Poštama plačana v gotovini
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNISTVO:
34135 Trst, Vdcolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 17.000
Letna inozemstvo	»	25.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
	
	i9
UH L
Leto XXXIII. - Štev. 8 (1641)
Gorica - četrtek, 19. februarja 1981 - Trst
Posamezna številka Lir 400
Papeževa pot na Daljni vzhod
Nmiikarie čuti
Danes že vsi občutimo gospodarsko krizo, ki je zajela Italijo. Časopisi in televizija so prepolni poročil o njej. Vzroki so splošnega značaja, kakor jih imajo tudi drugod po svetu, so pa tudi svojski, lastni italijanski družbi. Zaradi tega je pri nas kriza hujša kot v drugih zahodnih državah. Inflacija v Italiji je najvišja v zahodnem svetu, nad 20 % v lanskem letu, dočim je v drugih državah dosegla okrog 10 odstotkov. Oglejmo si nekatere teh vzrokov, lastnih italijanski družbi.
DVA POTRESA
Prvi tak vzrok sta dva huda potresa, ki sta v kratkem razdobju štirih let zadela Italijo, v Furlaniji leta 1976 in lanski v južni Italiji. Slične naravne katastrofe prizadenejo celotno gospodarstvo neke države, toliko bolj so prizadele italijansko, ki je bilo že itak šibko.
TERORIZEM IN MAFIJA
Drug tipičen pojav sedanje Italije je terorizem in mafija. To nista samo politična dejavnika, temveč tudi gospodarska. Mafija na jugu mrtviči gospodarsko podjetnost na vseh ravneh, pa naj gre za javne pobude ali zasebne. Saj so znani primeri podjetij, ki so zapustila delo na jugu, ker niso mogla prenašati težkega izsiljevanja mafije. Ta namreč pošlje svoje zastopnike z grožnjo: Ali plačate toliko in toliko ali vam zažgemo tovarno, stroje, koga obstrelimo. Vsakdo ve, da se z mafijo ni šaliti. Zato so podjetja rajši pustila že začeta dela in se umaknila.
Na severu imamo terorizem. Tudi ta ima svoje težke gospodarske posledice: ugrabitve, ropi, atentati in podobno vplivajo tudi na gospodarsko področje.
MANIJA STAVK
Na svetu ni države, kjer bi se toliko stavkalo kot v Italiji. Zlasti ni države, kjer bi toliko stavkali na področju socialnih služb. Med take službe spadajo javni prevozi, bolnišnice, pošta, ministrski uradi, socialni zavodi. Gre za službe, ki so v naši državi javne, v rokah države ali drugih javnih ustanov. Denar za plače gre iz žepov državljanov v obliki davkov.
Potem ko si plačal davke tudi zato, da bi se mirno vozil z železnico ali zrakoplovom, imel potrebno bolniško oskrbo, dobil pokojnino ob svojem času itd., se ti zgodi, da nimaš ne enega ne drugega, ker prizadeti uslužbenci stavkajo, nočejo delati.
V	bolnišnici te pustijo brez hrane in postrežbe, na letališču moraš čakati, da se gospodom pilotom zljubi poleteti, na železniški postaji, da se železničarjem vrne volja voziti, na pošti, da poštarji pridejo zopet na delo. S sličnimi stavkami niso prizadeti kapitalisti npr. De Tomaso ali Agnelli, temveč smo prizadeti mi navadni državljani: delavci, dijaki, upokojenci, bolniki hi z nami je prizadeto celotno gospodarstvo.
Take stavke se vedno končajo tako, da vlada ugodi zahtevam stavkajočih, potem Pa zviša davke, prevoznice, potnino. Kaj imajo od tega stavkajoči? To, da draginja še bolj raste in z njo inflacija.
ZGREŠENA SINDIKALNA POLITIKA
Pogosto slišim pritožbo: Največjo krivdo za gospodarski nered imajo sindikati. Skušam si razložiti to pavšalno obsodbo sindikatov. Prihaja od strani ljudi, ki bi radi delali, ki se zavedajo, da nepremišljene stavke ne koristijo delavcem. To je izpričalo tudi listih 40.000, ki so v Turinu ob znani stavki v tovarni Fiat lani meseca septembra tiho korakali po mestnih ulicah pod geslom: Vogliamo lavorare, hočemo delati!
Tisti, ki bi radi delali, očitajo sindikatom: Prvič, da so vnesli v tovarne anarhijo. Zagovarjali so asenteizem delavcev in tudi nasilje. Ko je Fiat odpustil 61 delavcev, češ da so nasilni, so jih sindikati zagovarjali. Izkazalo se je, da so številni res bili zapleteni v teroristično dejavnost.
Drugi očitek je, da sindikati uvajajo »uravnilovko«, to se pravi, naj se plače čim bolj izenačijo. Pridni in podjetni de-
n stani Mm
lavci pa bi radi kaj več zaslužili, si kaj bolj pomagali. Ne smejo, ker sindikati to prepovedujejo. Bral sem, da je v Pescari sodnik obsodil nekega japonskega delavca, češ da preveč dela; to da je protisindi-kalno.
Tretji očitek leti zlasti na avtonomne sindikate, in sicer da gojijo »skupinski egoizem«. Gre za številčno manjše sindikate, ki združujejo določene kategorije delavcev v javnih službah (zdravniki, pomožno bolniško osebje, piloti, uradniki posameznih ministrstev, socialnega skrbstva idr.). »Skupinski egoizem« bi bil v tem, da s svojimi zahtevami in stavkami škodujejo celi državni skupnosti, vsem državljanom, posebno še šibkejšim slojem. Zato je zapisal neki časopis, da se igrajo z reveži. In res. Stavka letalskih pilotov je npr. za cel teden ohromila ves letalski promet v državi z ogromno škodo celotnemu gospodarstvu; 200 pilotov na vlačilcih je lansko poletje za več tednov ohromilo delo v Porto Margheri.
Stanje je postalo že tako nevzdržno in škodljivo, da danes že resno razmišljajo o »urejanju stavk«. Z zakonom naj bi določili, kako in kdo sme stavkati.
POLITIČNE STRANKE
Tudi politične stranke nosijo svoj del odgovornosti za gospodarsko krizo v Italiji in sicer zato, ker jim največkrat ne gre za to, kako pomagati gospodarstvu, temveč predvsem kako priti do oblasti oz. kako oblast obdržati. V tem oziru ne moremo izvzeti nobene stranke. Najhujši so pa radikalci s svojim sistematičnim rušenjem družbenih ustanov.
GOSPODARSKI RAZRED
Gospodarskemu razredu očitajo sindikati premalo podjetnosti, počasnost v reševanju gospodarskih problemov, lov na dobiček tudi z nepoštenjem. Velikanski škandali so na dnevnem redu: škandal petro-larjev, Sindona, bratje Caltagirone in nešteto drugih. Vedno gre za desetine milijard lir.
ITALIJANSKO DRUŽBO BI BILO TREBA MORALNO OZDRAVITI
Iz te kratke analize je razvideti, da so za gospodarsko krizo v Italiji sokrivi številni dejavniki in ne samo arabski šejki, ki nafto dražijo iz meseca v mesec, ali Japonci, ki preplavljajo svetovni trg s svojimi bolj cenenimi in bolj solidnimi izdelki. Sokrivda je zlasti v tem, da vsak gleda le nase in na svoje ozke razredne ali skupinske interese; malo ali nič mu ni mar za državno skupnost kot tako, za blagor tudi drugih.
Bral sem, da so delavci v tovarni avtomobilov Chrysler v ZDA sklenili z vodstvom premirje za tri mesece, ker je tovarna zašla v krizo; odrekli so se vsem poviškom plače. Ali bi bili zmožni kaj podobnega italijanski sindikati? Še za tisto majhno pomoč, 0,5 odstotka od plače, ki so jo nekateri predlagali kot solidarnostni prispevek za povečanje delovnih mest, se niso zedinili. Mislim, da je ravno pomanjkanje čuta za solidarnost z drugimi državljani, to je skrb za skupno blaginjo, največji vzrok za tako hudo gospodarsko krizo v naši državi.
Vsled tega se strinjam s tistimi, ki trdijo, da bi bilo treba Italijo najprej moralno ozdraviti. Toda kako? Moral bi priti nov sv. Frančišek Asiški.
K. H.
Papež Janez Pavel II. o osebni spovedi
Ob srečanju s spovedniki glavnih rimskih cerkva je sv. oče poudaril, da ostaja osebna spoved tudi naprej običajna kot pot sprave človeka z Bogom. Le iz posebnih in važnih dušnopastirskih razlogov je dovoljena splošna skupinska odveza, toda tudi po tej odvezi obstaja dolžnost, smrtni greh povedati v osebni spovedi. Nauk tridentinskega koncila o spovedi ostaja veljaven slej ko prej kot tudi nauk, da se ne sme sv. Evharistije prejemati brez predhodne spovedi, če je duša omadeževana s smrtnim grehom.
Pretekli ponedeljek v jutranjih urah je sv. oče začel svoje deveto potovanje izven Italije, do sedaj najdaljše, saj bo preletel nad 35.000 km in bo trajalo kar 12 dni. Ce bo šlo vse po sreči, se bo vrnil v Rim v petek 27. februarja v dopoldanskih urah. Pravimo, »vse po sreči«, kajti Dalnji vzhod je področje silnih nasprotij: rasnih, socialnih, političnih in verskih.
Pred dobrimi desetimi leti, 27. novembra 1970, je ob pristanku na letališču v Manili na Filipinih neki neuravnovešenec bolivijskega porekla hotel z nožem zabosti papeža Pavla VI. In pretekli ponedeljek, malo pred pristankom papeškega letala na letališču Karači v Pakistanu je prezgodaj eksplodirala bomba in ubila človeka, ki jo je nosil s seboj. Komu je bila namenjena? Papežu ali domačim oblastnikom? Tudi če se bo zvedelo za resnično ozadje, bo to verjetno javnosti ostalo prikrito. Vsekakor so te vrste potovanja za papeža vedno obdana z nekim tveganjem, ki se mu je pač treba izpostaviti, če se hoče doseči zastavljene cilje.
DIPLOMATSKI OZIRI
Mnogi komentatorji javnih občil bi radi
Jakov Blaževič, presednik predsedstva SR Hrvaške, je ob predstavitvi svojih Spominov, ki obsegajo 4 zvezke, ostro napadel nadškofa Stepinca in vse tiste, ki ga še vedno poveličujejo. Blaževič je bil namreč na krivičnem procesu zoper Stepinca tisti, ki je imel vlogo državnega tožilca in dosegel, da je bil nadškof obsojen ne 16 let zapora. To njegovo ravnanje mu očividno ne da miru, saj je v svojih Spominih kar cel zvezek posvetil temu procesu pod naslovom »Meč in ne mir«. Hrvatsko Cerkev obtožuje, da je v vseh stoletjih bila v službi tujih sil in zoper narod. Cerkveni možje, ki vedrijo na zagrebškem Kaptolu (sedež zagrebške kurije), še vedno govorijo, oznanjajo in pišejo — in vatikanski radio jih v tem podpira —, da lahko Stepinca sodi le Bog in zgodovina. Za Blaževiča pa je bil Stepinac že obsojen. To se je zgodilo na sodiščih za vojne zločince. Skrbno pa zamolči, kako se je tam pristransko sodilo.
To vzdušje je našel ob svojem povratku iz tujine zagrebški nadškof Kuharič, ki je pretekle tedne obiskal hrvaške izseljence v Avstraliji, Novi Zelandiji in v Južni A-
Kar trije vidni italijanski politiki so pretekli teden obiskali ZDA: trgovinski minister Manca je v New Yorku odprl nov trgovski center, ki bo imel kar 5.000 uslužbencev in je stal dve milijardi lir. Uradnemu odprtju so poleg Mance prisostvovali newyorški župan Koch, številni zastopniki italijanskih in ameriških poslovnih krogov in italijanski zunanji minister Colombo, ki je prav tedaj prišel v ZDA.
Colombo se je nato sešel z novimi ministri Reaganove vlade in sicer z zakladnim ministrom, z zunanjim ministrom Haigom, ki ga je seznanil z novo usmeritvijo ameriške gospodarske in zunanje politike, z obrambnim ministrom in s podpredsednikom ZDA Bushem. Seveda je Colomba sprejel tudi novi predsednik Reagan, ki je italijanskemu sobesedniku razložil novi stil ameriške politike, ki se bo od Carterjeve razlikovala tako vojaško kot politično.
Ker pa ni dveh brez treh, je na koncu tedna za Manco in Colombom prišel v ZDA še tajnik italijanske DC Flaminio Pic-coli. Ta se je sestal z newyorškim županom Kochom, senatorjem italijanskega porekla D’Amatom in z državnim tajnikom Hai-
dali temu potovanju predvsem političen pomen, saj ne morejo doumeti, da so cilji Cerkve predvsem v uresničenju Kristusovega evangelija v današnji družbi. Seveda Cerkev ne more iti mimo silnic, ki pogojujejo današnji svet in ji zato ni vseeno, kakšen odnos ima do verskih svoboščin npr. Sovjetska zveza ali celinska Kitajska, ki so na videz le politični dejavniki, dejansko pa najdejo odjek tudi na verski ravni.
Tako smo pri tem potovanju sv. očeta priča nekaterim nepričakovanim izbiram: papež Janez Pavel II. se bo ustavil na otoku Guam, ki pripada otočju Marijanov
v	Tihem oceanu in na povratku iz Japonske bo izbral pot čez Alasko, kjer se bo pomudil nekaj ur v kraju Anchorage. Zakaj te izbire?
Najkrajša kot s Filipinov na Japonsko bi bila prek otoka Taiwana (Formoze), ki je v rokah nacionalističnih, tj. protikomunističnih Kitajcev. Diplomatsko pravilo pa je, da državni poglavar, ki potuje skozi zračni prostor neke države, njene oblastnike tudi pozdravi. To bi moral storiti tudi sv. oče. Toda ob pozdravu tai\vanskih oblasti bi se zameril oblastem v Pekingu,
friki. Režimsko časopisje mu že očita, da se je tam družil z nasprotniki sedanje Jugoslavije in dajal izjave, ki se lahko obrnejo v prid tistim, ki so leta 1945 odšli v tujino in so še vedno najbolj ostri kritiki sedanjega režima.
Obtožbe partijskega veljaka Jakova Blaževiča pa niso ostale brez odmeva. Hrvaški škofje in hrvaški izseljenski duhovniki so sestavili posebno izjavo, ki jo je prinesel verski list »Klas koncila« in v kateri je med drugim rečeno:
Način, kako je Blaževič prikazal pok. nadškofa Stepinca, globoko žali njegovo duhovno veličino. Začudenje povzročajo tudi ostre besede na račun kardinala Franja Šeperja v Rimu. Končno podpisniki izjave odločno zavračajo politično oznako, ki se hoče dati nedavnemu dušnopastir-skemu potovanju nadškofa Franja Kuhariča. Imenovati hrvaške izseljence v Avstraliji, Novi Zelandiji in Južni Afriki za »bedne odpadke« je žaljivo za narod, ki ima trenutno eno četrtino članov začasno ali trajno v inozemstvu. Nesprejemljivo je, da se s takimi besedami označuje
200.000	Hrvatov, ki v tamkajšnjih deželah živijo.
gom. Piccoli je dejal, da je šel na pot, da »spozna in ugotovi nova načela ameriške politike do Evrope«. Vsekakor kaže vsa Evropa nenavadno spoštovanje do novih nosilcev oblasti v ZDA. To je razvidno tudi na gospodarskem področju: dolar je dosegel rekordno višino.
■ Ob prvi obletnici sinode holandskih škofov v Vatikanu je sv. oče Janez Pavel II. pozval tamkajšnje škofe, naj si prizadevajo zlasti za dve stvari: za skrbno oblikovanje bodočih duhovnikov in za jasnost v apostolatu laikov. Njihov apostolat se ne bi smel enačiti z delovanjem duhovnikov.
■ Po dolgi razpravi v poslanski zbornici, ki so jo ovirali zlasti radikalski poslanci s svojimi dolgoveznimi in nesmiselnimi nastopi je parlament potrdil dekret o policijskem priporu. Ta dekret spada k 6. členu protiterorističnega odloka, ki ga je svoj čas predložila Cossigova vlada, prišel pa bo na vrto tudi pri letošnjem referendumu, saj so radikalci zbrali dovoljno število glasov, da se na ljudskem glasovanju o njem izjavi celotno prebivalstvo Italije.
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 %
ki smatrajo Taiwan za del enotne kitajske države. Sv. očetu pa je mnogo na tem, da se odnosi med Pekingom in Vatikanom izboljšajo, zato se je odločil, da naredi nekaj tisoč kilometrov več poti in se usta-
vi	na otoku Guam.
Isto velja za povratek na Alaski. Najkrajša pot iz Japonske v Evropo je prek Moskve. V takem primeru bi seveda morala vatikanska in sovjetska diplomacija najti neki skupen jezik, ki pa obema trenutno ne pride prav. In tako bo sv. oče raje pristal na Alaski. Postanek iz političnih razlogov' se bo spremenil v dušnopa-stirski postanek in opozoril na deželo večnega ledu, kjer je Cerkev navzoča med Eskimi s tremi škofijami: Anchorage, Ju-neau in Fairbanks. Od 360.000 prebivalcev je 40.000 katoličanov, ki imajo 50 župnij.
PRAVI CILJI POTOVANJA
Sedanji papež ni nikdar skrival, da hoče biti v prvi vrsti dušni pastir, šele potem diplomat ali borec za boljši družbeni red. Tudi na Daljni vzhod se je odpravil z namenom, da da priznanje filipinski Cerkvi, katera je edina na Daljnem vzhodu, ki predstavlja večino svojega prebivalstva.
Zaslugo za to stanje imajo Španci, ki so to otočje leta 1521 zasedli in obdržali v posesti do leta 1896, ko so jim ga iztrgale ZDA, katere so pa otočju (7.107 otokov!) leta 1946 podelile neodvisnost. Od 46 milijonov prebivalcev je kar 85% katoličanov, na južnem otoku Mindanao pa je muslimanska manjšina (5 % prebivalstva), ki z gverilskim nastopanjem nasprotuje osrednji vladi v Manili.
Zunanji povod za papežev obisk nudi 400 let ustanovitve škofije v sedanji filipinski prestolnici Manili, ki je postala velemesto s 7 milijoni prebivalcev. Beseda »velemesto« vključuje vse, kar ta oznaka vsebuje: predmestja bede, barakarska naselja, prostitucija, nasilje, izkoriščanje revnih s strani bogatih. Sv. oče se bo v svojih šestih dnevih bivanja na Filipinih poskusil seznaniti tudi s to bolečo stvarnostjo. Današnja Cerkev s 53-letnim kardinalom Sinom je v veliki večini na strani teh »razdedinjenih«. Pripravljena je z vlado sodelovati, a je obenem kritična do njenega ravnanja. Jasno, da jo Apostolski sedež v tem ravnanju brezpogojno podpira. Brez dvoma bo sv. oče to podporo v času svojega bivanja na Filipinih tudi konkretno izrazil in potrdil.
Na Filipinih bo papež storil tudi nekaj, kar bo prvič v zgodovini katoliške Cerkve. Izven Rima bo razglasil za blaženega prvega mučenca filipinske Cerkve Lorenza Ruiza (toda oče je bil Kitajec), z njim pa bo razglasil za blažene tudi 15 japonskih mučencev, ki so bili mučeni v obdobju 1633-1637 v mestu Nagasaki na Japonskem.
S tem pridemo do tretjega razloga papeževega potovanja na Daljni vzhod. Tri dni in pol se bo zadržal na Japonskem. Poleg prestolnice Tokia, kjer se bo sestal s cesarjem Hirohitom, ki je na čelu države od 25. decembra 1926 bo dal priznanje zlasti dvema mestoma: Hirošimi, kamor je padla prva atomska bomba in Nagasakiju, ki ga je razrušila druga enaka bomba, mestu, kjer je umrlo največ japonskih mučencev in se je krščanstvo ohranilo na skrivnem nad 200 let, ko se je leta 1865 Japonska spet odprla zunanjemu svetu.
Naj k vsem tem ciljem dodamo še poslanico, ki jo bo sv. oče po radiu »Veri-tas« v Manili — kot njegov prednik Pavel VI. — naslovil azijskim narodom. Ni si težko predstavljati, da se bo obrnil tudi na kitajski narod, za katerega moli vsak dan. Tudi tam je prišlo po desetih letih, ko se je papež Pavel VI. ustavil na vratih celinske Kitajske v Hongkongu do značilnih premikov. Janez Pavel II. veruje v skrivnostno delovanje božjega duha. Prav zato je prepričan, da je v njegovi službi, ko se je podal na težavno pot na Daljni vzhod.
Punci and ii Hdikifa Stepinca
/taliianski politiki im drugemu uMraiu vrata
Ob škofovih vizitacijah v slovenskih župnijah
Nadškofov obisk v Mavhinjah
V	tem tednu od 16. do 22. februarja se goriški nadškof mudi na pastoralnem obisku v mavhinjski župniji, katero sestavljajo vasi Mavhinje, Cerovlje, Vižovlje in Sesljan. V njej živi približno 2.000 ljudi.
V	Cerovljah so samo Slovenci, v Mavhinjah je šest italijanskih družin, v Vižov-ljah mešano Slovenci in Italijani, v Seslja-nu prevladujejo Italijani. Za Slovence skrbi župnik v Mavhinjah, za Italijane v Sesljanu pa italijanski duhovnik.
POGLED V PRETEKLO ZGODOVINO
Zgodovina Mavhinj je zelo zanimiva, a še ne raziskana. Prve podatke imamo iz urbarjev leta 1494 in 1524. Tu se omenjajo Mavhinje in Cerovlje. Jezikoslovci in etnografi so skušali pojasnili ime vasi. Največ jih meni, da pomenijo Mavhinje Majhno selo ali vas, ker urbar iz leta 1494 omenja Meichensell. Cerovlje pa je še bolj zapleteno. Isti urbar omenja Zirolach. Posebej zase je ime, Vižovlje, ki naj bi prihajalo iz imena nekega samostana, ki je stal še v 14. stol. na vrhu hriba. Razvaline so še danes opazne. Ime Sesljan pa naj bi bilo latinskega izvora, in sicer po imenu nekega rimskega vodje, ki je zgradil pristanišče za prevažanje nabrežinskega marmorja.
Urbar iz leta 1494 navaja tudi imena kmetov v Cerovljah: Pankrac Pečšaher, Ivan Halter in neki Pivenčen; v Mavhinjah pa Valentin Pernarčič, Lukas Godec in Videc Rusič. Nekateri izmed teh kmetov so imeli vinograde tudi v Sesljanu in na Kontovelu.
Župnijska cerkev sv. Nikolaja je bila zgrajena leta 1767. Zvonik ob cerkvi pa dvajset let pozneje. Prvi krst v cerkvi sv. Nikolaja je bil 10. decembra 1767. Krščen je bil neki Ivan Legiša iz Cerovelj, drugi pa je bil Štefan Pernarčič iz Mavhinj. Prva dva duhovnika sta bila Ivan Kocjančič kot kaplan in Gregor Marušič kot vikar.
Mavhinje so postale župnija šele leta 1935, s civilnim priznanjem pa 1960.
Sedanja podružna cerkev sv. Jožefa v Sesljanu je bila privatna kapela devinskega princa. V njej je bilo pokopanih nekaj članov družine devinskega grofa. Zgradili so jo v 18. stol. Med prvo svetovno vojno je bila porušena. Po vojni so jo povečali in posvetili sv. Jožefu, ker je bil na Jožefovo vsakoletni veliki shod vse do druge svetovne vojne in še nekaj let po njej.
Med drugo svetovno vojno 16. avgusta 1944 so nacifašisti požgali Mavhinje, Cerovlje in Vižovlje. Po vojni so vasi obnovili.
SEDANJE STANJE V ŽUPNIJI
Po drugi svetovni vojni se je življenje spremenilo predvsem v Sesljanu. Ta vas, ki je na začetku stoletja imela 14 slovenskih hiš, v katerih je živelo največ priseljencev iz Cerovelj in Vižovelj, ima danes
1.395 prebivalcev, povečini italijanskih priseljencev. Nekaj je tudi istrskih beguncev, drugi pa so Italijani iz Milana, Turina, Genove, srednje in južne Italije. Ta različna sestava nujno vpliva na pastoralno de-
Tako malo staršev zares sprejme svoje otroke. In tako malo jih je, ki uvedejo otroke v življenje. Kako se jih oklepajo in jih skoraj požro v svojem slepem oboževanju. In otroci sami se nalezejo njihovega sterilnega gledanja na družino.
Koliko odraslih išče v otrocih smisel svojega življenja, namesto da bi sami znali posredovati smisel življenja otrokom. Služijo vrsti in ne osebnosti.
Postaviti otroka v svet ne pomeni le dati mu življenje. Pokazati mu moramo tudi zgled resnično ustvarjalnega služenja. To pomeni biti zaščitnik, dokler otrok potrebuje zaščito, kasneje pa se odpreti. To pomeni ustvariti iz svoje družine tisto »Cerkev v malem«, o kateri govori sv. Janez Krizostom. Prostor, kjer bodo otroci z odraslimi sodelovali v dvojnem odpiranju: Bogu in bližnjemu.
Kako smiselno bogata je bila navada starih, krščanskih kmečkih družin, da so ob obedu vedno prihranili ob mizi pripravljen, še prazen prostor, ki je bil namenjen slučajnemu popotniku, neznancu. Verjeli so, da se jim v njem bliža Bog.
Ali ni tudi otrok tak prihajajoči ne-znanček? Ob vseh podobnostih z nami, s katerimi se rodi, je še vedno nekdo popolnoma drug.
Čedalje bolj potrebno bo rojevati res zaželene in hotene otroke. Nekaj velikega je v tej človeški svobodi, ki spreminja biološko usodno in naključno plodnost v kar najmočnejši klic ljubezni. A le takrat,
V belo opojnost snežne odeje zajeta župnijska cerkev v Mavhinjah
javnost, ki je brez vsake osnove in tradicije. Zato je tudi težka; poleg tega je otežkočena, ke še ni primernega prostora za zbiranje mladine in odraslih. V zadnjem času skušamo urediti tudi to zadevo in potrebo.
V	Mavhinjah in Cerovljah pa število prebivalstva stalno upada. Generacija med obema vojnama ni našla svoje prave poti, zato je veliko neporočenih in nekdanji domovi samevajo z eno samo osebo. Povojna generacija pa je prešibka, da bi pomnožila število prebivalstva, ker se med njo širi pogubna potrošniška miselnost.
NOVE PASTORALNE PERSPEKTIVE
Veselimo se obiska g. nadškofa, da nam bo dal novih pobud za poglobljeno versko življenje. Iz tega namreč bomo črpali moči za nadaljnje prenovitveno delo v blaginjo vseh naših ljudi. Med seboj moramo obnoviti župnijsko zavest in občestveno vzajemnost ter tako prispevati k večjemu razumevanju in slogi.
Posebna zahvala gre organistki in pevkam, ki skrbijo za petje v cerkvi. S tem dejanjem prispevajo k slavju evharističnega bogoslužja in utrjujejo vez med župlja-ni. Tudi dečki, ki se zbirajo v skavtski organizaciji, polagajo temelje lepši prihodnosti. Posebna skrb velja mladini, ki se zaradi zaposlitve oddaljuje od vaškega dogajanja, a ima velik pomen za prihodnost vasi. Preveč mladih se tudi izseljuje v druge vasi ali v Trst. Zato bi bilo potrebno razpravljati o tej problematiki tudi v širšem krogu in poiskati ustreznih rešitev, da se obnovijo slovenske vasi. Številni lepi marmornati vhodi na nekdanja dvorišča ne smejo samo pričati o minulih družinah, temveč morajo krasiti nova domača ognjišča.	JM
ko otroka, ki bo morda lahko nekoč celo izključno »načrtovan«, sprejmemo kot takšnega, kakršen je, če ga sprejmemo tudi kot neznanca. (»Nova Mladika«).
Izpostavljene relikvije sv. Antona Padovanskega
Letos 13. junija bodo v Padovi slavili 750-letnico smrti s. Antona Padovanskega. Za to priložnost je posebna komisija znanstvenikov znova pregledala svetnikovo okostje, ki se hrani v krsti pod njemu posvečenim oltarjem. Ugotovili so pristnost relikvij in še druge zanimivosti, da je npr. bil sv. Anton srednje postave (168 cm), da je imel zelo veliko lobanjsko votlino (1600 kub. cm, dočim je normalna evropskega človeka 1450 kub. cm), da je umrl 40 let star in ne 36 kot trdijo življe-njepisci. Relikvije so bile izpostavljene če-ščenju od 1. do 15. februarja.
S tem so se začele slovesnosti v čast sv. Antonu, ki bodo dosegle višek 13. junija, ko bo prišel v Padovo tudi sv. oče. Zaključile se bodo v septembru.
★
■	V mestu Las Vegas (ZDA) je požar uničil največji hotel, ki ga upravlja družba Hilton, lastnica največjih hotelov na svetu. Hotel je imel 2.783 sob. V požaru je izgubilo življenje 8 ljudi, 250 pa jih je bilo ranjeih. Požar je podtaknil uslužbenec hotela, ki uživa ob podtaknjenih požarih.
■ 27. januarja letos je Sovjetska zveza uradno protestirala proti očitku s strani predsednika italijanske republike Pertini-ja, da podpira terorizem v Italiji. Na ta protest je odgovorila italijanska vlada v sredo 11. februarja. Sovjetskega veleposlanika v Rimu je poklicala na zunanje ministrstvo, kjer mu je bila izročena vladna izjava. V njej je rečeno, da ni predsednik Pertini izrecno obtožil nobene države glede podpiranja terorizma v Italiji. Italijanska vlada je tudi vzela na znanje sovjetsko izjavo, dano italijanskemu poslaniku v Moskvi, da obsoja Sovjetska zveza vsak terorizem.
S Italijansko socialno gibanje (MSI) je izkoristilo razpoloženje, ki je nastalo v Italiji ob terorističnih umorih med širokimi sloji prebivalstva in sprožilo, in to s precejšnjim uspehom, akcijo pobiranja podpisov za ponovno uvedbo smrtne kazni v Italiji, da bi tako če ne iztrebili, vsaj omejili delovanje teroristov. Ostale politične stranke so to akcijo MSI obsodile, češ da je proti sedanji ustavi, dejansko pa se bojijo porasta političnega vpliva MSI, ki je sprožila zadevo, ki ima med prebivalstvom širok krog zagovornikov.
■ Potresni sunek 7. stopnje po Mercallijevi lestvici je znova preplašil prebivalce Kampanije, Bazilikate in Neaplja. Neposrednih smrtnih žrtev sicer ni povzročil, toda za posledicami srčne kapi zaradi strahu je umrlo osem starejših oseb. V Neaplju so zaprli zaradi poškodb na stavbah nogometno igrišče, kjer bi morala biti preteklo nedeljo tekma med Neapljem in Ascolijem.
■ Predsednik jugoslovanske vlade se je mudil pretekli teden v Zahodni Nemčiji, kjer sta ga sprejela kancler Schmidt in državni predsednik Carstens. Djuranovič se je sestal tudi s predstavniki vseh treh zahodnonemkih strank. Sogovorniki so se dotaknili zlasti vprašanja dvostranskih odnosov, dalj časa pa so se zadržali tudi pri mednarodnih vprašanjih, saj ima Jugoslavija vidno mesto v gibanju neuvrščenih.
■ Vojaško krilo baskovske teroristične organizacije ETA je umorilo španskega inženirja Jose Maria Rvana, ki je vodil delo pri gradnji jedrske elektrarne Lemoniz v bližini Bilbaa. Umor pa je povzročil splošno negodovanje ne samo v vladi naklonjenih krogih, temveč tudi med baskovskim prebivalstvom, ki je sprožilo množične protestne manifestacije in ta umor odločno obsodilo.
■ Kar trije tajniki treh največjih zahodnoevropskih komunističnih strank se ne bodo udeležili bližnjega kongresa sovjetske komunistične partije v Moskvi. Španec Santiago Carillo bo izostal, ker da mora biti doma zaradi reševanja vladne krize; Francoz Marchais se mora posvetiti prihodnjim predsedniškim volitvam; Italijan Berlinguer pa bo izostal, da podčrta neodvisnost svoje partije od sovjetske.
■ Na poti v ZDA se je egiptovski predsednik Sadat ustavil v Luksemburgu in Parizu. V Luksemburgu je govoril pred evropskim parlamentom in pozval zahodnoevropske države, naj sodelujejo pri gradnji miru med Egiptom in Izraelom ter pomagajo Palestincem do samoodločbe. V Parizu ga je izredno prijazno sprejel predsednik Giscard d’Estaing, čeprav obisk ni imel uradnega značaja. D'Estaing je zadnje čase dajal prednost Palestincem pred Egiptom, pa je sedaj spoznal, da od tega ni imela Francija posebne koristi.
■ V Nevv Delhiju v Indiji se je zaključila po petih dneh trajanja ministrska konferenca 93 neuvrščenih držav. Na njej je bil sprejet sklep, naj bi se neuvrščene države po svojih najvišjih predstavnikih sestale 6. septembra 1982 v iraškem glavnem mestu Bagdadu. Zunanji ministri neuvrščenih držav so le s težavo sestavili sklepni dokument, saj so se do konca razhajali v glediščih do Afganistana in Kampučije. Končno so sprejeli besedilo, da se morajo tuje čete umakniti iz obeh dežel, niso pa teh čet (sovjetskih in vietnamskih) izrecno omenili. Za miroljubno rešitev iraško-iranske vojne so sestavili komisijo (v njej so zunanji ministri Kube, Indije, Zambije ter Palestinske osvobodilne fronte), ki naj se zavzame za čimprejšnje končanje spopada.
Papež pojde v Španijo
Kardinal Enrique Tarancon, nadškof v Madridu je povedal, da bo sv. oče obiskal Španijo letos od 11. do 18. oktobra. Program potovanja še ni dokončno določen. Prav gotovo bo papež sodeloval pri spominskih slovesnosthi ob 400-letnici smrti sv. Terezije Avilske. Obiskal bo mesta Madrid, Barcelono in Zaragozo.
Misijonarjevo
Dragi prijatelji na Primorskem!
Letos poteka trideseto leto mojega delovanja v Indiji. Točno 15 let sem živel v Madrasu in sedaj drugih 15 let v Goi-Ri-vona v sredini Indije. V obeh krajih je bilo približno enako delo. Prišli smo v pravo džunglo, sedaj pa je tukaj kar velika misijonska ustanova na lepi stopnji razvoja.
Zemljišče za to ustanovo je salezijancem daroval domačin, katoličan Humbert Mascamenhas. Začeli smo s čiščenjem terena, napravili načrt in sedaj živi v naši misijonski vasi 54 družin. 19 družin ima že svoje zidane hišice, drugi si s pomočjo vse naše skupnosti pripravljajo material, živijo pa še v kočah iz blata. V vasi smo v Letu otroka postavili otroški vrtec, prej pa že osnovno šolo. Imamo tudi internat za fante, sirote, ki se učijo poleg drugega predvsem kmetijstva. Imamo celo skromno mehanično delavnico, tako naši motorji vsake vrste, tudi traktorji,'vedno brnijo in nam lajšajo trdo delo na polju in doma.
Gotovo vas zanima, kako se vzdržujemo. Največ si pomagamo s kmetijstvom in tako z lastnim delom skrbimo za internat in tudi osnovno šolo. Za otroški vrtec in kar dobro opremljeno lekarno pa nam pomagajo razni dobrotniki iz Evrope; jaz na primer dobivam pomoč od svojih prijateljev iz Koroške in Primorske.
V	naši novi misijonski vasi, ki se imenuje Don Bosco Farm, se med tednom, predvsem pa ob sobotah in nedeljah vrstijo zelo pogostni obiski. Poleg električne in vodovodne napeljave imamo tudi kar lepo cesto. Kraj sam je zelo primeren za izlete in piknike. Poleg včasih kar imenitnih gostov prihajajo k nam na obisk in ogled tudi preprosti, revni ljudje z bližnjih hribov in naselij. Povprašujejo, ogledujejo, načrtujejo, kako bi si po našem zgledu tudi sami uredili bolj znosno življenje. Lahko zapišem, da je z našim delom zelo zrastel ugled katoliških misijonov v tem kraju Indije. Osrednje državne oblasti so nam zelo naklonjene in nas pri našem prizadevanju občasno podpirajo.
NEVOŠČLJIVOST NA POHODU
Seveda vsak vidni napredek v teh primitivnih krajih rodi tudi nevoščljivost in celo vrsto podobnih grehov. Na čelo naših bližnjih in daljnih nasprotnikov se je postavil naš pokrajinski poslanec, pogan. Padlo mu je v glavo, da bi blizu naše misijonske vasi postavil poganski tempelj. Našel je lepo število somišljenikov, poslanci so tudi tukaj vsega zmožni; nekje v mestu je nakupil nekaj barak in jih postavil prav blizu našega kraja. Slabše je bilo to, da je hotel za svoj tempelj pridobiti celo naše ljudi, predvsem pogane, ki živijo v naši vasi. Toda slabo je naletel. Naši sovaščani, čeprav še pogani, bolj cenijo naše delo, našo zdravniško in predvsem ekonomsko ter mehanično pomoč in tako je poslančeva ideja o novem templju splavala po vodi.
Ker niso uspeli s templjem, so začeli s kar javnimi pohodi v naše vrtove in nasade ter njive; po domače povedano, začeli so javno krasti, češ zemlja je indijska, torej last vseh in prav tako vse, kar na tej zemlji zraste. Tako so nastali kar veliki spori in začeli smo iskati pomoč na sodišču, ki je na prvem procesu razsodilo v korist novih naseljencev. Odločba se je glasila, da ima vsaka stranka pravico do delovanja v deželi, kakor si njen poslanec zamisli in njegovi pristaši soglašajo. Tako smo padli v še večjo smolo in žalosti in jeze je bilo kar preveč. Pred našimi očmi so odnašali, celo odvažali, kar so naši ljudje v teh letih s trudom uredili in pridelali. Tako ni moglo naprej. Zadeva je prišla pred višje sodišče in to je vendar v smislu veljavnih državnih zakonov i’ preteklem novembru razsodilo v naše dobro. Tako se je javno uničevanje ustavilo, huda preizkušnja je prenehala, čeprav moramo sedaj ponoči zelo paziti in čuvati, da »tat ne izpodkoplje naše hiše«.
V	TRETJE GRE RADO
Cerkveno življenje se tudi v našem zelo razgibanem misijonu prav dobro razvija. O tem vam bom napisal kdaj drugič, če bo še čas...; sedaj se namreč kar naprej sliši, da bom kmalu premeščen na novo postojanko, ker da mi po šestem križu Že pripada nekoliko odmora v novem kraju. Kje bo to, ne vem. Eni pravijo, da bi še lahko tretjič začel kje v indijski džungli, drugi pa mi napovedujejo delo v našem velikem noviciatu, kjer da bom bodoče salezijance samo za katedrom učil kmetijstva; zunaj pa bodo zgrabili za delo moji dosedanji mladi pomočniki. Kakor že bo, naj bo po božji volji in po volji naših predstojnikov, ki tukaj v veliki In-
pismo iz Indije
diji odlično vodijo kar 1.215 salezijancev v petih inšpektorijah; novincev imamo 91.
Vsem misijonskim prijateljem in dobrotnikom prav lepe pozdrave in voščila za 1981, ki smo ga komaj v božjem imenu začeli.
Ludvik Zabret stlb, misijonski pomočnik
Kamenčki
Prevelika ljubezen v občini Devin-Nabrežina
Brali smo:
Devinsko-nabrežinski svet je kljub nasprotovanju krajevnih kulturnih organizacij sklenil dati staro šolsko poslopje v Devinu na razpolago Mednarodnemu šolskemu centru. Potrebe in zahteve prosvetnih organizacij je zagovarjala samo krajevna sekcija Slovenske skupnosti, kar se je izkazalo tudi pri glasovanju v občinskem svetu. S koalicijo KPI in PSI je potegnila tudi DC in Lista za Trst. Okrog demokratične občinske uprave se je u-stvarila res lepa koalicijska druščina.
S tem so bile domače slovenske kultur-no-prosvetne in športne organizacije potisnjene v kot kakor brezpravna raja.
Ob tem poročilu vprašujemo stranke nove koalicije (slovensko-italijanske), kako da imajo tako veliko ljubezen do tujcev. Kristus nas je učil: »Ljubi svojega bližnjega kot sam sebe.« Torej najprej ljubi sam sebe, potem bližnjega. V občini De-vih-Nabrežina pa občinski svetovalci bolj ljubijo bližnjega, to je tujce, ki bodo uporabljali šolski center, kot pa svoje ljudi. Takšna prevelika ljubezen do bližnjega se nam zdi sumljiva. Italijani bi rekli: »La gatta ci cova.«
Slovenci po svetu
P. Fidelis Kraner, ki deluje ,že 13 let v Švici kot izseljenski duhovnik za slovenske vernike v tujini, je v lanskem decembru praznoval 40-letnico svojega duhovništva. V mašnika je bil namreč posvečen
21.	decembra 1940. Splošno priljubljenemu patru želimo, da bi dočakal še nove duhovniške jubileje!
Kulturni praznik rimskih Slovencev
Slovenci, bivajoči v Rimu, bodo imeli v nedeljo 22. februarja svoj kulturni praznik. Ta dan bo prišel mednje novi mariborski škof dr. Franc Kramberger, ki bo zanje maševal v ulici Bottege Oscure ob 16.30. Med mašo bo pel ljubljanski cerkveni zbor »Anton Foerster«, ki ga vodi prof. Jože Trošt. Po maši bo isti zbor imel nastop, pri katerem bo izvajal nekaj slovenskih pesmi in Vodopivčevo spevoigro »Kovačev študent«.
Vatikanski tednik »L’Osservatore Romano della Domenica« je objavil obširen članek o Sloveniku pod naslovom »Le pietre antiche della Slovenik«. Članek krasita dve sliki: Marijina cerkev na blejskem otoku ter sv. brata Ciril in Metod. Slednja se nahaja v Sloveniku in je delo pok. umetnika Staneta Kregarja.
Kot smo že poročali, imajo rimski Slovenci vsako nedeljo ob 17. uri mašo v Marijini cerkvi na Trajanovem trgu (Foro Traiano). Navadno mašuje dr. Šegula.
Koncert »Koroška poje«
V	nedeljo 1. marca ob 14.30 bo v Domu glasbe v Celovcu tradicionalni koncert »Koroška poje«, posvečen spominu desetletnice smrti dr. Franceta Cigana. Častni gost bo avstrijski zvezni predsednik dr. Rudolf Kirschlager, ki bo tudi kratko spregovoril. Na koncertu bo nastopilo 6 koroških zborov, kot gosta pa moški zbor »M. Filej« iz Gorice in APZ »Tone Tomšič« iz Ljubljane.
KATOLIŠKI GLAS list za kritične bralce
Sprejeti otroka
Prešernovo sporočilo
Govor pisatelja B. Pahorja na proslavi v Bazovici
Slovenci naj bi bili služabniki samo takrat, ko gre za ljubezen do našega jezika in za zvestobo do slovenstva. Tako je izzvenel govor, ki ga je imel na Prešernovi proslavi v Bazovici pisatelj Boris Pahor. Iz govora, ki je očaral po ognjevitosti in tehtnosti, povzemamo nekaj glavnih misli.
Govornik je najprej poudaril, da vse prevečkrat pozabljamo na nauke, kritike in celo obsodbe, ki jih je Prešeren upravičeno izrekel na račun rojakov, ki se kakorkoli izneverjajo svoji biti. Pri tem se je naslonil na dva citata iz nemških sonetov. V prvem Prešeren pojasnjuje, da opeva svojo izvoljenko samo v slovenščini zato, ker je kot Slovenec pač dolžan služiti. Iz tega izvaja Pahor najprej misel, navedeno na začetku tega zapisa, potem pa analizira jedkost, ki se skriva v sonetu m ki je namenjena Slovencem s podložniško miselnostjo, torej vsem, ki se ne postavljajo za enakovrednost svojega jezika v manjšinskih oziroma mešanih situacijah. S tem se znajdemo takoj v naši sodobnosti in pri ponovnem odkritju, kako je Prešeren aktualen.
Pahor je naštel nekaj primerov odstopanja od slovenske zavesti in samozavesti, začenši s skupino dijakov, ki zataji svojo materinščino, pa vse do odnosa nekaterih do državnih strank. Podložniška miselnost se v takih in drugih primerih pokaže že v tem, da gre za prostovoljna, nezaukazana dejanja: to je pa že blizu sprijaznjenju s tezo drugorazrednosti našega jezika, kot to zaničljivo mislijo naši šovinistični nasprotniki.
V drugem citatu pa je Pahor spomnil, kako je pesnik preklel onega, ki mu je tujka več kot rodna mati. To ne pometli, da moramo vse tuje odklanjati, moramo pa rasti iz svojega, je pribil govornik, ki se je potem vprašal, zakaj se še vedno ne moremo znebiti manjvrednostnega kompleksa, tega »strupenega mikroba«.
Nedvomno je okužba še iz časov fašizma pa tudi od prej, vendar ima tudi povojni čas svoje težke odgovornosti. Glavno je pisatelj ugotovil v dejstvu, da so mnogi odločujoči slovenski možje dali prednost ideologiji pred narodnostjo, kar se je kasneje kruto maščevalo. Pri tem je govornik omenil tudi Kardeljevo teorijo o odmiranju naroda skupno z odmiranjem kapitalizma. Poudaril je, da bi se morali Slovenci čimprej otresti stoletne manjvrednostne navlake.
V svojem govoru je Boris Pahor občuteno poudarjal dragocenost slovenščine in tudi ugled, ki ga je imel naš jezik v drugačnih časih, celo v 17. stoletju, celo med tujim plemstvom. Potem je še opozoril na veliko družino majhnih narodov in ogroženih jezikov, ki se čedalje bolj spoznavajo in povezujejo, vzporedno z novimi znanstvenimi ugotovitvami, da je vsak jezik enkratna dragocenost. Slovenci ne bi smeli spravljati v nevarnost svoje materinščine m svoje narodne identitete. Nujno je potrebna nova samozavest, pa čeprav bi se nadaljevali slabi zgledi ali zgrešeni pristo-
pi nekaterih kakor že koli vodilnih ljudi v naši narodni skupnosti. Zatreti je treba manjvrednost, nas poziva Prešeren še danes; bodimo služabniki iste ljubezni, za katero so padli tudi štirje fantje v Bazovici.
Samo še trije zapovedani prazniki v Sloveniji
Kakor povsod po svetu, tako so se tudi v Sloveniji zaradi vse večje industrializacije in popolne spremembe ekonomskih razmer pojavile težnje, da bi število zapovedanih praznikov zmanjšali. Po mnogih deželah so to že pred leti uredili, celo v najbolj katoliških. V Sloveniji pa je doslej še vedno bilo deset zapovedanih praznikov, kar je v veljavi od Pija X. Mnogi verni ljudje so bili ovirani, da niso mogli priti ne k maši, ali pa le z večjo težavo, še manj pa držati drugi del prazniške obveznosti, vzdržati se težkih del. Mnogi vestni verniki so imeli pri tem težave s svojo vestjo in so se težko pomirili.
Zato so se jugoslovanski škofje po zgledu drugih škofovskih konferenc spomladi 1980 na svojem zasedanju znova lotili tudi tega problema. Pri tem sta obstajali dve možnosti: da bi vsaj nekatere zapovedane praznike prenesli na nedeljo ali pa bi nekaterim dosedanjim zapovedanim praznikom odvzeli obveznost biti pri maši in vzdržati se težkih del. Škofje so se odločili za drugo različico. Vsi dosedanji zapovedani prazniki naj bi ostali liturgično kot slovesni prazniki še naprej na svojih datumih, izenačijo pa se glede obveznosti z dosedanjimi, od Pija X. odpravljenimi prazniki Ostali pa bi še zapovedani trije: božič, Marijino vnebovzetje in Vsi svetniki.
Da bi odpomogli tej stiski vesti, so škofje sklenili zaprositi sv. Kongregacijo za kler za ta spregled. 13. novembra 19980 je omenjena Kongregacija ta spregled podelila kot poizkus za naslednja tri leta.
Prešernova proslava v Peterlinovi dvorani v Trstu je postala tradicionalna in bi jo močno pogrešali. Društvo slovenskih izobražencev in Slovenska prosveta proslavljata Prešernov dan s kulturnim sporedom in s podeljevanjem nagrad. Tako prisostvujemo vsako leto živemu kulturnemu pričevanju. Taka prireditev je bila tudi 9. februarja letos.
Prireditev je začel moški vokalni kvintet, ki ga vodi Tomaž Simčič. Skupina, ki jo sestavljajo sami mladi fantje, je doživela lep in topel sprejem pri občinstvu. Sledil je govor prof. Ester Sferco, ki je spregovorila o našem Pesniku. Njen govor so dopolnile recitacije Matejke Maver.
Prof. Martin Jevnikar je nato kot predstavnik ocenjevalne komisije poročal o izidu IX. literarnega natečaja Mladike. Ta-
Vabilo tržaškega škofa
Združenje bolniških prostovoljcev AVO (Associazione volontari ospedalieri) v Trstu je pripravilo III. tečaj za bolniške prostovoljce, ki bo ob petkih od 13. marca do 15. maja v prostorih sedeža ACI v Trstu, Ponterosso 6.
Tržaški škof Bellomi je s tem v zvezi naslovil na vse, zlasti mlajše, ki so pripravljeni žrtvovati svoje moči, čas, zlasti pa dobroto našim bolnikom, posebno vabilo. Kdor se odloči za prostovoljno služenje bližnjemu, ponižanemu od bolečine, je dejansko nosilec upanja. Bolnik, zlasti če je osamljen in doživlja tegobo neizprosne usode, željno pričakuje nekoga. Ta nekdo mu lahko nudi prijazno besedo, topel smehljaj in mu vlije upanja.
Bolniško prostovoljstvo pa ima svoj odjek tudi v širši javnosti, saj jo rešuje s svojo zastonjsko pomočjo, stalno razpolo-ženostjo in radostno predanostjo egoizma in hudobije. In nudi vsem jamstvo za lepšo bodočnost.
Dolina
Izročitev odličja štirim zaslužnim članom SSk. V soboto 14. februarja zvečer je bilo v dvorani Mladinskega doma v Dolini družabno srečanje članov in somišljenikov krajevne sekcije SSk. Večera se je udeležilo veliko število prijateljev in znancev, ki so se ob prigrizku in domači kapljici ter prijetni glasbi zadržali do pozne ure.
Ob tej priložnosti so predstavniki sekcije izročili štirim svojim zaslužnim čla nom odličje, ki jim ga je bil podelil III. deželni kongres Slovenske skupnosti novembra lani. Uvodoma je sekcijski tajnik Sergij Mahnič izrazil zadovoljstvo, da je deželno strankino vodstvo sprejelo vse štiri predlagane odlikovance iz dolinske
ko smo izvedeli, da je lani prispelo na natečaj šest prispevkov, štiri črtice in dva cikla pesmi. Avtorji so bili iz zamejstva, s Koroške in iz Slovenije. Nagradi pa sta prejela Metka Kacin za novelo »Jelica« in Marija Kostnapfel za ciklus pesmi. Oba prispevka sta prejela drugo nagrado. Avtorici sta seveda bili prisotni na prireditvi in ju je občinstvo nagradilo tudi s ploskanjem.
V	imenu uredništva Mladike je nato odgovorni urednik Marij Maver poročal o izidu natečaja, ki ga je Mladika razpisala za opremo 25. letnika. Pri natečaju je sodelovalo 10 avtorjev z 22 prispevki. Uredniški odbor je izbral za opremo letošnjega letnika osnutek, ki ga je izdelal Evald Crevatin. Na večeru so mu izročili nagrado.
Končno je sledila še podelitev nagrad Mladi oder. Natečaj je bil lani razpisan že šestič. Namenjen pa je vsem amaterskim igralskim skupinam, ki delujejo v naši deželi. Tudi letos so priznanja Mladi oder razdelili igralskim skupinam, ki so v lanskem letu pripravile kako gledališko predstavo in so se prijavile za tekmovanje.
Kot znano, razpisujeta natečaj Mladi oder Zveza slov. katoliške prosvete iz Gorice in Slovenska prosveta v Trstu. Ne gre pa pri tem natečaju za pravo tekmovanje med skupinami, ampak za priznanje, ki ga prejmejo vsi, ki se prijavijo in izpolnjujejo pogoje razpisa.
Letos so priznanja Mladi oder — izvirno plaketo Edija Žerjala — prejeli: dramski odsek prosvetnega društva »Štandrež«; dramska skupina »F. B. Sedej« iz Štever-jana; amaterski oder »Jaka Štoka« s Proseka Kontovela; igralska skupina srednje šole »F. Levstik« s Proseka; igralska skupina srednje šole »S. Kosovel« z Opčin in igralska skupina srednje šole »F. Erjavec« iz Rojana. Podpredsednik ZSKP dr. Damjan Paulin jim je izročil priznanja. Vse skupine so bile na prireditvi, poslušalci pa so jih s ploskanjem še dodatno nagradili.
Spored letošnje Prešernova proslave v Peterlinovi dvorani v Trstu je sklenil solist Darij Zlobec, ki je ob klavirski spremljavi Tomaža Simčiča zapel štiri slovenske samospeve.
Po prireditvi se je številno občinstvo, ki je za to priložnost napolnilo veliko dvorano, še dolgo mudilo v društvenih prostorih na zakuski, ki je že tudi postala tradicionalna za ta praznik.
Organizatorjem zares iskrena hvala za tako dostojno in prisrčno proslavo slovenskega kulturnega dne.
občine. Obenem je podal oris pobud krajevne sekcije SSk ter se vsem prisotnim zahvalil za pomoč in sodelovanje pri njenih naporih za uveljavljanje politike v korist predvsem domačega prebivalstva.
Nato je dr. Alojz Tul v imenu deželnega tajništva SSk obrazložil pomen odličja, ki ga podeljuje narodoobrambna stranka Slovencev v Italiji ter podal utemeljitev za vsakega od odlikovancev: Josipa Strajna in Ignacija Ote iz Doline, Mirka Žerjala iz Boljunca in Bernarda Zuljana iz Ricmanj. Vse odlikuje zvestoba slovenskemu naro-do in samostojnemu političnemu nastopanju, tudi kot kandidati in izvoljeni občinski svetovalci.
O tem sobotnem družabnem večeru lahko rečemo, da je povsem uspel v splošno zadovoljstvo vseh udeležencev, ki so se tako številni odzvali vabilu ter pripomogli k prijetnemu razpoloženju večera.
Sveti Križ pri Trstu
V	sredo 11. februarja je po dolgi bolezni pokrepčan z zakramenti za umirajoče umrl v tržaški bolnišnici Edi Kocijančič. Pogreb je bil v petek 13. februarja opoldne. Pokojni Edi je bil dober, delaven in pošten mož. Naj mu bo zato Bog dober plačnik za vse, kar je dobrega storil in hudega pretrpel. Ženi Slavici, sestram in bratoma ter ostalim sorodnikom pa naj nadomesti to težko izgubo z dobroto svoje ljubezni.
Prešernova proslava v Bazovici
Kot vsako leto se je tudi to pot Slomškov dom v Bazovici spomnil našega velikega pesnika in na samo obletnico smrti, to je na dan, ki je postal naš kulturni in narodni praznik, organiziral proslavo. Bazoviška dvorana je bila tako natrpana, da dolgo ne pomnimo česa takega. Občinstvo je zavzeto sledilo poteku proslave, ki jo je slovenska tržaška radijska postaja direktno prenašala.
Spored je začel domači zbor Lipa, ki je pod vodstvom Hermana Antoniča zapel tri pesmi. Sledil je govor častnega gosta, pisatelja Borisa Pahorja. Njegov govor je na eni strani imel veliko odmevnost, na drugi pa je sprožil val protestov. Glavne misli tega ognjevitega govora objavljamo na drugem mestu.
Dostojno in ljubko se je predstavila osnovna šola s Peska z odlomkom iz Župančičeve Dume in Mileta Klopčiča humoresko »Meri se predstavi«. Za njimi so se zvrstili otroci osnovne šole »K. D. Kajuh« iz Gropade, ki so nam ob petju, glasbi, recitacijah in diapozitivih prikazali lepoto »nebes pod Triglavom«. Nato nam je šola »P. Trubar« iz Bazovice pokazala, kako je prišlo do uvedbe slovenskega kulturnega praznika ter podala celo vrsto Prešernovih pesmi in kaj mislijo drugi o tem velikanu.
Otroški zbor »Slomšek« se je predstavil pod vodstvom Fride Valetič-Kralj in ubrano zapel ob spremljavi harmonikarja Karla Grgiča pet dobro naštudiranih pesmi. Program je zaključil domači cerkveni zbor, ki že dolgo vrsto let goji poleg cerkvenega petja tudi narodno in umetno pesem. Pod vodstvom dr. Zorka Hareja je odpel tri pesmi. Nastopajoče je predstavil Aleksander Mužina, ki se je na koncu zahvalil vsem za udeležbo in povabil prav vse, naj ponesejo Prešernovo izročilo v sedanji čas blagostanja in potrošništva, ki grozita, da bosta otopila smisel za našo lastno kulturo. - A. M.
•k
Kdor se spotakne in ne pade, napravi še večji korak (španski pregovor).
V	soboto 21. marca bo izredna avdienca pri sv. očetu v Rimu za katoličane iz Jugoslavije, to je v prvi vrsti za Slovence in Hrvate. V petek 20. marca bodo romarji skupno obiskali znano opatijo Montecas-sino in tam počastili sv. Benedikta, zvečer prej, v četrtek 19. marca pa v baziliki sv. Klementa nova evropska sozavetnika sv. Cirila in Metoda.
Temu velikemu romanju in sicer slovenski skupini pod vodstvom metropolita nadškofa Šuštarja se želimo pridružiti tudi Tržačani in Goričani, ki smo prav tako povabljeni. Naše štiridnevno potovanje bo trajalo od četrtka 19. marca do nedelje
22.	marca. Potujemo z avtobusom. Vpisovanje takoj v Trstu v knjigarni Fortunato, na Katoliškem glasu in v večernih urah v
Seja deželnega tajništva SSk
V torek 10. februarja je bila seja deželnega tajništva Slovenske skupnosti. Na njej so člani tajništva obravnavali vrsto pomembnih vprašanj iz političnega življenja naše narodne skupnosti.
Najprej so bila na vrsti poročila o delovanju stranke v zadnjem obdobju, o katerem sta predvsem poročala predsednik dr. A. Bratuž in tajnik dr. D. Štoka. Tako so člani deželnega tajništva pozitivno ocenili obisk delegacije deželne SSk pri SZDL v Ljubljani, kjer so postavili osnove za nadaljevanje že obstoječih stikov.
Nato je tekla beseda o srečanjih in zborovanjih z manjšinsko problematiko. Posebej pa je deželno tajništvo obravnavalo problem globalne zaščite in sedanje pobude v tem smislu. V glavnem velja tu omeniti pobude večinske stranke DC, ki pripravlja nove zakonske ukrepe na tem področju. SSk bo prav temu posvetila veliko važnost.
V nadaljevanju seje je deželno tajništvo razpravljalo še o organizacijskih vprašanjih. Sklenilo je poživiti notranje delovanje stranke in preučiti potrebne predloge za uspešno delovanje strankinih organov.
Mladika st. 1
Leta 1957 je zagledala luč sedanja Mladika, ki je z letošnjo prvo številko stopila v svoj 25. letnik. Srebrni jubilej torej. Zato govori uvodnik »Četrt stoletja ljubezni« o tem jubileju.
Poseben pečat tej številki daje začetek objavljanja dnevnika beneškoslovenskega duhovnika Antona Cuffola »In večno šumi Nadiža«. Kakor dnevnik kaplana Ladota Piščanca pomeni ta dnevnik pomemben prispevek za spoznavanje polpretekle dobe, ko je vse Slovence v Italiji gnavil nečloveški fašizem.
Novelo »V idrijskih Krnicah« je prispevala Zlatka Lokatos, ki je motiv zajela iz spomina na svoja otroška leta. Bruna Per-tot nadaljuje s svojimi duhovitimi spisi o koristnih rastlinah. To pot je napisala hvalospev koruzi, »tej očarljivi rdečelaski«. Pesmi je poslal zvesti sodelavec naših zamejskih revij in časopisov slovenski misijonar na Japonskem Vladimir Kos. Tudi vtisi Tomaža Simčiča, ki jih je zbral pod naslovom »Iz mojega rimskega dnevnika« ob srečanju mladine z vsega sveta v Rimu konec preteklega leta se berejo zanimivo in pritegnejo po svoji izvirnosti.
Pod rubriko »Antena« najdemo vrsto krajših in daljših novic v stilu kroniškega poročanja. Poudarjene so zlasti zasedanje manjšin v Rimu, razlastitev slovenskih zemljišč na Kolonkovcu, ponedeljkovi večeri v DSI v Trstu, težave glasila demokratičnih Slovencev v Londonu »Klic Triglava«, 50 let ustanovitve vatikanskega radia in 55 let izhajanja cerkvenega lista za koroške Slovence »Nedelja«. Tomaž Simčič pa poroča o prvem koncertu Glasbene Matice v letošnjem letu. Poučno, pa tudi zelo privlačno je kramljanje o starem in novem, o naravi in človeku.
Martin Jevnikar oceni dve knjigi, ki sta v zadnjem času izšli: »Duh velikih jezer« Alojza Rebule in »Pero in čas« (II. knjiga) Mirka Javornika. Trditev, da je o tej knjigi »obširneje spregovoril le Alojzij Gerži-nič (Sij, 31. julija 1980), je treba popraviti, saj je o knjigi poročal takoj po izidu že Vinko Beličič v Katol. glasu 3. aprila 1980.
Kdor se hoče nasmejati ob bridkem humorju in občudovati »doslednost« in »narodno zavzetost« naših "naprednih” krogov, naj pa prebere »Čuka na obelisku«, ki marsikomu ni nič pogodu, ker pač »resnica oči kolje«. - ek
IS V dublinskem disko-klubu »Stardust«, kjer se je zbralo na praznovanju sv. Valentina več kot tisoč mladih, je izbruhnil požar, ki je terjal 49 življenj, 127 pa jih je bilo ranjenih.
župnišču v Nabrežini (tel. 200678) ter v Marijanišču na Opčinah (tel. 211113). Stroški za vožnjo in vso oskrbo znašajo 110.000 lir. Vsak naj ob vpisu poravna stroške in odda svoj poštni naslov. Prijavljeni dobijo zadnja navodila okrog 15. marca.
Sedaj je edina težava v tem, da imamo za vpisovanje malo časa in prav zato se moramo kmalu odločiti in takoj vpisati. Vsaj skromno zastopstvo iz naših številnih verskih skupnosti ob prvi veliki avdienci Slovencev in Hrvatov ne sme manjkati! Zato vpisovanje takoj; zaključi se najpozneje 5. marca ali še prej.
Vse udeležence našega novega obiska pri sedanjem sv. očetu duhovniki-sprem-Ijevalcl lepo pozdravljamo. Na praznik sv. Jožega 19. marca nasvidenje!
> " ■ ■—
Prenovljene orgle v župnijski cerkvi sv. Marije Magdalene v Bazovici. Leta 1868 jih je postavil orglar Giovanni Tonoli iz Brescie, lani pa jih je prenovilo podjetje Vincenzo Mascioni iz Cuvio (Varese)
Mm slovenskeai kiltm die
Vabilo na skupno romanje v Rim
Šport;
»v
:
f|
;i! * j i:
Evropa in njeni trije zaščitniki
To bi bil gotovo najbolj primeren naslov za ekumensko akademijo, ki je bila v nedeljo 15. februarja v Katoliškem domu v Gorici in jo je priredilo ACM z namenom, da se spomni treh zaščitnikov Evrope, sv. Benedikta ter sv. bratov Cirila in Metoda, ki sta nedavno bila razglašena za sozaščitnika evropskih narodov.
Najprej so nastopili »Fantje izpod Grmade«, ki so zapeli nekaj naših narodnih in eno rusko pesem. Nato je prof. Maks Šah spregovoril o ekumenski dediščini sv. bratov in sv. Benedikta, čigar 1500-let-nico rojstva smo lani obhajali.
Prof. Šah je najprej podal jasen pregled delovanja sv. Benedikta in ustanavljanje samostanov kot žarišč kulture na zahodu ter nato pregled delovanja sv. Cirila in Metoda, ki sta neizpodbitno postavila temelje civilizaciji in kulturi vseh slovanskih narodov na krščanskem vzhodu. Poudaril je tudi pomen papeževe odločitve, da oba svetnika razglasi za sozavetnika Evrope, ker se bo tako Evropa bolj približala slovanskemu svetu. Njuna ekumenska dediščina je v zvestobi veri, Cerkvi in narodnemu jeziku. Posebej je omenil nekdanji pomen glagolice, ki je bila razširjena tudi v nekaterih naših primorskih krajih, se pa je danes z odločitvami 2. vatikanskega koncila preživela, čeprav priča o epohalnem delu naših svetih blagovestnikov in apostolov. Po govoru je prof. Slavko Bratina predvajal diapozitive o zadnjem ekumenskem potovanju v Srbijo in Makedonijo.
V začetku proslave je goste in nazvoče pozdravil predsednik ACM dr. Jože Mar-kuža, ki je na koncu povedal, da se letos pripravlja ekumensko romanje v Grčijo z obiskom Soluna, rodnega mesta svetih bratov. Spored bo objavljen, čim pridejo potrebna zagotovila iz Grčije.
Med proslavo je bila na odru slika, ki je predstavljala sveta brata pred papežem Hadrijanom II., kateremu izročata bogoslužne knjige v staroslovanskem jeziku.
Takšna proslava, ki sega do korenin naše kulture, jezika in naroda, bi zaslužila večjo pozornost. Poleg tega, da proslavljamo 8. februar za dan naše kulture, bi morali praznovati spominski dan sv. Cirila in Metoda kot dan naše vere, narodne osveščenosti in književnosti. - JM
Abonmajski koncert v Gorici
V petek 20. februarja ob 20.30 bo v palači Attems četrti abonmajski koncert letošnje sezone, ki jo prirejajo Glasbena Matica, ZSKP in ZSKD. Nastopil bo nemški pianist Giinther Ludvvig. V Gorici je že nastopil pred nekaj leti skupno s slovenskim violinistom Igorjem Ozimom. Pianist Ludvvig se je glasbeno oblikoval na Glasbeni akademiji v Frankfurtu. Za seboj ima veliko koncertnih turnej tako v Evropi kot v Ameriki, Aziji in Afriki.
Na sporedu goriškega koncerta bodo skladbe znanih skladateljev. Najprej bo na programu Haydnova Sonata v Es duru št. 52. Nato bo na sporedu Karneval Roberta Schumanna, eno najboljših skladateljevih del. V drugem delu bo na programu Bele Bartoka Šest plesov v bolgarskem ritmu in kot zadnja točka Chopinova sonata v b-molu, ena naj lepših del poljskega romantičnega komponista. Vsi ljubitelji glasbe iskreno vabljeni!
Jamlje
V ponedeljek 16. februarja smo se poslovili od domačina Antona Okretiča iz znane Koščeve družine. Dolgo dobo devetih let je pokojni onemogel prebil v postelji, kar se je pričelo že z njegovo upokojitvijo. Kot delavec je bil zaposlen v tržiških ladjedelnicah. Vedno je bil vedrega značaja, tako da tudi časi velikih preizkušenj niso skalili njegovega veselega razpoloženja. Bolezen, ki jo je vzorno prestajal, je bila zelo težko breme tako za njega samega kot
za svojce. Kar je treba pri tem podčrtati, je krščanski način, s katerim je pokojni Tone prenašal svoje tegobe ter nič manj hvalevredna krščanska predanost njegovih najbližjih, s katero so ga tiho, dostojanstveno in z veliko ljubeznijo negovali ter tešili njegove bolečine. V času, ko se premnogi predajajo visokodonečim besedam o človekoljubju, istočasno pa ne najdejo časa za bolnike pod lastno streho ter jih, če le mogoče, spravijo v »Dom ostarelih«, nam je Koščeva družina s svojim nesebičnim žrtvovanjem za svojega betežnega člana postala kot svetel sončni žarek, ki je posijal v našo mrzlo in hladno vsakdanjost.
Dragi Tone, okušaj po dokončani Kalvariji predokus Gospodovega vstajenja. - j rt
Števerjanski vestnik št. 1
Izšla je prva številka XIII. letnika za januar in februar. Takoj na začetku je povedano, da je leto 1981 leto obletnic: leta 1181 se prvič omenja Števerjan, leta 1951 je bila obnovljena števerjanska občina, leta 1931 pa je umrl nadškof F. B. Sedej, po katerem se imenujeta župnijski dom in domače društvo.
V celoti je objavljeno pismo goriškega nadškofa župniku in krajevnemu krščanskemu občestvu po končani vizitaciji lanskega novembra. Pismo vsebuje dragocene napotke.
Kronika je obširna in nudi poročila o sestanku odbora SSk v Števerjanu, o delovanju župnijskega sveta, o silvestrovanju mladine v Sedejevem domu, o odprtju nove gostilne, o božičnici. Iz kronike tudi zvemo, da je živelo v občini Števerjan 31. decembra 1980 846 oseb in sicer 424 moških in 422 žensk. V letu 1980 se je rodilo 10 otrok, smrti je bilo 12. Porok je bilo 10, a le 4 v občini Števerjan.
V Vestniku najdemo še razmišljanje o kulturnem življenju v preteklem letu, odlomek iz zgodovine števerjanskega kraja in razpis XI. zamejskega festivala domače glabe. Ta bo v Števerjanu 4. in 5. julija letos. Razdeljenih bo pet denarnih nagrad (od 80.000 do 180.000 lir) ter trofeja ansambla »L. Hlede«. Na festival se lahko prijavijo vsi slovenski zabavni ansambli. Skladbi, ki ju bodo ansambli izvajali, morata biti izvirni ter prvič izvedeni na festivalu v Števerjanu. Prijave je poslati najkasneje do 30. aprila 1981 na naslov SKPD »F. B. Sedej« - Ansambel »L. Hlede«, Trg svobode 6, 34070 Števerjan - S. Flo-riano del Collio (GO), Italia.
Presenetljiva življenjska pot
72-letni italijanski duhovnik Alighiero Tondi, ki je leta 1952 zapustil duhovniško službo in stopil v italijansko komunistično partijo, je po 29 letih te dni ponovno maševal. Po smrti svoje žene je Tondi prosil papeža za dovoljenje, da bi smel ponovno opravljati duhovniško službo in ga tudi dobil.
Preletimo zanimivo življenjsko pot patra Tondija. Leta 1952 je izstopil iz jezuitskega reda in postal član PCI ter aktivist za volitve tudi v Trstu in na Krasu. Leta 1954 se je poročil s Carmen Zanti, komunistko in članico italijanskega senata. Leta 1957 je poučeval zgodovino v vzhodnem Berlinu in spričo pomanjkanja svobode v Vzh. Nemčiji vedno bolj izgubljal navdušenje za komunizem.
»Nikoli nisem bil marksist. Vedno sem bil vernik,« trdi p. Tondi. Leta 1963 je zaprosil za laicizacijo in cerkveno priznanje svojega zakona in dobil pozitiven odgovor. Ko je njegova žena končala politično kariero, je Tondi izstopil iz komunistične partije in se posvetil slikarstvu. Po ženini smrti leta 1979 je v svoji osamljenosti »začutil nepremagljivo željo, da bi zopet o-pravljal svojo duhovniško službo, in predvsem, da bi smel maševati,« utemeljuje Tondi svojo odločitev.
Smučarske tekme Olympie
Prihodnjo nedeljo bo goriška 01ympia organizirala društvene smučarske tekme za svoje člane, njihove svojce ter simpatizerje. Tekme bodo v Rablju (Cave del Pre-dil) in bodo obsegale veleslalom in smučarski tek. Tekmovalci bodo razdeljeni po starosti in sposobnosti v kategorije in tako tudi nagrajeni; nagrade bodo tudi za zakonske pare in za družinske skupine.
Cas za vpis je do petka zvečer pri prof. Krannerju, dr. Vrtovcu, v trgovini čevljev Košič v Raštelu; vpisnina znaša glede na kategorije ali 1.000 ali 2.000 ali 3.000 lir.
Na razpolago bo tudi avtobus, in sicer s trga Cesare Battisti, z odhodom ob 6.30; cena vožnje je 2.000 oziroma 4.000 lir.
01ympia - Cansuedil 1 : 3
(15 : 8, 14 : 16, 7 : 15, 11 : 15)
V soboto 14. februarja je goriška 01ym-pia izgubila edinstveno priložnost: po odličnem začetku je končno klonila pred ekipo iz Pradamana. Goričani so začeli tekmo v blesteči formi in so v prvem setu gospodarili na igrišču. Na žalost so si tekmeci v drugem setu opomogli in s trudom osvojili set. S tem so omajali Goričanom vero v zmago. V tretjem setu so se 01ym-pijci izkazali zelo slabo. V zadnjem setu so sicer napeli vse sile, a na žalost je bila tekma že izgubljena. Za Olympio so igrali: Markožič, Cotič Marko in Štefan, Kuštrin, Dornik, Kolenc, Terpin, Maraž. - G. R.
Uspehi smučarjev OIympie
V tej smučarski sezoni so se člani 01ym-pie udeležili nekaterih tekem in so se kar zadovoljivo odrezali. Franček Bertolini, Ivan Brešan, Marjetica Vrtovec, Ana Berka, Andrejka Vetrih, Suzana Černe in drugi so dosegli dobro uvrstitev na občinskih in pokrajinskih Mladinskih igrah. Robert Bertolini, Viktor Cej, Marko Kranner in ostali so pripomogli do drugega mesta v pokrajinski fazi »Trofeo Regioni« v veleslalomu; zasedli so še kar zadostno uvrstitev v veleslalomu na Matajurju in v Rablju. Smučarji tekači pa so preteklo nedeljo celo osvojili prvo mesto v pokrajinski fazi »Trofeo Regioni«.
Evharistični kongres na Reki
V	reško-senjski nadškofiji se pridno pripravljajo na evharistični kongres, ki bo junija na Reki. Zaključno slavje pa bo na Trsatu 21. junija.
OBVESTILA
Deželna konferenca o kulturnih dejavnostih bo v goriškem Avditoriju v petek 27. in v soboto 28. februarja. Začetek 27. februarja ob 16. uri z uvodno mislijo deželnega odbornika za kulturo Daria Barnabe. Sledil bo referat, ki ga bo imel Giuseppe Galasso z neapeljske univerze na temo »Organizacije, avtonomne ustanove in krajevne ustanove v kulturnih dejavnostih«. Zaključek v petek ob 19.30. V soboto se srečanje nadaljuje ob 9.30, da se zaključi zvečer ob 18. uri.
V Kulturnem domu v Trstu bo SSG uprizorilo Pirandellovo igro »Človek, zverina in čednost« in sicer v petek 20. februarja ob 16. uri, v soboto 21. februarja pa ob 19. uri.
V Društvu slov. izobražencev v Trstu bo v ponedeljek 23. februarja razgovor z dr. Rafkom Dolharjem ob izidu njegove knjige »Kraški sprehodi«. Avtorja in delo bo predstavil prof. Martin Jevnikar. Začetek ob 20.15.
KASTA - Krožek absolventov trgovske akademije priredi skupaj s ŠZ »Bor« v petek 20. februarja ob 20.30 v veliki dvorani Kulturnega doma v Trstu predvajanje najnovejšega filma Aljoše Žerjala »Olimpia 1980«.
Pustna prireditev bo v Katoliškem domu v Gorici v nedeljo 1. marca ob 17. uri. Nastopile bodo razne amaterske skupine, med njimi tudi Štandrežci z enodejanko.
Zahvala
Ob koncertu cerkvenega zbora Sv. Antona Novega iz Trsta je prišlo do uspešnega sodelovanja med društvom »Anton Gregorčič« in slovensko skupnostjo v Laškem.
Člani te skupnosti so se lepo izkazali s prostovoljnim delom pri pripravi koncerta in zakuske v farni dvorani. Tudi domači župnik msgr. Virgulin je ponovno pokazal svojo odprtost za probleme slovenske skupnosti. Končno so številni poslušalci dokazali, da je med njimi slovenska zavest še močno živa. Vsem Slovencem v Laškem se zahvaljuje in jih pozdravlja	Društvo	Anton	Gregorčič
Ljubljanska TV
Spored od 22. do 28. februarja 1981
Nedelja: 13.00 Jugoslavija, dober dan.
14.55 Proti Tari, dok. oddaja. 15.30 Kviz glasbene mladine. 16.35 Prisluhnimo tišini. 17.10 Veliki tatič, švedski film. 18.35 Sestanek v nebotičniku. 20.00 Veliko mesto. 22.45 Alpsko smučanje.
Ponedeljek: 17.30 Minigodci v glasbeni deželi. 17.40 Človekovi prijatelji. 18.05 Zdravilne trave. 20.00 Topol s terase, drama.
Torek: 17.25 Lolek in Bolek. 17.35 Glasba Slonokoščene obale. 18.05 Mali svet. 20.55 Zgodba o vitezu Des Grieuxu. 22.05 Španske operne zvezde.
Sreda: 17.45 Storžkovo popoldne. 18.00 Velike razstave. 18.45 Zapisi za mlade. 20.00 Brez omrtvičenja, poljski film. 21.55 V znamenju.
Četrtek: 17.40 Tovarišija. 18.10 Kulturna dediščina Porenja, zahodno-nemški film. 18.40 Mladi za mlade. 20.00 Bobu bob.
Petek: 16.10 Smučarski poleti. 17.35 Olim-piada smeha. 18.35 Čustvene motnje in njih posledice. 20.00 Srečno, tujka!, avstralska nadaljevanka. 21.35 HoIlywoodski frizer, ameriški film.
Sobota: 13.30 Nogomet Radnički (Niš) : Sarajevo. 15.55 Lov na mačko, češki film.
18.55 Naš kraj. 21.45 Spet s popevko na evrovizijo.
V okviru Malega teološkega tečaja predava v sredo 25. februarja ob 20. uri v Katoliškem domu v Gorici teolog dr. Anton Strle na temo:
MOLITEV KOT EKSISTENCA
DAROVI Za Katoliški glas: N. N., Trst v spomin na pokojne starše 100.000; Mirka K., Gorica je nabrala 7.000; Mirko in Slavica Košuta v spomin njunih rajnih 10.000; Teodor in Zinka Cerkvenik, Videm 83.000; ing. Slavko Tratnik 5.000; dr. Karel Vojska, Švica 5.000; Franc Testen, Bela peč 13.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Angela Vetrih v spomin s. Franke in s. Kristofore 20.000 lir. Za Našo pot: Franc Devetak, Ronke
5.000 lir.
Za cerkveni pevski zbor Rupa-Peč: Ana
Ožbot, Sovodnje 10.000 lir.
Za Skupnost Družina Opčine: Albina Košuta v spomin Edija Kocijančič 10.000; Željka Grgič, Bazovica v spomin Marije in Siliota Ražen 10.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Zega-Daneu Zora 11.000; Hrovatin-Žagar Milena 2.000; družina Mario Marži v spomin na sina Mariota 100.000; Mihaela Vremec 3.000; N. N. 15.000; Kalc Giulio-Eda ob srebrni poroki 30.000; razni 68.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Ema Strekel
10.000 lir.
Za cerkev v Novi Gorici: N. N., Trst
50.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa: N. N., Opčine
15.000 lir.
Za lačne po svetu: M. F. 5.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Služba v Rimu. Hotel »Bled« sprejme v službo:
— uradnico z znanjem jezikov za recepcijo;
— kuharico, veščo jugoslovanske kuhinje;
— strežajko za restavracijo.
Plača dobra, hrana in soba zagotovljena. Ponudbe na Hotel Bled, Via S. Croce in Gerusalem-me 40, 00185 Roma, telefon (06) 777102.
Ml Trst A
Spored od 22. do 28. februarja 1981
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Oddaja o Benečiji.
11.00 »Zaklad pri samotni roži«. 11.30 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek. 14.10 »Mesečnik«, variete. 15.00 Šport in glasba.
Ponedeljek: 8.10 Slovenci v miljskem okolišu. 10.10 Koncert. 12.00 Kulturni dogodki. 12.30 Slovenska imena naših krajev. 13.20 Z revije ZCPZ v Trstu 1980. 14.10 Otroški kotiček: Tik-tak. 14.30 J. Jalen: »Bobri«. 14.10 Otroški kotiček: Tik tak.
15.00 Glasbeni ping pong. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Slovenski kvintet trobil.
18.00 Kulturno pismo.
Torek: 8.10 Primorska duhovščina pod fašizmom. 10.10 Oddaja za otroški vrtec. 10.20 Komorna glasba. 11.30 Folklorni odmevi. 12.00 Četrtkova srečanja. 12.30 Melodije od vsepovsod. 14.10 Otroci pojo. 14.30 Motivi z malega zaslona. 16.00 Mladi pisci. 16.15 Romantični trenutek. 16.30 Rezervirano za... 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Nove plošče. 18.00 Schiller: »Don Carlos«
Sreda: 8.10 Gospodarsko uveljavljanje tržaških Slovencev. 10.10 Koncert. 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole. 12.00 Pod Matajurjan. 12.30 Melodije od vsepovsod. 13.20 Naši zbori. 14.10 Iz zakladnice slovenske mladinske literature. 14.30 J. Jalen: »Bobri«. 15.00 Nove plošče. 16.00 Slovenska literatura v Italiji. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mladi izvajalci; z revije ZCPZ v Trstu 1980.
Četrtek: 8.10 Slovenska društva v Trstu in okolici. 10.10 Simfonična glasba. 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole.
11.30 Folklorni odmevi. 12.00 Likovna u-metnost. 14.10 Mladi pred mikrofonom.
14.45 Problemi slovenskega jezika. 15.00 Glasbeni revival. 16.00 V. Beličič: »Mi in naši bližnji«. 16.30 Glasbene diagonale. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Poezija samospeva.
Petek: 8.10 Zimske slike. 10.10 Operna glasba. 11.00 Oddaja za srednjo šolo. 12.00 Na goriškem valu. 12.30 Melodije od vsepovsod. 13.20 Seghizzi 1980. 14.10 Otroški kotiček: Kje je napaka? 14.30 J. Jalen: »Bobri«. 15.00 Doba kantavtorjev. 16.00 »Mesečnik«, variete. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Diplomiranci šole GM v Trstu.
Sobota: 8.10 Svet za obzorjem. 10.00 Slovenski kvintet trobil. 11.30 Folklorni odmevi. 12.00 Oddaja o Reziji. 14.10 Otroški kotiček: Tomi na obisku. 14.30 Gremo v kino. 14.40 Glasba od A do Ž. 16.30 Poslušali boste. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Slovenski zbori. 17.30 Na goriškem valu. 18.00 F. Rebec: »Spokorjena žena«, veseloigra.
18.45 Vera in naš čas.
SKPD »F. B. SEDEJ« - ŠTEVERJAN
vabi na proslavo
PREŠERNOVEGA DNEVA
ki bo v soboto 21. februarja ob 20.30 v
Sedejevem domu v Števerjanu. O našem vrhunskem pesniku in sedanjem slovenskem trenutku bo spregovoril časnikar Saša Martelanc. Nastopili bodo tudi člani dramske skupine SKPD »F. B. Sedej« in goriški oktet »P. Trubar« pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča ter skupina »Nova misel« iz Gorice.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 15 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
SKPD »MIRKO FILEJ« - GORICA
vabi na nastop opernih pevcev iz Ljubljane. Izvajali bodo odlomke iz znane opere Antona Foersterja
Gorenjski slavček
Peli bodo naslednji priznani solisti: Vilma Bukovec, Vanda Gerlovič, Sonja Hočevar, Rajko Koritnik, Marcel Ostaševski, Drago Čuden, Tone Kozlevčar, Stane Koritnik.
Pri klavirju: Zdenka Lukec-Čudnova Komentator: Marjan Sušnik
Nastop bo v nedeljo 22. februarja ob 16.30 v Katoliškem domu.
KMEČKA BANKA
Ustanovljena leta 1909
GORICA	Korzo	Verdi,	51
Telefon84206 - 84207 - 85383 Telefon menjalnice; 83909 Telex 460412 AGRBAN
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI