc, iubi|„ v Počastitev življenj-predsednika Tita.
predsednika Tita, C°b -^!stanovnega kongresa V dru	ci	ro5ke	ofenzive.
iw.9° Popravljeno in dopol-dela prof' Janka Jarca> „ ravnatelja Dolenjskega Č*l|	ki	je	tudi	sicer
>iu del svojih moči preu-A^iže zgodovine.
bl kakorkoli zmanjševali Prve izdaje „Roga", zlasti
OC*0' da je tedaj pomenil
C^irrv° do9aipnia 03 tem> z
J%ke ' 9ozdovi poraslem kosu \ zemlje, pomeni nova ^®dvomno krepak korak vj* vi pr'2adevanju za celotni J*98 Kočevskega Roga
>15,	--	riuycl
X ‘TOdovini. Sam avtor je
SNiu*11*1’ *ie -v pretek|®
ks
c
preteklem . postalo znanih toliko irlikr|rih dokumentov in bilo l°liko novih in tehtnih del
in razprav, ki zadevajo obdobje našega osvobodilnega boja in revolucije, da je bilo nujno potrebno prvotrK} besedilo soočiti z novimi dognanji ter kolikor mogoče odstraniti pomanjkljivosti ali netočnosti prve izdaje".
Geografska zaokroženost obravnavanega območja, prisotnost vodstvenih organov in osrednjih ustanov ali raznovrstnost tu začetih ali stalno prisotnih dejavnosti, predstavlja za avtorja privlačno in obenem odgovorno temetiko. Tega se je prof.- Janko Jarc, ki je bil po ustanovitvi partizanskega Znanstvenega inštituta najprej terenski sodelavec za belokranjsko in novomeško okrožje, od junija 1944 pa njegov arhivar, dobro zavedal in je svojo knjigo zaradi preglednosti zaokrožil v zaključene celote, v katerih je pregledno predstavil celotno dogajanje v Partizanskem Rogu, ponekod pa posega tudi v širši prostor.
Preskopo je odmerjen prostor temu zapisu, da bi v njem obširneje podali vsebino knjige, zato naj bo omenjeno le naslednje:
Po kratki geografski oznaki Roškega višavja ter izrabi gozdnega bogastva je v prikazu poselitve pred-
stavljena kolonizacija z nemškim življem, začeta v sredini 14. stoletja. Izoblikovali so se t. i. Kočevarji, delno s prvotnimi slovenskim prebivalstvom pomešano ljudstvo, ki se je 1941 prostovoljno odločilo za preselitev na ukradeno slovensko zemljo v Spodnjem Posavju, 1945 pa je delilo usodo ..tisočletnega rajha", kakor je v začetku 1942 ponovno napovedal letak OK KPS za Kočevje. Vendar je ravno njihova izselitev v veliki meri omogočila to, zaradi česar je postal Rog simbol partizanstva na Slovenskem, ki se mu enakovredno postavlja ob bok le še partizanska Bela krajina.
Glavnina teksta - po njem nosi knjiga naslov — se nanaša na prikaz vojaških in političnih razmer. Razdeljen je na vrsto poglavij, v katerih je kronološko nanizano dogajanje od 1941, ko so se na obrobju Roga zadrževali belokranjski partizani (marcu 1942 bil na Gor. Topli rebri ustanovljen 5. partizanski ali Dolenjski bataljon) pa do osvoboditve.
Za uničenje spomladi 1942 nastalega prvega osvobojenega ozemlja in osvobodilnega gibanja z vojaškim in političnim vodstvom sploh so Italijani v primerjavi s številčnostjo partizanske vojske zbrali ogromno vojaško silo, ki je, koder se je valila, puščala za seboj opustošenje in smrt, vendarle volje do boja za življenje v svobodi ni zlomila. Sredi avgusta 1942 se je pričela roška ofenziva, med katero se je zgrnilo na Rog (kjer so že bile prve bolnišnice in delavnice, pa manj kot 1000 partizanov, vključno s člani glavnega poveljstva, centralnega komiteja KPS in izvršnega odbora O F) več deset tisoč italijanskih vojakov.
Ko se je politično in vojaško vodstvo v aprilu 1943 vrnilo na Rog, je to ozemlje postalo srce svobodne
Slovenije. Zgrajene so bile nove bolnišnice in baze, na Pugledu pa so aktivisti OF potrdili Dolomitsko izjavo in s tem enotnost Osvobodilne fronte. Živahno dejavnost je razvilo vodstvo Zveze slovenske mladine in 17. maja 1943 je bil na Podstenicah ustanovljen glavni iniciativni odbor ZSM, čez mesec dni pa je bila sklicana konferenca GIO ZSM, ki so se je udeležili vsi člani iz Ljubljanske pokrajine, razen iz okrožij Kočevje in Novo mesto.
V juniju so Italijani doživeli hud poraz pri Rajhenavu, vendar so sredi julija ponovno rinili na Rog, da bi uničili ..partizansko vrhovno komando". Konec oktobra 1943 se je nad Rogom zdivjalo neurje in enote nemške 44. pehotne divizije so požigale vse, kar je služilo partizanom, pobile pa tudi 21 težkih ranjencev iz bolnišnice Pugled, ki so jo ravno tako upepelili. Kljub temu se je s Kraguljega vrha že 10. novembra odpravila 1&-članska delegacija v Jajce, kjer je tvorno sodelovala pri polaganju temeljev nove Jugoslavije.
V poglavjih Zavarovanje Roga in boj za dolino Krke 1944, Boj za Kolpo in Belo krajino 1944, Boj za Suho krajino in Krko 1945 so prikazane vojaške operacije, od katerih izida je bila odvisna tudi usoda Kočevskega Roga. V zaključnem poglavju ..Zadnji sovražnikov naskok na Rog" so predstavljeni aprilski boji, v katerih je večtisočglavi sovražni bratovščini uspelo potisniti partizanske enote na Kočevski Rog, ne pa prodreti v Belo krajino, kar je nemajhna zasluga v Slovenijo komaj prispele 5. prekomorske brigade.
Prišel je težko pričakovani dan, sreda 9. maja 1945, ko je letos umrla Slavka Kersnikova zapisala: „Glejte, bratje, naš prapor vihrati.
trije traki rasto iz krvi, nihče več nas ne more končati, rdeča zvezda pokriva vse tri."
V tretjem delu so opisane dejavnosti, po katerih je Rog postal tudi pojem partizanstva, 26. oktobra 1975 pa je bil podpisan na koncu knjige objavljeni ..Družbeni dogovor o zaščiti, urejanju, vzdrževanju in oskrbi spomenikov NOB na Rogu s posebnim poudarkom za Bazo 20", h kateremu je doslej pristopilo že okrog 60 podpisnikov.
Na bazah — njih zametek sega v sredo 1942 — je prebivalo politično in vojaško vodstvo našega narodnoosvobodilnega gibanja in ljudske revolucije ter osrednji organi in ustanove. Na Bazi 20 — ohranjenih je vseh 26 barak — je delovalo politično vodstvo od srede aprila 1943 do srede decembra 1944, ko se je preselilo na Dobliško goro v Beli krajini. Po osrednji kurirski postaji TV-15 in po drugih zvezah je bilo povezano predvsem z vsemi slovenskimi pokrajinami. Danes je to najbolj obiskovan kraj v Partizanskem Rogu.
Že podatek, da se je v bolniških postojankah Slovenske centralne vojno partizanske bolnišnice na Rogu in v dolinskih bolnišnicah na območju 7. korpusa zdravilo okrog 10 000 ranjenih in bolnih partizanov, priča o veličini in velikih žrtvah za dosego pravičnega cilja, zlasti še če si zamislimo, v kakšnih pogojih so zdravniki opravljali svoje humano poslanstvo. Tudi ohranjeni partizanski bolnišnici Jelendol in Zgornji Hrastnik ter številna grobišča so živa priča tega časa.
Poleg lekarniške, veterinarske in etapne prevozne službe, radijske oddajne in sprejemne postaje na Rogu, nastanka in rasti podružnice TANJUG je avtor obdelal še tehnike
in tiskarne ter obsežneje spregovoril o partizanskih delavnicah. Knjigo zaključujejo podatki o pomembnejših krajih na območju Roga.
Dokumentarno in obenem poljudno pisano knjigo odlikuje jeder, privlačen jezik. Če bi iskali, bi v njej gotovo našli tudi nekatere pomanjkljivosti. Verjetno pa bo glavni očitek ravno v tem, da se je avtor zaradi nekaterih še neobjavljenih dokumentov naslanjal predvsem na dela, ki obravnavajo sorodno tematiko oziroma dogajanje na istem prostoru.
Velja omeniti, da knjigi veča vrednost večje število že med tekstom (zlasti citati iz dnevnika Slavke Kersnikove) in na koncu navedenih virov ter skrbno izbrane fotografije (vseh je 110) in skice. Škoda le, da ni imenskemu kazalu dodan še krajevni register ali register vojaških enot, političnih organov, organizacij in ustanov. Iz tehničnih razlogov je izpadlo kazalo. Je na knjigi, ki obsega blizu 400 strani, dodan tako kot v prvi izdaji povzetek v angleškem in ruskem jeziku.
..Partizanski Rog" — Jakčev stražar partizan Franček Štrekelj na zaščitnem ovitku predstavlja simbol budnosti in varnosti, ki so je bili deležni vsi, ki so v letih narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije tu živeli in delali — je delo, po katerem bodo radi segali tako organizatorji ekskurzij kot nekdanji partizani in vsi, ki se žele seznaniti z dogajanjem na Partizanskem Rogu in njegovem obrobju v najsvetlejšem obdobju v zgodovini slovenskega naroda. Knjigo.je tako kot tudi prvo Izdajo, založila Založba Obzorja iz Maribora. Natisnjena je bila v 1500 izvodih, njena cena pa je 360 din. Vzorna oprema je delo Brede Varl.
ANTON ŠTAMPOHAR
DOLENJSKI LIST
31
ZAKL40/
cppc
SVOBODNE
SLOVENIJE
Partizanske baze imenujemo posamezne stavbe ali skupine stavb, v katerih so za daljši ali krajši čas prebivali vodstveni politični in vojaški organi slovenskega osvobodilnega gibanja. Najbolj slavna od vseh baz je Baza 20 na Rogu, v kateri je med NOB nekaj časa delalo in živelo slovensko politično vodstvo.
Bazo 20 so začeli graditi maja 1943. „Lokacijo" sta izbrala dr. Pavel Lunaček in dr. Marijan Brecelj, barake pa je po zamisli ing. Lojzeta Rojca gradila posebna skupina pod vodstvom Rudolfa Ganzitija; kasneje je njegovo dolžnost prevzel Metod Krmec.
Prva baraka je bila postavljena v globoki kraški vrtači pod krošnjami dveh mogočnih bukev ter med visokimi hojami in smrekami. Barako so zgradili iz tesanega lesa, ki so ga partizani dobili na Rogu. Deske za notranjo opremo in streho so dobili na Spreitzerjevi žagi v Starih žagah, okna in vrata so znesli iz opuščenih kočevarskih hiš. To, prvo barako so kasneje preuredili ter je služila za obed-nico, sejno sobo ali predavalnico.
Druga baraka je zrasla v drugi kraški globeli in je služila IO OF. Bila je krita z opeko, prineseno s Pogorelca. Za njo je bila /■zgrajena baraka, ki so jo imenovali „stari CK", za tem baraka agitacijsko-propagandne komisije; v njej so bila tudi uredništva listov. Na hitro so pognale iz tal še tri druge barake, v katerih so delali člani 10 in CK ter plenuma OF. Barake so služile za prebivanje in delovni prostor. Med prebivalci Baze 20 so se zato v kratkem udomačili nazivi po«a-meznih barak, bodisi po forumu ali ustanovi, pa tudi po posameznemu članu vodstva, ki je v hišici delal in stanoval. Tako so na primer enemu od poslopij rekli plenumaška baraka. Zaščitna četa je imela svojo barako, ki je bila pomaknjena na rob naselja proti Červanovi cesti. Naselje se je širilo, predvojnih tramov je zmanjkalo, zato so posebej izbrani domačini pripravljali nov gradbeni les, in to v gozdovih, ki so bili daleč od baz ali bolnišnic. Konspiracija je bila absolutno geslo. Zanimivo je, da so za kritje prve barake uporabili deske, za drugo opeko, za tretjo že strešno lepenko, nabavljeno v trgovinah, kasneje pa so uporabljali skodle, ki sta jih izdelovala Franc Darovec iz Podhoste ter Polde iz Gor. Polja pri Toplicah. Oprema in material sta prihajala tudi iz Ljubljane z znanimi vagonskimi pošiljkami, ob kapitulaciji Italije pa se je precej stvari našlo tudi v Novem mestu.
Po italijanskem porazu sta se Baza 20 in Glavni štab preselila v dolino: CK, IO in GŠ (ta je bil prej na Bazi 21) v grad Sotesko, propaganda in uredništva listov pa najprej v 'Toplice, kasneje pa v vasi Podhosta in Suhor. Ob nemški ofenzivi v oktobru 1943 so se člani CK in IO vrnili najprej na bazo, po nekaj dneh pa v bunker pri tehniki, imenovani „Urška 14". Nemci so bili na Rogu kak teden dni, z oklepniki in motornimi vozili so prekrižarili vse ceste in pota. Baze 20 pa niso odkrili. Za to ima posebne zasluge že imenovani Rudolf Ganziti, ki je bazo spretno zakamufliral.
Ko se je namška ofenziva premaknila proti Mokrcu in Krimu, so bunker pri „Urški" zapustili tisti člani CK, IO in plenuma OF, ki so bili na Kočevskem zboru
odposlancev slovenskega naroda izvolje delegate na zasedanju AVNOJ (morali dolgo pot v Bosno), ostali pa so se za preselili v vas Seč nad Črmošnjicami, a pa nazaj na Bazo 20. Barake so opre . prezimovanje, delo je nemoteno ^ naprej. Decembra 1944 sta se CK KP OF preselila v Belo krajino.	..	kot
S tem je srce svobodne Slovenije, nekateri imenujejo Bazo 20, predalo poslanstvo drugim, bolj primernim r ‘ Sovražnik se je pač umikal pred naso u pestjo. Vsekakor pa velja zapisati, da je Baza 20 ob osvoboditvi 26 objektov, ohranjeni in vzdrževani še danes.	.
O Bazi 20 je Metod Mikuž med drug zapisal: „Na bazo so smeli prihajati njeni stalni prebivalci. Izjemoma so ^ priti tudi tisti, katerim je vodstvo pop' ma zaupalo in je bilo to iz katerihkoli ozn neobhodno potrebno. Tako so bile pri nem odboru sprejete razne angles ^ ameriške vojaške komisije, tuji časnctare Člani Izvršnega odbora so šli na stike v žage ali so kot partizani aktivisti ho' ' .Sloveniji in še globje na Hrvaško in n nemu šatbu. Pošta je prihajala redno, . imela tudi radijske zveze. Ko se je baza in potrebami širila, je bilo treba konspi ^ povečati, predvsem pa je bilo treba paz pot in vhod v bazo. Za bazo ne le da nii vedeti sovražnik, za njo ni smel vedeti od drugih roških prebivalcev. Kaj vs® P ^ šlo mimo baze! Številni vozovi razi'	.tj
blaga, transporti ranjencev, brigade, a Pozimi je bil sneg lahko dober zavezn	.
tudi velik nasprotnik. Patrulje, ki so vsak dan na oglede, so zgazile ces vedno prometnih Podstenic, prot' žagam in Ribniku. V taborišče si Prise ■ po lestvi, ki jo je straža spuščala na s	^
pot, pri tem pa skrbno pazila, da je	^
snežna odeja, ki je ločila vhod v tabo shojene poti, nedotaknjena."	se
Niko Belopavlovič in Lojze Murn P ^ Baze 20 spominjata takole: „Vhod v	,ca
bil tam, kjer pripelje zdaj vanjo obis	^
markirana pot. S ceste se še malo na^ ^gpi tam, kjer se markirana pot prične, ^ druga stranska pot desno v gozd. To p uporabili za konspiracijo. Pozimi, ® j se je padal sneg, smo po njej naredili gaz, pozneje spet pridružila roški cesti. e gel bilo v deževnem vremenu. Vsak, kdo ^ ,g na bazo, je moral po tej gazi. Tu*;,Jvanjo pričela prava pot na bazo. Kdor je o	jO
namenjen, je moral po gazi nadaljeva	gg
korakov. Nato se je ustavil in napravi	jvnj
korakov ritenski. Tukaj je dal znak m	stj|
nekakšen vzdižni most. To je bila ®s sg je se tal na gazi ni dotikala. Obisk°va gCja|je-lestve oprijel, splezal nanjo [n nato eje val pot nekaj časa po lestvi. Sele P°.e jxe| v
spustil na tla in po skrivni stezic'	ete
bazo. Pod vzdižnim mostom so bile e(T,e-odeje, da ne bi pozimi ali v deževnem g|a 5 nu sneg ali blato, ki bi obiskovalcem lPo je čevljev, izdala skrivnega prehoda, tudi v tem primeru partizanskaJznj!LnspW zmogla težavne naloge najstrožje cije."	vi.	0-
Potujoča knjižnica ni iznajdba dvajsetega stoletja. V angleški grofiji York so že pred 127 leti pošiljali na podeželje kočije4 naložene s kovčki knjižnih zbirk. Iz Berna v Švici so taki kovčki začeli potovanje do bralcev 67 let kasneje. Leta 1921, se pravi isto leto, so v ameriški državi New York prvič preizkusili bibliobus, posebno motorno vozilo, nalašč prirejeno za prevoz knjižnih zbirk. Nemci so leta 1928 dobili prvo potujočo knjižnico — vlak.
Izkušnje New Yorka so uporabili pri nadaljnjem razvoju potujočega knjižničarstva v ZDA. Služba se je organizirala v sistem mreže „Bookmobile" in se obdržala do današnjega dne. Njena naloga je propagirati regionalne knjižnice, ugotavljati bralne navade, vnemati ljudi za knjige, prosvetljevati zakotnejše kraje in izpopolnjevati fonde v manjših knjižnicah.
Del te mreže predstavljajo tako imenovane multimedijske potujoče knjižnice. Posebna vozila z napisi ..Multimedia mobile" obiskujejo predšolske otroke, otroke z motnjami in njihove starše. Vozila premorejo lutkovne odre, čitalnice, diskoteke in podobno. Poznajo tudi bibliobusni servis za starejše ljudi in invalide. Američani niso pozabili tudi na zapornike, saj jih že več kot deset let obiskujejo posebni bibliobusi.
Na Finskem deluje „Bookship". Gre za preurejene ladje, ki oskrbujejo s knjigami osamljene zaselke. Ni redkost, če se taka plavajoča knjižnica ustavi ob svetilniku zavoljo enega samega bralca. Francozi poznajo biblio vlake in biblio tramvaje. Bibliobusna mreža deluje brezhibno tudi v drugih zahodno — in vzhodnoevropskih državah. Tako ni nikakršno presenečenje, če srečate bibliobuse na Češkem, Poljskem, Madžarskem in v Sovjetski zvezi. V Sovjetski zvezi bodo kmalu vpeljali tudi izposojevalno službo s helikopterji.
Podobno skrbijo za širjenje knjige in bralstva v državah v razvoju. Tako bibliobusi že dalj časa vozijo v Keniji, Indiji, Sri Lanki in še nekaterih državah, ki so bile še pred desetletji kolonije in gospodarsko na tleh.
Kaj pa potujoče knjižnice in bibliobusno delovanje pri nas v Jugoslaviji?
Prvi začetki so stari komaj nekaj več deset let in so stekli na Reki. Star predelan avtobus je takrat pričel obiskovati okoliške kraje. Najmlajši in tudi najbolje opremljeni bibliobus je zagrebški, ki je pričel letos spomladi oskrbovati s knjigami mestne in primestne predele.
Prvi slovenski bibliobus — predelan kombi — je krenil na pot šele januarja 1973 v Kopru. 15. oktobra 1974 je prvo pravo bibliobusno vozilo začelo obiskovati kraje v okolici Ljubljane. Malo kasneje sta dobili po eno tako vozilo mariborska in novogoriška knjižnica. Bibliobusno službo imajo v načrtu še knjižnice v Murski Soboti, Celju in Kranju.
„Bralci mnogokrat v strahu sprašujejo, ali jih bomo res še kdaj obiskali ali je prihod bibliobusa
samo muha enodnevnica," piše o IjubljansM.. izkušnjah Nika Pugelj.
„Prvi prihod bibliobusa je za vaščane velika novost, skoraj atrakcija," nadaljuje Pugljeva. „Vozilo je zanimivo že po tem, kako je narejeno, še bolj pa zavoljo tega, ker omogoča bralcu povsem nov pristop do knjige. Slednjič omogoča izbor literature, da so potolaženi priložnostni in redni bralci, denimo taki, ki so morali prej po želeno knjigo daleč v mesto."
„ln uspeh? " se naposled sprašuje Nika Pugelj. „Ta je več kot zadovoljiv. Na to kaže vse, kar doživljamo na podeželju: ko bralci prihajajo po knjige iz ure in pol oddaljenih vasi in še v vsakem vremenu; ko mali osnovnošolci nosijo do oddaljenih domačij polne torbe težkih knjig za vso družino; ko otroci še med postankom bibliobusa preberejo pravkar izposojeno knjigo in želijo odnesti domov novo. Mnogi zagotavljajo, da bi bilo na vasi zelo žalostno, ko bi jih ne obiskal bibliobus."
Vse to nedvomno dokazuje, da se prizadevanja potujoče knjižnice in bibliobusa hitro in bogato obrestuje. Nemara zato, ker je bila odsotnost knjige le predolga.
Na Dolenjskem, kjer je prava redkost že potujoča knjižnica s knjigami v kovčkih, so potrebe po bibliobusu ostale zgolj, želje posameznikov. Do zdaj so bila zaman vsa dokazovanja, prepričevanja in goreče prošnje, da bi z nakupom vsaj enega bibliobusa napravili korak v razvoju dolenjskega knjižničarstva, učinkoviteje posegli v razširjenost knjige in utrjevanje bralskih navad ter se tako približali drucjim, ki dajo več na te reči.
Sam upravnik Studijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu Bogo Komelj ni zamudil nobene priložnosti in je, kjer je le imel razumevajoče poslušalce, s številkami in ugotovitvami dokazoval, kako nujno bi bilo uvesti bibliobusno službo že zato, ker ljudsko knjižničarstvo na dolenjskem še ni razvito tako, da bi imel sleherni občan možnost priti do želene knjige ob vsakem času in čim bliže svojemu pragu.
A bilo je vselej kot bob ob steno in mnogim se je celo zdelo škoda časa za poslušanje takih dokazovanj. Tako se je naposled tudi Bogo Komelj naveličal in utrudil, ko je ..dokazoval" že .pokazano". Medtem je propadla še ena možnost, za katero se je pred leti ogrevalo kar precej ljudi: da bi bibliobus pomagala kupiti podjetja.
Ob vsem tem je kaj lahko ugotoviti paradoks: pravimo, da smo visoko kulturen narod, po sredstvih za kulturo pa zaostajamo celo za nerazvitimi deželami. Bomo kaj storili vsaj v mesecu knjige (od 15. oktobra do 15. novembra), ki ima celo v geslu deklarirano pomoč knjigi na poti do njenega bralca? Ladijskih, helikopterskih, vla-kovskih, tramvajskih in drugih plavajočih, letečih in vozečih se knjižnic najbrž nihče ne pričakuje, Dolenjska bi bila gotovo zadovoljna že z enim v potujočo knjižnico preurejenim kombijem. Ga bo dočakala?
I. ZORAN
BREZ KNJIGE JEZALOST NA VASI