Acrocephalus 34 (156/157): 105−136, 2013 113 was initiated on mudflats in drained basins, but nests subsequently failed due to intentional flooding Mali deževnik je pri izbiri gnezdišča neke vrste hazarder, saj gnezdi v habitatu, ki je pogosto izpostavljen nevarnim nihanjem vodne gladine. Tako ga lahko najdemo v gramoznicah, nasutjih, kamnolomih ter celo na njivah, bogatih s prodom, kjer zastaja voda (Geister 1995). Antropogena gnezdišča pogosto delujejo kot ekološka past (Battin 2004). Ta domnevo potrjujejo tudi nekatera moja opazovanja. Na Račkih ribnikih v zadnjih letih spomladi izpraznijo manjše bazene na severnem delu območja, ki tako postanejo primerni za gnezdenje malega deževnika. Gnezditveno sumljiva osebka sem opazoval že leta 2011 na blatnih površinah izpraznjenega ribnika Gajič. V letih 2012 in 2013 pa sem naletel na par, ki je za gnezdenje izbral enega od izpraznjenih manjših bazenov nasproti hiše ribogojca. V obeh letih je bilo gnezdišče poplavljeno med koncem aprila in začetkom maja. Podobno se je zgodilo tudi paru, ki je poskusil gnezditi na blatnih površinah zadrževalnika Medvedce leta 2011, medtem ko je leto prej verjetno uspešno speljal mladiče. V obeh letih je bila gladina v aprilu zelo nizka, vendar je leta 2010 ostala nizka tudi še v maju, medtem ko je leta 2011 v tem mesecu narasla in poplavila gnezdišče malega deževnika. Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, e–mail: dejan.bordjan@gmail.com Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus Kentish Plover – one male observed on 6 Jul 2012 at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia); although breeding in some coastal wetlands of Slovenia, the species is very rarely observed inland, with only five records published previously Beločeli deževnik pri nas gnezdi na obalnih mokriščih (Geister 1995), v notranjosti države pa se redko pojavlja. Iz notranjosti je objavljenih vsega pet opazovanj (Geister 1984, Vogrin 1987, Božič, B. 1992, Božič, L. 2003), med katerimi je samo eno po letu 2000. Na širšem območju zadrževalnika Medvedce je bil doslej opazovan samo enkrat (Bordjan & Božič 2009a), in sicer 20. 9. 1987 (Vogrin 1987). V zadnjih nekaj letih se je na zahodnem delu vodne površine zadrževalnika razrastel večji strnjen sestoj vodnega oreška Trapa natans, ki je čez poletje pravi magnet za pobrežnike (Bordjan 2011b). Tudi leto 2012 ni bilo izjema. Dne 6. 7. 2012 sem na njem preštel 151 močvirskih Tringa glareola, dva zelenonoga T. nebularia in enega rdečenogega martinca T. totanus. Med štetjem močvirskih martincev mi je čez vidno polje spektiva zletela manjša ptica. V letu sem zaradi bele proge v perutih in splošnega vzorca sprva pomislil na komatnega deževnika Charadrius hiaticula in spremenljivega prodnika Calidris alpina. A ko je ptica pristala, sem v njej prepoznal samca beločelega deževnika. Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, e–mail: dejan.bordjan@gmail.com Puklež Lymnocryptes minimus Jack Snipe – single individuals on 25 Feb, 22 Mar and 25 Mar 2012 at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia); rare records and the first during spring migration for the site Puklež je imel v obdobju 2002–2008 na zadrževalniku Medvedce status izjemnega preletnika z enim samim opazovanjem (Bordjan & Božič 2009a). Nato je bil ponovno opazovan leta 2010 (Gamser 2011). Obe opazovanji sta z jesenskega preleta. Spomladi 2012 pa sem pukleža opazoval kar trikrat, in sicer 25. 2., 22. 3. in 25. 3. 2012, vsakokrat po en osebek. To so prva opazovanja vrste med spomladansko selitvijo na zadrževalniku. Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, e–mail: dejan.bordjan@gmail.com Sloka Scolopax rusticola Woodcock – at least 6 individuals wintering in February 2012 on the outskirts of Sečovlje Salina Nature Park (UTM UL93, SW Slovenia) along the Drnica River and in the Dragonja River valley after prolonged period of strong NE wind Februarja 2012 je bil obalni del Slovenije več tednov pod vplivom izredno močne burje, ki je temperaturo zraka spustila precej pod ledišče. Tiste dni smo na obrobju Krajinskega parka Sečoveljske soline, ob Drnici in v dolini Dragonje, na več mestih in v obdobju nekaj tednov opazovali posamezne sloke. Poznani so mi podatki o vsaj šestih takšnih osebkih, za katere lahko zapišemo, da so tu prezimovali. Posamezne smo celo fotografirali, enega je žal povozil avto tik pred mostom ob letališču Portorož. Lokalni poznavalci ptic in lovci vedo, da posamezne sloke redno prezimujejo v predelih na tem koncu Slovenije, zaraslih z grmovjem in drevjem, v izredno hladnem obdobju februarja 2012 pa je bilo slok več kot prejšnja leta. Andrej Sovinc, SOLINE Pridelava soli d.o.o, Seča 115, SI–6320 Portorož, Slovenija, e–mail: Andrej.Sovinc@soline.si Kamenjar Arenaria interpres Turnstone – 5 individuals observed on 25 Aug 2012 at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia), where the species was registered only twice in 18 years Iz ornitološke beležnice / From the ornithological notebook 114 of intensive bird monitoring; also remarkable for Slovenia was its flock size Edini podatek o opazovanju kamenjarja na območju zadrževalnika Medvedce sega v leto 1995, ko je bil en osebek opazovan 2. 9. (Šorgo 1995). Kljub več opazovanjem na Ptujskem in Ormoškem jezeru (Kmecl et al. 1997, L. Božič osebno) ga v desetletnem obdobju monitoringa na zadrževalniku nismo zabeležili (Bordjan & Božič 2009a, lastni podatki). Dne 25. 8. 2012 sem nad vodno gladino opazil jato petih pobrežnikov, ki so se mi približevali z nasprotnega dela zadrževalnika. Zaradi značilnega vzorca na perutih in hrbtu sem v njih prepoznal kamenjarje. Verjetno so se pred tem prehranjevali na južnem delu zadrževalnika. To je šele drugo opazovanje vrste na zadrževalniku v 18 letih. Gre pa tudi za eno največjih, če ne največjo jato kamenjarjev, zabeleženo v Sloveniji (Kmecl et al. 1997). Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, e–mail: dejan.bordjan@gmail.com Kamenjar Arenaria interpres Turnstone – 2 juv. individuals observed on 26 Aug 2012 at Ormoško jezero reservoir (UTM WM93, NE Slovenia) Dne 26. 8. 2012 je bila na Ormoškem jezeru gladina zelo nizka. Sredi jezera so bile obsežne plitvine, na katerih so se prehranjevali številni pobrežniki. Med njimi sta bila tudi dva mladostna kamenjara, ki sta ves čas opazovanja intenzivno iskala hrano. Alen Ploj, Rošpoh 10e, SI–2000 Maribor, Slovenija, e–mail: ploj.alen@gmail.com Jure Novak, Velika Pirešica 27k, SI–3310 Žalec, Slovenia, e–mail: jurenovak15@yahoo.com Bodičasta govnačka Stercorarius parasiticus Arctic Skua – one juvenile of intermediate morph observed on 27 Aug 2013 at Ormoško jezero reservoir (UTM WM93, NE Slovenia). The record was confirmed by the National Rarities Committee – KRED as 7th for Slovenia (Category A). Dne 27. 8. 2013, po vremenski fronti, smo se Luka Poljanec, Nejc Poljanec, Matija Mlakar Medved ter pisec tega prispevka z vlakom odpravili na Ormoško jezero, saj smo izvedeli, da je bilo v preteklih dneh izpraznjeno, kar je obetalo veliko pobrežnikov. Takoj ob prihodu na nasip jezera pa nas je čakalo razočaranje. Gladina se je medtem dvignila in pričakovanih plitvin ni bilo nikjer. Kljub temu smo pregledali celotno jezero in našli osamljenega malega prodnika Calidris minuta. Ker je bilo jezero dokaj prazno, smo nekaj pozornosti namenili drevesnim mejicam, kjer se je kar gnetlo velikih sinic Parus major, poleg njih pa tudi grmovščice Phylloscopus sibilatrix. Po treh urah, ko smo na nasipu malicali, je nedaleč od nas pristala večja rjava ptica. Kljub temu, da smo domnevali, da je le kanja Buteo buteo, smo si jo ogledali skozi teleskop. Takoj nam je bilo jasno, da opazujemo mlado govnačko. Sprva smo zaradi rahle progavosti pod repom nekoliko omahovali med temno obliko bodičaste in dolgorepe govnačke. Medtem se je Luka priplazil govnački na vsega 15 m, kjer mu je uspelo narediti kar nekaj dobrih posnetkov (slika 7). Ko je vzletela, smo na podlagi telesnih razmerij in beline v repu prepoznali mlado bodičasto govnačko. Fotografije smo pokazali še D. Bombeku, L. Božiču in J. Hanžlu, ki so potrdili našo določitev. Zaradi prog pod repom je bil mladostni osebek po obarvanosti sodeč med temno in srednjo (intermediate) obliko. Čeprav je bodičasta govnačka v Sloveniji najpogostejša predstavnica govnačk, je bilo zabeleženih manj kot 10 opazovanj po 1. 1. 1950. Prvo objavljeno opazovanje bodičaste govnačke v novejšem času v Sloveniji je bilo 7. 9. 1991 na Ormoškem jezeru, in sicer temna oblika (Štumberger 1996), naslednje dne 24. 10. 1993 na Ptujskem jezeru (Božič 1994), ko je bil opazovan odrasel osebek svetle oblike, nato 18. 6. 2001 na Gajševskem jezeru (Klemenčič 2001) ter mladosten osebek 5. 9. 2009 na Ptujskem jezeru (Božič & Štumberger 2011). Zadnje opazovanje pred našim pa je s slovenske obale, in sicer so v okviru monitoringa s čolnom za projekt Simarine bodičasto govnačko opazili na odprtem morju dne 23. 8. 2012 (http://ptice.si/simarine-natura/opažena-bodičasta- govnačka-izjemna-redkost-v-slovenskem-morju). Opisano opazovanje je potrdila Nacionalna komisija za redkosti – KRED kot 7. opazovanje vrste v Sloveniji (kategorija A). Mitja Denac, Mala Slevica 2, SI–1315 Velike Lašče, Slovenija, e–mail: mitja.denac@gmail.com