Organizacija, letnik 40 Razprave {tevilka 5, september-oktober 2007 Vpliv neformalne oblike izobra`evanja na kariero Peter Volf Univerza v Mariboru, Študentska organizacija Univerze v Mariboru, Organizacijska enota Center za razvoj medijev peter.volf@soum.si V ~asu po osamosvojitvi Slovenije se je ustanovilo veliko razli~nih mladinskih organizacij. Tako je mo~ ugotoviti, da je mladinsko delo do`ivelo velik napredek, opazen pa je tudi porast ponudbe neformalnega izobra`evanja. V prihodnosti bo potrebno dose~i še ve~jo razpoznavnost neformalnega izobra`evanja in mu pripisati ve~ji pomen, kot ga ima danes. Dr`ava in lokalne oblasti bodo morale prepoznati neformalno izobra`evanje kot pomemben element, ki ima korist tako za dr`avljane, kot za dr-`avo samo. S tem bo potrebno finan~no bolj podpreti programe, saj le to lahko omogo~a brezpla~no oz. cenejše izobra`eva-nje in s tem širšo dostopnost. Povzamem lahko, da ve~ji del posameznikov prepoznava neformalno izobra`evanje kot zelo pomembno za svoje delovanje na poklicnem ali osebnem podro~ju, ter s tem pripravljenost za nadaljnje izobra`evanje v prihodnje. Znanja, spretnosti in izkušnje, ki si jih posameznik pridobi z neformalnim izobra`evanjem ter osebnostne kvalitete, ki jih pri tem razvije, so lahko tudi pomemben dejavnik pri izbiri kandidata za delovno mesto. Klju~ne besede: indeks neformalnega izobra`evanja, kariera, neformalno izobra`evanje, osebni razvoj, vse`ivljenjsko u~e-nje 1 Uvod 1.1 Prou~evanje tr`nih in dru`benih potreb Dejstvo je, da so v dandanašnjem ~asu globalizacije, kapitalizma, nenehnih sprememb na podro~ju znanosti ter t. i. »tehnološke vojne« med poslovnimi sistemi zahteve trga neizprosne. V ~asu, ko nas vsi podrejajo t. i. evropskim normam, evropskemu denarju, evropski miselnosti in nas hkrati zapirajo v evropske meje, pa nikakor ne smemo pozabiti, da smo tudi mladi del neke razvite dru`be in upra-vi~eni do svojih misli, svojih idealov in zahtev, ki nam bodo omogo~ili, da v kvalitetnih pogojih uspešno kon~a-mo študij in si pridobimo izkušnje, s pomo~jo katerih bomo lahko `e jutri prav mi usmerjali t. i. evropske norme, oblikovali evropski denar, evropsko miselnost in evropske meje. Sestanek Evropskega sveta v Lizboni marca 2000 je pomenil odlo~ilen korak za politiko in dejavnost Evropske unije. Njegovi sklepi potrjujejo, da je Evropa nedvomno prestopila v obdobje znanja, z vsem, kar ta termin pomeni za kulturno, ekonomsko in dru`beno `ivljenje.Vzor- ci `ivljenja, u~enja in dela se hitro spreminjajo. To ne pomeni samo tega, da se morajo posamezniki prilagajati, temve~ da se morajo spremeniti tudi ute~eni na~ini opravljanja stvari. Sklepi Evropskega sveta v Lizboni potrjujejo, da mora premik k vse`ivljenjskemu u~enju spremljati tudi uspešen prehod v gospodarstvo in dru`bo, ki temeljita na znanju. Zato so evropski sistemi izobra`evanja in usposabljanja v sami sr~iki prihajajo~ih sprememb. Zaklju~-ki Evropskega sveta vabijo »~lanice, Svet in Evropsko komisijo, da v okviru svojih pristojnosti identificirajo koherentne strategije in prakti~ne ukrepe ob upoštevanju spodbujanja vse`ivljenjskega u~enja za vse«.1 Memorandum prevzema ugotovitve Evropskega sveta iz Lizbone in Sveta iz Feire pri uvajanju vse`ivljenjskega u~enja. Njegov namen je spodbuditi vseevropsko diskusijo o vseob-se`ni strategiji pri uvajanju vse`ivljenjskega u~enja na individualni in institucionalni ravni ter na vseh podro~jih javnega in zasebnega `ivljenja. Evropska komisija in njene ~lanice so v okviru Evropske strategije zaposlovanja opredelile vse`ivljenjsko u~enje kot »namerno u~no aktivnost, ki te~e s ciljem, da se izboljšajo znanje, spretnosti in veš~ine«.2 To je definicija, ki je bila uporabljena v memorandumu kot izhodiš~e za nadaljnjo diskusijo in aktiv- 1 Zaklju~ki Evropskega sveta v Lizboni (2000), odstavek 33. 2 Pobudo za Evropsko strategijo zaposlovanja je novembra 1997 dal svet predsednikov dr`av v Luksemburgu. Strategija je za vse dr-`ave ~lanice vzpostavila sistem spremljanja in poro~anja, ki temelji na Priporo~ilih zaposlovanja, ki se letno preverijo in revidirajo. Strategija zaposlovanja temelji na štirih stebrih: zaposljivost, podjetništvo, prilagodljivost in enake mo`nosti. A134 Organizacija, letnik 40 Razprave {tevilka 5, september-oktober 2007 nosti, pri katerih ima neformalna oblika izobra`evanja prav posebno mesto. 1.2 Opredelitev problema Neformalno izobra`evanje je integralni del koncepta vse-`ivljenjskega izobra`evanja in nedvomno ena izmed klju~nih usmeritev izobra`evanja za 21. stoletje ter odgovor na izzive, ki jih prinašajo hitre spremembe sveta. Pri Svetu Evrope ima status »top priority«, kar pomeni, da zahteva takojšnjo akcijo. Slednje dejstvo je bilo tudi moje poglavitno vodilo ter hkrati izhodiš~e za bolj razširjen vpogled v izjemno aktualno problematiko na obmo~ju Republike Slovenije; skozi teoreti~ne osnove in na podlagi izvedene obširne raziskave med delodajalci na eni strani ter zaposlitvenimi agencijami in ponudniki neformalnega izobra`evanja na drugi strani, sem poskušal odkriti vplive, ki u~inkujejo na razvoj posameznikove kariere. Ker pa je Slovenija polnopravna ~lanica Evropske unije, pomeni prosti pretok delovne sile med vsemi dr`avami ~lanicami izjemno pomembno podro~je, saj je ~loveški kapital s tem postal eden najpomembnejših dejavnikov vsakega sistema in odlo~ilnega pomena pri razvoju kariere posameznika. Iz slednjega dejstva izhaja v nadaljevanu moja osredoto~enost na dani problem. 2 Ideja o vse`ivljenjskem u~enju neko~ in danes 2.1 Memorandum o vse`ivljenjskem u~enju Vse`ivljenjsko u~enje ni ve~ samo en vidik izobra`evanja in usposabljanja; postati mora vodilno na~elo za ponudbo in udele`bo v celotnem kontinuumu u~nih vsebin. V pri-hajajo~em desetletju mora udejanjiti to vizijo. Vsi tisti, ki `ivimo v Evropi, bi, brez izjeme, morali imeti enake mo`-nosti, da se prilagodimo zahtevam dru`benega in gospodarskega `ivljenja in da aktivno sodelujemo pri oblikovanju evropske prihodnosti. Posledice takih temeljnih sprememb in praks zaslu`i-jo in upravi~ujejo razprave, ki so tu predlagane. Dr`ave ~lanice, ki so odgovorne za svoje sisteme izobra`evanja in usposabljanja, bi morale te razprave voditi. Prav tako bi morale razprave potekati znotraj dr`av ~lanic, in ne samo na ravni Evropske unije. Vse`ivljenjsko u~enje zadeva prihodnost vsakogar na ~isto poseben na~in. Razprava bi se morala odvijati kar se da blizu dr`avljanom. Jeseni 2001 je Komisija pripravila poro~ilo, ki je temeljilo na tej razpravi. Poro~ilo je bilo pripravljeno v okviru nove odprte metode sodelovanja, o kateri so se dogovorili na sestanku Evropskega sveta v Lizboni.3 Udejanjanje vse`ivljenjskega u~enja v praksi pomeni, da vsi u~inkovito delamo skupaj, in sicer kot posamezniki in v organizaciji. Zakaj je ta razprava tako nujna? Zakaj je udejanjanje vseživljenjskega učenja v praksi največja prioriteta v Evropski uniji? Za to sta dva pomembna razloga: ¦ Evropa se je premaknila proti družbi in gospodarstvu, ki temeljita na znanju. Bolj kot kadarkoli prej postaja dostop do najnovejših informacij in znanja, skupaj z motivacijo in spretnostmi, da to pametno uporabljaš za dobrobit sebe in skupnosti kot celote, ključ za krepitev evropske tekmovalnosti in izboljšanja za-posljivosti ter prilagodljivosti delovne sile in ¦ današnji Evropejci živimo v zapletenem družbenem in političnem svetu. Bolj kot kadarkoli poprej si posamezniki želimo načrtovati svoja življenja; od nas se pričakuje, da bomo aktivno prispevali k družbi ter živeli pozitivno s kulturnimi, etničnimi in lingvističnimi razlikami. Izobraževanje v najširšem pomenu pa je ključ do učenja in razumevanja, kako se spoprijeti s temi izzivi. Dva enako pomembna cilja vseživljenjskega učenja: pospeševanje aktivnega državljanstva in zaposljivosti. Dokument ponuja v razpravo šest ključnih sporočil: ¦ temeljne spretnosti za vse; ¦ večja vlaganja v človeške vire; ¦ inovacije v poučevanju in učenju; ¦ vrednotenje učenja; ¦ premislek o usmerjanju in svetovanju in ¦ pripeljimo učenje bliže domu. 2.2 Poročilo EAEA (European Association for the Education of Adults) o vseživljenjskem učenju v Evropi Po vsem svetu se z vedno večjo naglico spreminjajo ekonomska, tehnološka, socialna in kulturna okolja. Globalni trgi, nove tehnologije, spreminjajoči se družinski vzorci in naraščajoča geografska mobilnost zahtevajo nove veščine, znanje in fleksibilnost. Na konferenci Evropskega sveta v Lizboni (marca 2000) so zaključili, da se lahko z izzivi sprememb uspešno spopademo z nenehnim, vseživljenj-skim učenjem. Zaključki predsedstva navajajo, da je na začetku 21. stoletja vseživljenjsko učenje bistvenega pomena za razvoj državljanstva, socialne kohezije in zaposlovanja. Nacionalne vlade, transnacionalna in internacionalna telesa, kot so: EU, OECD in UNESCO, menijo, da je vseživljenjsko učenje nujno za ekonomsko, demokratično in socialno dobrobit ter za razvoj družb, organizacij in posameznikov. Zaklju~ki Evropskega sveta v Lizboni (2000), 37. odstavek. A135 Organizacija, letnik 40 Razprave {tevilka 5, september-oktober 2007 3 Formalno in neformalno izobra`evanje 3.1 Osnovni pojmi ^lovek zadovoljuje svoje potrebe z delom. Dela premišljeno in se pri tem zaveda, da dela. O delu razmišlja. Brez populacije, temelje~e na nenehnem izobra`evanju, postane ideja o povezovanju vseh narodov v skupno ekonomijo, povsem ni~na (Jarvis, 1999, 195). Na prvi pogled vsi vemo, kaj mislimo z besedama »formalno« in »neformalno« izobra`evanje. Preprosto: formalno izobra`evanje se dogaja v šoli, neformalno pa v ustanovah zunaj nje. Ko pa se v termina poglobimo, naletimo na nekatere te`ave. Definicije formalnega izobra`e-vanja so vsebinsko gledano dokaj jasne in slo`ne med seboj, zato jih je la`e opredeliti. Razlikujejo se le po tem, da izpostavijo razli~ne elemente formalnega izobra`evanja. Sicer pa so vse teorije u~enja v procesih uporabne zgolj takrat, ko so usmerjene k njenemu bistvu ter s strani u~i-teljev predstavljene dru`bi kot nujno pomembne za njihov razvoj (Knowles, Elwood Holton III., in Swanson, 1998). Unesco je najprej predlo`il zelo poenostavljeno opredelitev. Formalno izobra`evanje so »izobra`evalni programi, ki zahtevajo vpis in registracijo u~encev« (Jelenc, 1994). Pri tem naj bi uradni list in registracija ozna~evala visoko stopnjo organiziranosti izobra`evanja. Beseda »vpis« je nekoliko nerodna, saj jo uporabljamo tako za vklju~itev npr. na univerzo kot formalno obliko kakor tudi za vklju~itev npr. v kuharski te~aj kot neformalno obliko. Zato so kasnejše opredelitve kot merilo formalnosti jemale konec izobra`evalnega procesa, in ne za~etek. Tako je formalno izobra`evanje postalo »izobra`evanje, ki naj privede do neke vrste uradno formalno potrjenih izobra`evalnih rezultatov, kot so dose`ena stopnja izobrazbe, diploma ali poklicna kvalifikacija« (Jelenc, 1994). V novejših dokumentih se pojavlja predvsem splošno sprejeta Unescova definicija, ki formalno izobra`evanje definira kot »hierarhi~no strukturiran, kronološko stopenjsko normiran izobra`evalni sistem, ki poteka vse od primarnih do terciarnih institucij« (YMCA in drugi, 2001). 3.2 Uveljavitev obeh oblik izobra`evanja Da bi se udele`enec izobra`evanja trajno nau~il vsebin, mora za to vlo`iti dolo~en trud in energijo. Govorimo o tako imenovanem doma~em delu. Doma~e delo udele-`encev izobra`evanja je temelj uspeha izobra`evanja tako otrok, mladostnikov kot odraslih.To ka`ejo številne empi-ri~ne raziskave kot tudi izkušnje. Predstavitev t.i. treninga za nadalnje izobra`evanje odraslih pomeni klju~en korak v procesu pribli`evanja tega pojma širši dru`bi (Jarvis, 2004). Na aktivno vklju~evanje v dru`bo ne vpliva samo formalno izobra`evanje, ampak tudi neformalno izobra`eva-nje. Splošno neformalno izobra`evanje izhaja iz ~loveko-vih osebnih potreb in ni povezano s posameznikovo poklicno ali dru`beno vlogo. Zajema izobra`evanje za individualne potrebe umetnosti, zgodovine, filozofije, za prosti ~as, za dru`bene vloge, za dru`beno blaginjo, za varstvo okolja, za mir in zdravje. To u~enje omogo~a ljudem, da delujejo kot politi~na sila in postanejo aktivni soudele-`enci v dru`benih procesih za individualno in skupno bla-ginjo.Andragogi imenujejo takšno u~enje »learning to become and learning to belong«. Splošno izobra`evanje je na stopnji osnovne šole in delno srednje šole. Strokovno izobra`evanje se pojavlja po kon~ani osnovni šoli, ki je lahko strokovno - poklicno, srednje strokovno, višje in visoko. Nadaljevanje strokovnega izobra`evanja je univerzitetno izobra`evanje, ki je Tabela 1: Izdatki za izobra`evalne ustanove po ravneh izobra`evanja (v milijonih SIT), Slovenija, 1995 – 2003 (Vir: Statisti~ni Urad Republike Slovenije) Leto Ravni izobra`evanja Skupaj predšolsko izobra`evanje osnovnošolsko izobra`evanje srednješolsko izobra`evanje terciarno izobra`evanje Nerazporejeno po ravneh 1995 148.048 18.641 65.376 31.513 32.384 134 1996 170.435 18.580 77.652 38.841 35.212 150 1997 189.675 19.190 89.786 43.005 37.533 161 1998 209.943 22.176 99.344 47.157 41.099 167 1999 232.022 24.021 106.601 50.857 50.325 218 2000 260.300 27.659 119.438 55.795 57.199 209 2001 296.657 35.290 132.827 66.048 62.322 169 2002 335.115 39.108 154.321 72.223 69.290 173 2003 367.095 39.717 170.936 78.681 77.488 273 A136 Organizacija, letnik 40 Razprave {tevilka 5, september-oktober 2007 bolj usmerjeno v znanstvena raziskovanja. Razlika med visokošolskim in univerzitetnim izobra`evanjem je v tem, da je visokošolsko izobra`evanje usmerjeno v poklic (za uporabo znanja), univerzitetno pa v ustvarjanje novega znanja. Dose`ek formalnega izobra`evanja je izobrazba (vrsta in stopnja izobrazbe) in izobra`enost. Izobra`enost ni formalnopravna kategorija, ampak kakovosten pojav, ko nekdo resni~no usvoji neko znanje. Za u~enje slabo motiviran u~enec mobilizira pri izobra`evanju le manjši del svojih sposobnosti, u~i se le v tolikšni meri, kolikor mu to še ne pomeni kakšnega napora. Dela le z delom svojih mo`ganov. Mi pa vemo, da izobra`evanje vedno pomeni dolo~en napor, ki ga u~enec mora premagati, ~e ho~e do-se~i primeren u~ni uspeh (Krajnc, 1982). Neformalno zdru`evanje zlasti u~encev ima dostikrat lahko ugodne u~inke na uspešnost izobra`evanja (Ferjan, 2005). 3.4 Razlike med formalnim in neformalnim izobra`evanjem Svet Evrope in Direktorat za mladino in šport RS (2004) navajata razlike med formalnim in neformalnim izobra`e-vanjem, kot jih prikazuje tabela 3. Formalno izobra`evanja Neformalno izobra`evanja Uporabljene u~ne metode Metode, ki podpirajo hierarhi-~en odnos med »lastnikom znanja« in u~enci. Interaktiven odnos med u~enci in okoljem, u~enje z delovanjem, vrst-niško izobra`evanje in mentorstvo. Vsebine Splošne, do-lo~ajo jih izobra`evalne institucije. Dolo~ajo jih u~enci. Niso definirane vnaprej. Priznavanje Po navadi ob koncu izobra`evanja na podlagi preverjanja znanja. Merila postavljajo institucije. Ni priznavanja, vendar se ponekod upošteva (npr. za vpis na univerzo na Finskem). Dol`ina Po navadi od 6. do 18. leta in do 10 let študija.Vse`ivljenj-sko. Mo~ne to~ke Obvezno za vse (po navadi do 16. leta). Pogosto brezpla~no. Priznavanje. Dostopno v vsakem `iv-ljenjskem obdobju. »Druga prilo`nost« za mlade z manj prilo`nostmi. Šibke to~ke Pogosto ga je treba dopolnjevati z dodatnimi znanji. Ni prilagojeno vsem. Te`ave s priz- 3.3 Finan~ni vidik formalnega in neformalnega izobra`evanja Ne glede na vrsto ter obliko izobra`evanja lahko kaj hitro ugotovimo, da so u~inki slednjih v širših dru`benih procesih zelo pozitivni. In prav glede na dejstvo, da je podro~je izobra`evanja izredno kompleksno ter pomembno po-dro~je, je povsem nesporno pri~akovati, da je vsled naštetega urejeno tudi podro~je zagotavljanja finan~nih sredstev. Iz statisti~nih podatkov je razvidno, da se je v zadnjem desetletju dele` javnih izdatkov za formalno stopenjsko izobra`evanje po ravneh izobra`evanja na po-dro~ju Slovenije izrazito pove~al (Tabela 1). Na drugi strani pa opa`amo, da se ve~ajo tudi potrebna sredstva iz zakona o temeljnih razvojnih programih na podro~ju izo-bra`evanja in znanosti izobra`evanja odraslih (Tabela 2). navanjem v drugih okoljih (npr. drugih dr`avah). Niso identificirane. 4 Konkretizacija neformalnega izobra`evanja 4.1 Neformalno u~enje kot instrument za doseganje ve~je dru`bene enakosti in pravi~nosti Neformalno izobra`evanje pripomore k uresni~itvi ideje, da ima vsak ~lovek pravico do izobra`evanja in s tem do boljšega polo`aja v dru`bi. To je sicer teoreti~no zagotovljeno z zapisom v razli~nih zakonskih aktih, a v realnosti je slika v~asih druga~na. Mo`nost vklju~enosti v izobra`e-vanja je toliko bolj pomembna zato, ker je s tem velikokrat povezana tudi naša zaposljivost, aktivnost v sferi civilne dru`be, osebnostni razvoj in še številne druge kate- Tabela 2:Projekcija porabe sredstev (v milijonih SIT) iz zakona o temeljnih razvojnih programih na podro~ju izobra`evanja in znanosti izobra`evanja odraslih (Vir: Statisti~ni Urad Republike Slovenije) I. SPLOŠNO NEFORMALNO IZOBRA@EVANJE Leto 2003 2004 2005 2006 2007 2008 SKUPAJ Število vklju~enih 475.904 489.901 503.898 517.895 531.892 531.892 Dele` vklju~enih odraslih 25+ (v %) 34 35 36 37 38 38 Potrebna sredstva 1784,6 1837,1 1889,6 1942,1 1994,6 1994,6 9448,1 Od tega sredstva iz prora~una 303,1 267,3 257,4 239,5 260,2 280,1 1607,6 A137 Organizacija, letnik 40 Razprave {tevilka 5, september-oktober 2007 Tabela 3: Navedbe Evropskega sveta in Evropske komisije o razlikah izobra`evanja 1 Formulilo izobraževanja | Neformalno izobraževanja Uporabljene u~ne metode Metode, ki podpirajo hierarhi-~en odnos med »lastnikom znanja« in u~enci. Interaktiven odnos med u~enci in okoljem, u~enje z delovanjem, vrstniško izobra`evanje in mentorstvo. Vsebine Splošne, dolo~ajo jih izobra`e-valne institucije. Dolo~ajo jih u~enci. Niso definirane vnaprej. Priznavanje Po navadi ob koncu izobra`eva-nja na podlagi preverjanja znanja. Merila postavljajo institucije. Ni priznavanja, vendar se ponekod upošteva (npr. za vpis na univerzo na Finskem). Dolžina Po navadi od 6. do 18. leta in do 10 let študija. Vse`ivljenjsko. Močne točke Obvezno za vse (po navadi do 16. leta). Pogosto brezpla~no. Priznavanje. Dostopno v vsakem `ivljenjskem obdobju. »Druga prilo`nost« za mlade z manj prilo`nostmi. Šibke točke Pogosto ga je treba dopolnjevati z dodatnimi znanji. Ni prilagojeno vsem. Te`ave s priznavanjem v drugih okoljih (npr. drugih dr-`avah). Niso identificirane. gorije. Na tej to~ki bi razlo`ili le pet kategorij, ki jih v literaturi najpogosteje navajajo, in sicer: ¦ neformalno u~enje promovira vse`ivljenjsko u~enje; ¦ neformalno u~enje promovira osebnostni razvoj; ¦ neformalno u~enje promovira ve~jo zaposljivost; ¦ neformalno u~enje promovira aktivno dr`avljanstvo, civilno dru`bo in demokracijo in ¦ neformalno u~enje promovira mir in integrirano Evropo. 4.2 Prednosti neformalnega izobra`evanja ¦ V neformalno izobra`evanje vstopajo motivirani posamezniki. ¦ V neformalnem izobra`evanju la`je uveljavljamo vodenje brez prisile. ¦ Tudi u~itelji v formalnem izobra`evanju so vodeni s prisilo. ¦ Neformalno izobra`evanja je bolj pisano na ko`o procesnemu na~rtovanju kurikuluma. ¦ Razvrednotenje strokovne usposobljenosti u~itelja. ¦ Neformalno izobra`evanje na podro~ju vrednot. 4.3 Metoda študije primera V prejšnjih poglavjih smo videli, da kakovostno formalno in neformalno izobra`evanje poteka po istih didakti~nih priporo~ilih. Kakovost sem skušal tudi opredeliti in nastal je seznam nekaj meril. Pod drobnogled sem vzel dve prijetni izobra`evalni izkušnji iz svoje preteklosti. Tipi~no izkušnjo formalnega izobra`evanja (pouk geografije v srednji šoli) in tipi~no izkušnjo neformalnega izobra`evanja (dan na skavtskem potovalnem taboru). Izkušnji sem primerjal z vidika prej dolo~enih meril kakovosti. V obeh primerih sem opazoval ~im bolj povpre~no dogajanje, in ne ekstremnega. Obakrat sem bil sam prisoten kot udele`enec, vendar s starostno razliko dveh let. Poglejmo si kratek opis obeh izkušenj, nato pa še primerjavo meril kakovosti (tabela 4). Formalno izobra`evanje: gimnazijski pouk geografije U~iteljica v petdesetih letih je dve uri v tednu odpre-davala snov celotnemu razredu. Za pribli`no polovico razreda so bila predavanja zanimiva. Izrazita ve~ina u~en-cev si je snov zapisovala.Vmes so se sem in tja razvili kakšni pogovori. Preverjanje znanja je potekalo v obliki spraševanja za ocene in vmesnih vprašanj za utrjevanje, ki so bila neocenjena. Neformalno izobra`evanje: potovalni tabor skavtov Skupina 14 ~lanov, starih od 17 do 21 let, in dva voditelja na enotedenskem poletnem pohodu od Idrije do Nove Gorice. Pot jih vodi skozi vasi, gozdove, po travnikih, mimo naravnih in kulturnih znamenitosti. Vsak dan se ustavljajo na razli~nih krajih. Program je vezan na zna-~ilnosti kraja (ponekod je kraj dale~ od poseljenosti), duhovna komponenta pa je na temo »graditelji« in skuša v mladih spodbuditi odgovornost za gradnjo svojega `ivlje-nja. Del programa vsak dan pripravi eden ali dva udele-`enca, duhovni del pa voditelja. 5 Analiza stanja neformalne oblike izobra`evanja v Sloveniji 5.1 Raziskava med študenti Delni vpogled v stanje neformalnega izobra`evanja v Sloveniji smo dobili z raziskavo, ki so jo izvedli na društvu A138 Organizacija, letnik 40 Razprave {tevilka 5, september-oktober 2007 Tabela 4: Metoda študije primera formalnega in neformalnega izobra`evanja Merilo kakovosti Izkušnja formalnega izobraževanja Izkušnja neformalnega izobraževanja U~itelj je avtoriteta, a ne vir znanja. U~iteljica je avtoriteto gradila na temelju svoje osebnosti in na šol-skem redu. Po navadi je bila ona vir znanja. Pri razlagi pa si je pomagala z dolo~enimi vprašanji u~encem. Voditelji so predstavljali avtoriteto zaradi predhodnih skupnih do`ivetij skupine, izkušenj, osebne motiviranosti. Priprava tabora je bila razdeljena po dnevih in vsakdo je en dan predstavljal vir znanja. Eden od voditeljev je moral sredi tabora oditi domov zaradi obveznosti. Odnosi (zaupanje, dobra komunikacija) U~iteljica je komunikacijo vzpostavila s tistim delom razreda, ki ga je snov zanimala. Za tiste je bila zanimiva, ~eprav je ve~ino ~asa govorila ona. Po globokem zaupanju niti ni bilo potrebe. V skupini 14 ljudi ni vsak z vsakim imel razvitega odnosa globokega zaupanja, komunikacija pa je bila izrazito ve~smerna. Zaupanje je vladalo do te mere, da je bilo opaziti posojanje pri-pomo~kov med seboj, in nekaj jih je postalo »skupna last«. Odnosi so se krepili skozi preizkušnje na poti. Uporabnost u~nih vsebin za u~ence Glede na to, da si velika ve~ina srednješolcev `eli potovanj, je bila snov kar uporabna oziroma vsaj »v kontekstu« z `ivljenji posameznikov. Veliko podatkov ni uporabnih, a so za marsikoga zanimivi. Duhovne vsebine pripravi eden od voditeljev. Vsebine, ki so vezane na kraj hoje, pa vsak dan pripravi drug ~lan. Te so vedno v kontekstu `ivlje-nja udele`encev, a ne vedno neposredno uporabne. Neposredno pa so uporabne veš~ine pre`ivetja v naravi, saj brez njih enostavno ne bi pre`iveli. Koli~ina kakovostnega dela U~iteljica predava rutinsko in je kakovost posebej ne izziva. U~en-ci, ki se `elijo snov nau~iti, se jo nau~ijo dobro, vendar ne kakovostno (minimum za 5). Ostali pa~ slabše. Nekateri izmed udele`encev se pri pripravi svojega dne zelo potrudijo in vlo`ijo vanj zelo veliko ~asa. Drugi delajo tik pred zdajci (morda celo na potovalnem taboru samem) in delo ni tako kakovostno izvedeno. Vrednotenje O samoevalvaciji u~iteljice ali njeni evalvaciji v kolektivu nimam podatkov. Z u~enci poteka le vrednotenje znanja (spraševanje). Vsakodnevno vrednotenje, ki ga opravi celotna skupina, in za tem še vrednotenje voditeljev. Vrednoti se dogajanje v dnevu (vsebine) in medsebojne odnose. Ustvarjalno u~enje Humor, referati, na~in pou~evanja je bolj ali manj pri~akovan. Zelo velika pestrost na~inov dela. Pestrost stilov vodenja posameznih dni. Pogosto kratkoro~na sprememba na-~rta zaradi vedno spremenljivih razmer na poti. Upoštevanje vseživ-Ijenjskega učenja Vklju~evanje znanja u~encev v razlago preko diskusij. Skupina je skupaj 24 ur na dan. Vklju-~evanje znanja posameznikov preko priprave vsebin. Tabor deluje tudi kot osnova za nadaljnjo rast skupine. Mladinski ceh za potrebe projekta Nefiks – neformalni indeks izobra`evanja (Mladinski ceh, 2005). Na vzorcu 440 mladih, prete`no študentov, so skušali dobiti vpogled v to, kakšne izkušnje imajo z neformalnim izobra`evanjem. Anketo so izvedli na prireditvi Študentska arena. Ve~ pripravljenosti za sodelovanje v anketi so pokazale študentke (67 %) kot študentje (33 %). Anketa je pokazala, da se je ve~ kot 80 % anketiranih `e izobra`evalo izven rednega šolskega sistema. 66 % vprašanih je odgovorilo, da vedo, kaj je »neformalno izo-bra`evanje«, medtem ko jih 26 % v to ni bilo povsem pre-pri~anih, 7 % ljudi pa je priznalo, da jim sam pojem ni poznan. Skoraj tretjini vprašanih torej neformalno izobra- `evanje ni bilo poznano, zato so njihovi odgovori lahko nekoliko vprašljivi. Ve~ kot polovica mladih je mnenja, da se premalo dodatno izobra`ujejo. Med te~aji, ki so se jih `e udele`ili, pa najpogosteje naštevajo jezikovne, plesne, ra~unalniške te-~aje in prostovoljno delo. Zanimivi so bili tudi odgovori na vprašanja, kakšna znanja so si mladi pridobili skozi neformalno izobra`evanje. Tu so dobili presenetljivo število odgovorov, ki ka`ejo na raznolikost programov in predvsem pozitivne u~inke izobra`evanja. S kakovostno ravnijo izobra`evanj je bila velika ve~ina (81 %) zelo zadovoljna. Ve~ina (ve~ kot 90 %) zelo pozitivno ocenjuje tudi vpliv, ki ga je imelo neformalno izobra`evanje na izobli- A139 Organizacija, letnik 40 Razprave {tevilka 5, september-oktober 2007 kovanje osebnosti. Kljub prete`no dobrim izkušnjam ve-~ine pa je udele`ba odvisna predvsem od cen te~ajev. V anketi so skušali tudi ugotoviti, kako mladi ocenjujejo šolski sistem. 68 % jih je menilo, da je zadovoljiv, ~etrtina ga ocenjuje z besedo »slab«. Stopnja formalne izobrazbe je po mnenju ve~ine še zmerom klju~nega pomena za zaposlitev, nekateri delodajalci pa `e upoštevajo tudi obštudij-sko pridobljeno znanje. Le 17 % vprašanih je namre~ dejalo, da delodajalci tega ne upoštevajo. Iz rezultatov raziskave lahko sklepam, da je interes za neformalno izobra`evanje mladih v Sloveniji velik. Pogrešam pa institucijo, ki bi mladim slu`ila kot servis oziroma informacijsko središ~e za pridobivanje informacij o izo-bra`evalnih programih neformalnega izobra`evanja in aktivnostih, ki se odvijajo v mladinskih organizacijah. Programe bi lahko evidentirali in raziskovali njihovo primerljivost. Za potrebe izobra`evanja odraslih to nalogo dobro opravlja Andragoški center. 5.2 Raziskava med izvajalci neformalnega izobra`evanja V okviru projekta Mednarodno kro`iš~e, katerega nosilec je bil Mladinski center Bre`ice, je imel Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij – CNVOS nalogo, da naredi analizo ponudbe in povpraševanja o neformalnem izobra`evanju, katere cilj je bil izdelati kvalitetno ponudbo neformalnega izobra`evanja, ki bi se izvajala kasneje v MC Bre`ice, ki bi imel vlogo mladinskega izobra`evalnega središ~a (Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, Mladinski center Bre`ice, 2006). Pri rezultatih analize nas je zanimalo predvsem, kakšno je stanje neformalnega izo-bra`evanja v Sloveniji, kakšna je ponudba in kakšne so potrebe, s katerimi se sre~ujejo ljudje pri svojem delu. Na podlagi analize sem prišel do pomembnih zaklju~kov, ki vam jih bom predstavili v nadaljevanju. Cilj analize je bil ugotoviti stanje neformalnega izobra`evanja v doti~nih regijah ter izboljšati ponudbo in dvigniti kvaliteto neformalnega izobra`evanja. V analizo je bilo vklju~enih 107 izvajalcev neformalne oblike izobra`evanja, od katerih je bilo 46 % moških in 54 % `ensk. Po starosti je bilo najve~ anketirancev starih od 19 do 29 let (32 %), kmalu za njimi, s samo 1 % razlike, od 30 do 39 let (31 %), od 40 do 49 let je bilo najmanj anketirancev (16 %), od 50 let in ve~ pa jih je bilo ve~ (21 %). Aktivnost v nevladnih organizacijah je glede na starost najve~ja do 40. leta, potem nekoliko upade in ponovno naraste od 50. leta naprej.To si lahko razlagam tako, da se starejši prebivalci Slovenije v ~asu upokojitve ponovno vklju~ujejo v delo v neprofitnem sektorju. Naj še dodam mnenje, da bi se dalo ta segment prebivalstva precej bolje izkoristiti, pri ~emer bi bile koristi obojestranske (situacija WIN-WIN). V analizo je bilo vklju~enih 7 regij Slovenije, v prihodnosti pa je cilj razširiti analizo na vso Slovenijo, da bo tako še bolj natan~na in kredibilna. Najve~ anketirancev je imelo, glede na stopnjo izobrazbe, višjo šolo ali univer- zo (50 %), sledila jim je srednješolska izobrazba (28 %), nato magisterij ali doktorat (16 %) in na koncu osnovna šola (6 %). Podro~je delovanja nevladnih organizacij, ki so bile vklju~ene v analizo, je bilo slede~e: izobra`evanje, usposabljanje in raziskovanje (14 %), sociala/humanitarnost (14 %) in delo z mladimi (14 %) so dosegli isto vrednost odstotka, sledijo kultura in umetnost (12 %), ~lovekove pravice (7 %), zagovorništvo, demokracija (6 %), razvoj pode`elja, varstvo okolja in kulturna dediš~ina/etnologija si delijo dele` (5 %), gospodarstvo in turizem (4 %), enakopravnost med spoloma (3 %), zdravstvo (3 %), politika zaposlovanja (3 %), strokovna zdru`enja (2 %), verska in duhovna organizacija (2 %) ter drugo 2 (%). Rezultati so pokazali, da velik del nevladnih organizacij tudi sam organizira neformalno izobra`evanje (80 %). Razloga za organizacije, ki ne ponujajo neformalnega izobra`evanja (20 %), ne morem opredeliti, saj nimajo nekega skupnega indikatorja. Se pa razlog po vsej verjetnosti nahaja v pomanjkanju kadrov in sredstev. Najve~ji del neformalnega izobra`evanja se izvaja v Podravju (21 %), sledita jugovzhodna Slovenija in savinjska regija (16 %), obalno-kraška regija (15 %), Pomurje (12 %), spodnjepo-savska regija (11 %) in nazadnje notranjsko-kraška regija (9 %). Vodilna regija, od vklju~enih v raziskavo, je tako Podravje, spodnjeposavska regija pa kar precej zaostaja, zatorej je to prednost za namen ustanovitve centra za neformalno izobra`evanje v Bre`icah. Za ciljno skupino izobra`evanj imajo organizacije najve~krat svoje ~lane (37 %), sledijo nevladne organizacije (26 %), javni sektor (14 %) in privatni sektor (8 %). 15 % odgovorov se je nanašalo na druge ciljne skupine, med katerimi so bile najpogostejše: mladi, šole/u~itelji, ob~anke in ob~ani, zaposleni, velikokrat pa so dodali, da so izobra`evanja namenjena širši zainteresirani javnosti. Najpogostejša podro~ja, na katerih organizacije nudijo neformalno izobra`evanje, so: komunikacija in skupinsko delo (11 %), prostovoljstvo (10 %) in socialna vklju-~enost (8 %), najmanj pa nudijo izobra`evanje na podro~-ju dela z `rtvami nasilja (1 %), razvoja javnih politik in za-govorništva (1 %) ter meditacije (1 %). Ostale teme so še: demokracija, ~lovekove pravice in pravice manjšin (6 %), vodenje organizacije (6 %), medkulturno u~enje (6 %), evropsko/aktivno dr`avljanstvo in participacija (5 %), ra-~unalništvo (5 %), izgradnja partnerstev, mre` in koalicij (5 %), finan~ni in programski mened`ment (4 %), odnosi z javnostmi/PR (4 %), regionalno povezovanje in partnerstvo na projektih za EU (4 %), mre`enje na regionalnem nivoju (4 %), u~enje tujih jezikov (4 %), razvoj lokalnih skupnosti in razvoj pode`elja (4 %), strokovno usposabljanje marginaliziranih skupin (3 %), javno-privatno partnerstvo (2 %), finance, ekonomski razvoj društva (2 %). Nekaj anketirancev (4 %) je navedlo druga podro~ja neformalnega izobra`evanja, ki v anketi niso bila navedena: fotografija, mentorstvo, izobra`evanje za trajnostni razvoj, te`ave invalidov in njihove pravice, pravice oseb z motnjami v duševnem razvoju, iskanje zaposlitve, likovne delavnice in drugo. Najve~ organizacij prireja izobra`eva-nja v lastnih prostorih (40 %), sledijo jim: šolski prostori A140 Organizacija, letnik 40 Razprave {tevilka 5, september-oktober 2007 Poznavanje tujih jezikov > 2 § o Oi TJ O C 2 n N I 30 25 20 15 10 5 0 ¦ Hrvaški jezik ? Angleški jezik ¦ drugo do 29 let do 39 let do 49 let Starost 50 let in več Slika 1: Prikaz stanja poznavanja tujih jezikov i 1 Ol ¦D o C 2 .N O '> aj ¦co 35 n 30 25 20 15 10 5 0 Pripravljenost plačila za NI glede na starost — D DA ¦ NE ¦ ni odgovora -¦ _ do 29 let do 39 let do 49 let Število možnih odgovorov 50 let in več Slika 2: Prikaz stanja pripravljenosti pla~ila za neformalno izobra`evanje glede na starost (16 %), ob~inski prostori (14 %), na odprtem (12 %), cerkveni prostori (6 %). Druge prostore za izobra`evanja uporablja 12 % anketirancev, najpogosteje pa so navedli: v prostorih drugih organizacij, v najetih prostorih in v prostorih uporabnikov izobra`evanja. Pri analizi sem ugotovil, da velik del anketirancev pripisuje neformalnemu izobra`evanju veliko pomembnost, saj je najvišjo oceno (5) pomembnosti le-tega dodelilo 63 %, eno ni`jo (4) pa 27 % anketirancev, pomeni pa jim vse- `ivljenjsko u~enje, osebno rast, nadgradnjo osebnih sposobnosti in dvig kvalitete dela. Najni`ji dele` mu pripisuje pomen, kot je nujnost za delovanje (7 %). 90 % anketirancev se je `e udele`ilo neformalnega izobra`evanja, predvsem pa je šlo za podro~je mened`menta, u~enje tujih jezikov, projektno delo in komunikacijo. Zaradi velike pomembnosti neformalnega izobra`evanja se tako namerava v prihodnosti neformalno izobra`evati kar 92 % anketirancev. Podro~je zanimanja pa je predvsem usmerjeno A141 Organizacija, letnik 40 Razprava {tevilka 5, september-oktober 2007 v vodenje organizacije, komunikacijo in skupinsko delo, u~enje tujih jezikov in socialno vklju~enost.Ve~ podatkov sledi v nadaljevanju, saj je to eden izmed klju~nih kazalcev za nadaljnjo ponudbo izobra`evanja. Za la`je na~rtovanje neformalnega izobra`evanja je bilo v vprašalnik vklju~eno tudi vprašanje o terminu, ki bi bil za udele`ence najbolj primeren. Najve~ji del anketirancev (35 %) je odgovoril, da jim najbolj ustreza enkratno izobra`evanje v ~asu 2 do 3 dni preko vikenda; sledijo: 20 % za izobra`evanje v ~asu 2 do 3 dni med tednom (delavniki), 19 % za enkratno, poldnevno izobra`evanje (delavnik ali vikend), 15 % za dolgoro~no izobra`evanje, ki bi potekalo ve~ mesecev, preko sklopov izobra`evanj (3 do 5 dni), 7 % pa se je pripravljeno izobra`evati enkratno, intenzivno, kar bi potekalo v ~asu do enega meseca. Kot dodatne mo`nosti so navedli še: enotedensko izobra`eva-nje med poletnimi po~itnicami, ves dan v soboto in e-izo-bra`evanje. Izobra`evanje je pripravljeno pla~ati 78 % anketirancev (Slika 2), najve~krat iz sredstev samofinanciranja ali iz projektov. Izobra`evanje lahko za vse poteka v slovenskem jeziku, velik del v hrvaškem (76 anketirancev) in angleškem (62 anketirancev). Dele` drugih tujih jezikov je zelo nizek. 6 Analiza vpliva neformalne oblike izobra`evanja na razvoj kariere posameznika 6.1 Analiza vpliva s strani delodajalcev Druga raziskava je potekala v mesecu juniju in juliju 2006, njen nosilec sem bil sam (Volf, 2006), in je zajemala dva pomembna segmenta: delodajalce in zaposlitvene agenci- je. Pri vzorcu delodajalcev me je najbolj zanimalo, kakšen je vpliv neformalnega izobra`evanja na zaposlitvene mo`-nosti ter na razvoj kariere posameznika. V ta namen sem izbral 5 ve~jih slovenskih poslovnih sistemov z razli~nih podro~ij dejavnosti, in sicer: storitvene (trgovinska, ban~-niška, ~asopisna in zalo`niška) ter proizvodne (farmacevt-sko-kemijska in gumarska). Naj omenim, da gre za ve~ja slovenska podjetja, in sicer: DELO, d. d., KRKA, d. d., Mercator, d. d., NLB, d. d., in Sava Tires, d. o. o., ki zaposlujejo preko 21.000 ljudi in ustvarijo preko 625 mrd. SIT letnega prometa. Glede na zajeti vzorec je imelo podjetje Mercator, d. d., dale~ najve~je število zaposlenih (11450). Nato so sledili Krka, d. d., Novo Mesto (3978), NLB, d. d., Ljubljana (3558), Sava Tires, d. o. o., (1600) in DELO, d. d., (388). Naj omenim tudi, da se je pri številu zaposlenih upoštevalo tudi število zaposlenih v tujini. Zelo zanimiv podatek je tudi letno število prošenj za zaposlitev v letu 2005. Najve~ prošenj za zaposlitev je prejelo podjetje Mercator, d. d., (5000), temu sta sledila NLB, d. d., Ljubljana (2070) in DELO, d. d., (360). ?e pa pogledamo odstotni znesek števila prošenj glede na število zaposlenih, je vrstni red povsem druga~en, in sicer s koeficientom: DELO, d. d., 0,74/zaposlenega, NLB, d. d., Ljubljana 0,58/zaposlenega in Mercator, d. d., 0,44/zaposlene-ga. V skupnem vzorcu izbranih podjetij je bilo najve~ zaposlenih starih od 36 do 50 let (49,24 %), nato od 26 do 35 let (27,1 %), sledi starost 51 let ali ve~ (16,42 %) ter najmanj dele` za starost 16 do 25 let (7,24 %). Zelo zanimiva je tudi izobrazbena struktura zaposlenih, ki sem jo dobil v skupnem vzorcu podjetij. Dale~ naj-ve~ zaposlenih (51,88 %) ima zaklju~eno srednjo splošno ali strokovno šolo. Temu sledi dodiplomska izobrazba (24,2 %), potem ni`ja ali srednja poklicna šola (10,02 %), nato osnovna šola ali manj (7,7 %) ter podiplomska izobrazba (6,2 %). Pogostost pojavljanja posameznih ovir pri iskanju zaposlitve prve > 2 5 o |4 TJ O L 3 C i? N ! I" 0) « 0 ¦ Prenizka izobrazba ¦ Premalo delovnih izkušenj ? Starost ¦ Osebnostne lastnosti ? Drugo 1 1 Nikoli Izjemoma Ne vemo Pogosto Zelo pogosto Nabor možnih odgovorov Slika 3: Prikaz stanja pogostosti pojavljanja posameznih ovir pri iskanju prve zaposlitve A142 Organizacija, letnik 40 Razprava {tevilka 5, september-oktober 2007 Se Vam zdi dodatno neformalno izobraževanje koristno 6 za razvoj kariere zaposlenega? > ovora Ol ni a ¦o ^ 0 % 3 I I—l -J. M 1 SE N ^ 0 I 1 « 0 da ne ne vem Nabor možnih odgovorov Slika 4: Koristnost dodatnega neformalnega izobra`evanja zaposlenih za razvoj kariere Iz skupnega vzorca sem dobil tudi odgovore glede eventualnega pojavljanja posameznih ovir pri iskanju prve zaposlitve (Slika 3). Kot najbolj pogoste ovire so delodajalci navedli premalo delovnih izkušenj in osebnostne lastnosti, kot najmanj pa starost iskalca zaposlitve ter prenizko izobrazbo. Pri vprašanju o koristnosti dodatnega neformalnega izobra`evanja za podjetje so si bili prav vsi delodajalci enotni, kar nakazuje na dobro osveš~enost delodajalcev o širših prednostih in koristih neformalne oblike izobra`e-vanja. Prav tako so bili enotni odgovori vseh izbranih delodajalcev pri vprašanju o koristnosti dodatnega neformalnega izobra`evanja pri razvoju kariere posameznika (Slika 4). Kot ponudniki dela na trgu delovne sile torej prepoznajo neformalno obliko izobra`evanja kot enega pomembnejših elementov pri graditvi kariere posameznika. Zelo zanimive rezultate sem dobil pri vprašanju o povpre~nem številu ur, porabljenem za potrebe neformalnega izobra`evanja na zaposlenega v letu 2005. Krepko najve~ ur namenijo v podjetju DELO, d. d., (80 ur), temu sledi podjetje Sava Tires, d. o. o., (55, 2 uri), nato KRKA, d. d., Novo Mesto (35 ur) ter Mercator, d. d., (12 ur). Podatka za podjetje NLB, d. d., Ljubljana nismo zabele`ili. ^e pa govorimo o stroških, namenjenih za neformalno izobra`evanje zaposlenih v letu 2005, dale~ najve~ sredstev namenja podjetje KRKA, d. d., Novo Mesto (190.000 SIT), nato podjetje DELO, d. d., (80.000 SIT), Sava Tires, d. o. o., (18.500 SIT) ter Mercator, d. d., (8.761 SIT). Podatka za podjetje NLB, d. d., Ljubljana spet nismo zabele`ili. 6 5 4 3 2 1 0 Pomen posameznih dejavnikov pri graditvi kariere vaših zaposlenih PP! .<»> ** (D O IC 20 15 10 5 i odstotek iskalcev zaposlitve jO XL o +¦• 0 +¦• m ¦a 0 n OŠ ali manj nižja ali srednja dodiplomska podiplomska srednja splošna ali izobrazba izobrazba poklicna strokovna šola Nabor možnih odgovorov Slika 6: Prikaz stanja izobrazbene strukture iskalcev zaposlitve (v %) v zaposlitvenih agencijah, zajetih v vzorec A144 Organizacija, letnik 40 Razprava {tevilka 5, september-oktober 2007 4,5 > 4-p g 3,5 oi 3 T3 L 2,5 1 2 n a 1,5 -o =5 1 -