III 1 1 8630
Združena podjetja KTL, industrija papirja in embalaže
Ljubljana, o.sol.o.	št.124	Leto 1990	5-0
Poslovanje odraz objektivnih pogojev!
Ob tromesečnih rezultatih smo zapisali, da prve lastovke še ne prinesejo pomladi. Danes, ko je za nami že skoraj dve tretjini poslovnega leta pa lahko le upamo, da tudi za naše poslovanje velja rek »po vsakem dežju posije sonce«.
Z ukrepi ekonomske politike zvezne vlade je bilo pričakovati kratkoročne negativne gospodarske učinke, ki se kažejo v upadanju proizvodnje, po-mankanju denarja zlasti v gospodarstvu in s tem ogromnimi neporavnanimi terjatvami in obveznostmi med gospodarskimi subjekti. Ker smo samo en vmesni člen v celotni gospodarski re-proverigi, so vsi objektivni pogoji doleteli tudi naša podjetja. S polletnimi rezultati smo bili kljub poslabšanju v drugi polovici,v globalu lahko zadovoljni. V primerjavi z rezultati, ki jih je doseglo slovensko gospodarstvo ali pa papirno predelovalna industrija, so bili naši poslovni dosežki nadpovprečni, gledano skozi nekatere bistvene kazalce ekonomičnosti, produktivnosti in akumulativne sposobnosti. Slovensko gospodarstvo je v šestih mesecih ustvarilo na delavca 4- krat večjo izgubo kot pa akumulacijo, v proizvodnji in predelavi papirja pa so bila porab-
ljena sredstva za 28 milijonov večja od realiziranega prihodka. Celotno izgubo je ustvarila skupina proizvodnja celuloze in papirja. Predelava papirja, kamor sodi večina naših podjetij, je precej učinkovitejša od gospodarstva. Kazalniki poslovne uspešnosti večine naših podjetij so približno na nivoju povprečja, le v Kartonažni so krepko pod povprečjem. Na slabše rezultate v Kartonažni pa je poleg neugodnih tržnih okoliščin vplivala še zlasti selitev proizvodnje na novo lokacijo. Preko poletnih mesecev je proizvodnja v vseh podjetjih upadla, kar je povzročilo že v mesecu juliju, razen v Valkartonu, izgubo v vseh podjetjih. Podobna, če ne slabša, je tudi situacija v mesecu avgustu. V septembru resda pričakujemo oživitev proizvodnje, žal pa bo kumulativno gledano, finančni rezultat za devet mesecev bistveno slabši kot ob polletju. Izpadi proizvodnje in realizacije v poletnih mesecih pa bodo z zamikom vplivali tudi na slabše prilive in s tem neugodno likvidnostno situacijo. V nadaljevanju objavljamo nekaj primerjalnih kazalcev poslovne uspešnosti za I. polletje.
D.M.
(tabela na str. 2)
V TEJ ŠTEVILKI
PREBERITE!
•	Proizvodnja v juliju
•	Poškodbe pri delu ob polletju
•	Poletni utrip: Letovanje v Fiesi, na Slovaškem, v prikolicah, na Cresu
•	Pojasnjujemo
•	Razmišljanja: prednosti metode dialoga
•	Zaželeli so jim zdravja in dobrih pokojnin!
•	Nagradna križanka
PRIMERJALNI KAZALCI POSLOVNE USPEŠNOSTI ZA I. POLLETJE 1990
Dejavnost,	Kazalci podjetje	Skupni prih. Skupni odh.	Dohodek na delavca	Bruto dobiček na delavca	Akumul. na delavca	Ustvarjena izguba na delavca
Gospodarstvo SRS	102,0	57.147	13.333	2.555	10.974
0124 Proizvodnja in predelava papirja	99,6	54.876	14.611	3.645	17.343
01241 Proizvodnja celuloze in papirja	97,3	44.991	9.559	1.406	21.210
01242 Predelava papirja	110,0	97.642	36.465	13.331	615
KTL-Združena podjetja	110,3	84.169	33.100	12.582	-
KTL-Kartonaža Rakek	113,4	94.355	46.452	22.469	-
KTL-Lepenka Tržič	114,4	84.507	34.036	11.471	-
KTL-Valkarton Logatec	109,6	114.464	53.596	24.748	-
KTL-Kartonažna Ljubljana	104,1	54.717	8.212	0	-
KTL-Papima konf. Lj.	113,5	87.273	43.511	19.727	-
KTL-Jelplast Kamna gorica	128,1	85.765	44.529	23.294	-
KTL-Potiskana embalaža Lj.	109,3	73.496	27.944	6.737	-
Proizvodnja v juliju
Julijski obseg proizvodnje je znašal 5.276 ton in je nižji tako od načrtovanega (za 21%) kot od lani doseženega (za 9%). Vzrokov je več in sicer: kolektivni in prisilni dopusti naših odjemalcev, polna skladišča blaga, ker ni domačega povpraševanja in najpomembnejši - velika nelikvidnost kupcev.
V obdobju sedmih mesecev smo proizvedli 44.709 ton, kar je 3.282 ton oz. 7% manj v primerjavi z lanskim letom. Izpad je v celoti na domačem trgu (4.120 ton), medtem ko smo izvoz povečali za 838 ton. Manjšo proizvodnjo izkazujejo v Valkartonu, Kartonažni, Papirni konfekciji in Jelplastu, več kot lani pa so naredili v Kartonaži, Lepenki in Potiskani embalaži.
Od dinamičnega plana odstopamo že za 4.004 tone oziroma za 8% in niti eno podjetje ne dosega planiranih količin.
S prodajo izdelkov smo dosegli fakturirano realizacijo 79.074.585 din, kar je za 24% manj od dinamičnega plana. Preračunano v DEM znaša letošnja julij-
ska fakturirana realizacija 11.296.370 DEM, lanska pa 12.407.000 DEM oz. je letošnja manjša za 1.111 DEM.
V	obdobju januar-julij znaša fakturirana realizacija 687.331.552 din in zaostaja za dinamičnim planom za 6%.
V	juliju je bil izkoristek izdelavnega materiala za 1% slabši in je znašal 88,5%, medtem ko v obdobju januar-julij znaša 88,3% in je slabši od lanskega za 1%. Poslabšali so ga v Valkartonu, Kartonažni in Papirni konfekciji.
Julijska produktivnost znaša 24,25 kg/ h in je za 10% pod doseženo lanskoletno julijsko produktivnostjo in sicer zaradi manjše proizvodnje za 9% in za 1% več vloženih izdelavnih in režijskih ur. Za planirano produktivnostjo zaostajamo za 11%.
Iz 7-mesečnih podatkov je razvidno, da je fizični obseg tržne proizvodnje manjši od lanskega za 7%, število porabljenih ur pa za 4%, tako da znaša produktivnost 24,85 kg/h in je za 4% manjša od lanske, za planirano pa zao-
staja za 8%.
Na konvertibilno področje smo izvozili 695 ton naših izdelkov v vrednosti 514.607 USD oziroma v dinarski protivrednosti 6.175.284 din. Poleg ustaljenih kupcev v ZRN, Avstriji, Švedski, Italiji, Grčiji in ZDA se pojavljajo novi kot npr. Finska, Nizozemska, Saudska Arabija, kar potrjujejo našo težnjo po zapolnitvi obstoječih proizvodnih kapacitet in po osvajanju novih tržišč.
V	ČSFR (kliring) smo izvozili 26 ton za 38.392 Cl.$ in dinarski protivrednosti 467.184 din.
Julijski konvertibilni izvoz je večji od lanskega za 21%, istočasno pa je od dinamičnega plana manjši za 26%.
V	sedmih mesecih smo izvozili za 4.309.317 USD, kar je 3% manj od dinamičnega plana in kar 43% več od lanskega enakega obdobja. Na klirinški trg smo izvozili 59 ton izdelkov v vrednosti 72.935 CL.$.
(povzeto iz analize)
Miroslav LUPŠA, strojnik hidrocentrale v Lepenki (Foto: M. Malovrh)
Sonja GOMBOVEC iz Lepenke pri formalnem prečnem rezilcu (foto: M. Malovrh)
POŠKODBE PRI DELU OB POLLETJU 1990
Povprečno 13 izgubljenih delovnih dni na poškodbo!
Na dan 30.6.1990 je bilo v KTL zaposlenih 1729 delavcev. Od teh se je pri delu poškodovalo 58 delavcev, 53 na delu, 5 na poti. Pri delu se je poškodoval vsak 30. delavec. Vsak poškodovani je bil poprečno odsoten z dela 13 delovnih dni. Težje poškodbe so bile tri, od teh ena smrtna na poti z dela.
Če navedene podatke primerjamo s polletjem 1989 vidimo, da se je število poškodb pri delu zmanjšalo od 62 na 58 (za 7%), resnost poškodb pa od 14,2 na 12,9 izgubljenih delovnih dni na poškodbo (za 9%). Pogostnost poškodb pri delu je enaka, to je 3,3% vseh delavcev.
Število poškodb na delu se je zmanjšalo od 57 na 53 poškodb (za 7%), pogostnost poškodb pa je enaka kot lani to je 3,08% vseh delavcev.
Število poškodb na poti je enako kot lani to je 5 poškodb.
Stanje po podjetjih je naslednje: Kartonažna Ljubljana: Od 400 delavcev se je poškodovalo na delu 16 delavcev. Poškodoval se je vsak 25. delavec. Vsak poškodovani je bil povprečno v staležu 16 delovnih dni. V primerjavi s polletjem 1989 je število poškodb na delu enako, to je 16 poškodb, na poti tudi enako to je 1 poškodba. Resnost poškodb na delu se je zmanjšala od 16,5 na 15,8 izgubljenih delovnih dni na poškodbo (za 3,8%). Od poškodovanih je bilo 10 žensk in 7 moških, poškodovala seje vsaka 21. ženska in vsak 27 moški. Valkarton Logatec: Od 395 delavcev se je poškodovalo na delu 12 delavcev. Poškodoval se je vsak 33. delavec. Vsak poškodovani je bil povprečno 14,7 delovnih dni v staležu. V primerjavi s polletjem 1989 se je število poškodb na delu zmanjšalo od 14 na 12 (za 14%). Poškodb na poti ni bilo.
Tovarna potiskane embalaže: Od 274 delavcev se je poškodovalo na delu 7 delavcev. Poškodoval se je vsak 39. delavec. V primerjavi s polletjem 1989,
sc je število poškodb na delu zmanjšalo od 11 na 7 poškodb (za 36%). Resnost poškodb na delu se je zmanjšala od 11,8 na 9,14 izgubljenih delovnih dni na eno poškodbo (za 22,5%). Poškodbi na poti sta bili dve.
Kartonaža Rakek: Od 213 delavcev se je poškodovalo na delu 6 delavcev. Poškodoval se je vsak 36. delavec. Vsak poškodovani je bil povprečno v staležu 7 delovnih dni. V primerjavi s polletjem 1989 se je število poškodb na delu povečalo od 4 na 6 poškodb (za 50%). Poškodb na poti ni bilo.
Papirna konfekcija Ljubljana: Od 128 delavcev sta se poškodovala na delu 2 delavca. Na delu se je poškodoval vsak 64. delavec. Vsak poškodovani je bil povprečno v staležu 10,5 delovnih dni. V primerjavi s polletjem 1989 se je število poškodb na delu zmanjšalo od 3 na 2 poškodbi (za 33%). Poškodba na poti je bila ena.
Lepenka Tržič: Od 131 se je poškodovalo na delu 8 delavcev. Poškodoval se
je vsak 16. delavec. Vsak poškodovani je bil povprečno v staležu 11,5 dni. V primerjavi s polletjem 1989 je število poškodb na delu enako to je 8 poškodb, med njimi ena težja. Poškodb na poti ni bilo.
V Jelplastu Kamna gorica in Embalažnem servisu Koper je bila po ena poškodba na delu, v strokovnih službah pa ena na poti.
Od 58 poškodb v prvem polletju, so ugotovljeni vzroki naslednji:
1.	Nepazljivost delavca - sodelavca
-	24 poškodb
2.	Nezanesljiv, nesmotrn način dela
-	19 poškodb
3.	Pomanjkljivosti na objektih, napravah
-	6 poškodb
4.	Kršitev predpisov varstva pri delu
-	4 poškodbe
5.	Poškodbe na poti na delo, z dela, na službeni poti
-	5 poškodb
J. Kopač
PODJETJE	Povprečno število izgubljenih delovnih dni na eno poškodbo
Papirna konfekcija	10,5 del. dni
Tov. potiskane embalaže	9,1 del. dni
Kartonaža	7,2 del. dni
Lepenka	11,5 del. dni
Jelplast	12,0 del. dni
Povprečje KTL	12,7 del. dni
Emb. servis Koper	14,0 del. dni
Valkarton	14,7 del. dni
Kartonažna	15,8 del. dni
PODJETJE	na delu seje poškodoval vsak
Papirna konfekcija	64. delavec
Tov. potiskane embalaže	39. delavec
Kartonaža Rakek	36. delavec
Valkarton Logatec	33. delavec
POVPREČJE KTL	32. delavec
Jelplast Kamna Gorica	31. delavec
Emb. servis Koper	29. delavec
Kartonažna Ljubljana	25. delavec
Lepenka Tržič	16. delavec
Letni dopust tokrat malo drugače
Poslovnim stikom navadno sledijo tudi drugi, prijateljski in družabni, če pa je to z ljudmi, ki so po duši tako sorodni kot so bili naši gostitelji - Slovaki, je to še posebno prijetno.
Delavci Tiskarne »Martin« so si želeli dopusta na našem Jadranu, nam pa so ponudili podobno letovanje v termalnih toplicah. Njihovo ponudbo so z veseljem sprejeli delavci podjetja Kartonaža Rakek in izmenjava je stekla. Kljub napornemu potovanju, negotovosti obpre-hodu državnih meja, je bilo že med potjo čutiti prijetno razpoloženje.
Nastanili smo se v sindikalnem počitniškem domu v podeželskem okolju v neposredni bližini Sklenih toplic. Prijetne sobice za bivanje, urejena restavra-
cija ter prijazno osebje doma je prispevalo k našemu dobremu počutju. Zlasti pa smo se počutili kot pravi petičneži ob prvem stiku s trgovinami in gostinsko ponudbo. Vseh deset dni bivanja smo veliko obiskovali bližnja in daljna mesta ter marljivo obiskovali njihove znamenitosti - v glavnem trgovine in gostinski del njihove ponudbe. Vzpostavili smo zelo tesne stike s prijateljsko razpoloženimi domačini, ki so naše devize (DEM) veselo spreminjali v češke krone. In tako je teklo koristno sodelovanje v zadovoljstvo obeh strani.
Navezali smo tudi prisrčne stike z našimi gostitelji, predstavniki Tiskarne »Martin«. Z dobrodošlico so nas obiskali njihovi sindikalisti in preživeli z nami
prijetno družabno srečanje, kjer smo si izmenjali zdravice. Povabili so nas tudi na ogled njihove tovarne. Ob priliki ogleda nas je sprejel in pozdravil generalni direktor ter nam zaželel še nadalj-nega sodelovanja. Deležni smo bili velike pozornosti. Tiskarna je sodobno opremljena, imajo dobro organiziranost ter velike zmogljivosti. Ogromno tiskajo za izvoz v zahodnoevropske države, kar pomeni, da so izredno kvalitetni ter imajo konkurenčne cene. Tisti, ki so pred leti že obiskali to tovarno, so komentirali, da se je razvila v tovarno sodobnih evropskih kvalitet. Toliko o poslovnem delu našega dopustovanja.
Kopali smo se v zunanjem bazenu toplic, ki ni bil najbolje urejen. Nudili so nam tudi vroče kopeli z masažo, ki smo se jih nekateri posluževali. Deset dni dopusta nam je zaradi pestrosti življenja (kopanje, obiski, ogledi znamenitosti, nakupovanje, zabava, sprehodi) zelo hitro minilo.
Vračali smo se polni novih vtisov, predvsem pa s poceni robo čez Madžarsko mejo. Ustavilo se je pri naših carinikih, ki so nas podrobno vzeli pod lupo ter se izživljali nad nekaterimi z zaračunavanjem carine. Kdo drug pa nam naj pokvari lep dopust, če ne naši cariniki! Pa si nismo pustili pokvariti razpoloženja! Srečno smo prispeli domov. Se ena naša udeleženka je doživela šok, ko je hotela s parkirišča odpeljati svojo prtljago domov. Ugotovila je, da ji na avtomobilu manjkata obe zadnji kolesi, da ji jih je nekdo ukradel! Še dobro da je pustil avtomobil.
Turizem smo pač ljudje, ljudje pa morajo živeti. Tudi mi smo bili turisti, »shoping turisti«; bil je to lep dopust pa še splačalo se je kot se temu reče.
M.J
Letovali so v počitniškem domu v Fiesi
Oh nedeljskem zajtrku (foto: I). Ilrotal)
Dvoboj oče : sin! (foto: I). Hrovati
Po enoletnem premoru, ko je bil počitniški dom zaprt, sem z družino ponovno letoval v Fiesi.
Sobo smo dobili v starem delu doma, kar nam je ustrezalo. Zajtrk smo si lahko pripravljali sami v skupni kuhinji, za kosila in večerje pa je bilo dogovorjeno v Hotelu »Jezero«, vendar smo se nekateri hranili v domu Rudarjev Velenje. Seveda bi bilo najbolje, če bi bila celotna oskrba kar v domu. Takšnega mnenja so bile tudi ostale družine, ki so letovale sredi julija. Po besedah upravnika bi bilo to možno. S tem bi prišel še bolj do izraza naš delavski dopust.
V našem terminu je problem predstavljalo pomanjkanje vode. Dolgoletna poznavalka tega problema gospa. Cankarjeva nam je povedala, da odkar je na obstoječi stari vodovod priključen celotni camp, vode v višjih legah zmanjkuje, kar bi se dalo rešiti s priključitvijo na drug vodovod, kjer je vode dovolj.
Rečeno, storjeno! Valkartonovi vzdrževalci so že potegnili cevi od drugega vodovoda, tako da je problem z vodo za prvo silo rešen.
Dušan HROVAT
Pogled na Hotel »Jezero« (foto: M. Šlrekelj)
Veselje s psičko Kajo po kotitvi devetih mladičev ... (foto: D. Hrovat)
Živžav na gugalnici. Tokrat so prišli na račun tudi majhni otroci, saj je bila desna gugalnica prilagojena prav njim!
Bili so v prikolicah, na Cresu...
Poletje se izteka, s tem pa za večino zaposlenih tudi dopusti. Kako so se imeli na dopustu in kako so bili zadovoljni z letovanjem v svojih počitniških kapacitetah, sem tokrat spraševala zaposlene iz Papirne konfekcije.
Marija OCEPEK (v PAKU je zaposlena 22 let, dela na registratorjih): »V terminu od 24. junija sem bil na Cresu v hišici št. 3. Bila je v redu pospravljena in nimam kaj pripomniti. Tudi posoda je bila kompletna (zaradi tega so so se pritoževale tiste, ki so bile v prikolicah).
h nn I \P(T.\IC:	kako imajo drugi
lepo urejene prikolice! •
edino plina ni bilo dobiti niti v Miholaš-čici niti v sosednji vasi (na Cres nisva šla ponj, ker je predaleč in ker nihče ni zanesljivo vedel, kdaj je odprto), tako da sva bila tri dni brez plina oz. brez štedilnika, ker je plin. Bil je to prvi dopust, ki sva ga z možem preživela sama, brez otrok, ki so že večji in gredo po svoje. Na Cres hodim že vrsto let, zato, ker je čisto morje, ker imam rada mir, da se spočijem. Moti pa me slaba plaža, nič ni novega, ni nobene sence. Sicer pa od kar hodim na Cres to je več kot osem let ni nič novega. Taksa se mi zdi res predraga, 260 milijonov za dva, s tem da nič ne uredijo! Tudi grmovje, šavje pred hišico me je motilo. Koliko lepše bi bilo, če bi bil tam zasejan kakšen borovec. Sodelavka, ki je bila na Cresu dva termina za mano pa je pripovedovala, da so se zaredile podgane. Sicer pa naj vam kaj več povedo tiste, ki so bile prizadete.«
Marija RIDJEŠIČ (v PAKU je zaposlena od 61. leta, dela na registratorjih): »Letovala sem v prikolici v Ladin gaju. Letos so bile prikolice na novo postavljene v tem kampu. Čamp je zelo lepo urejen, plaža je lepa in primerna za otroke, založenost v trgovinah pa odlična. Tudi vreme smo imeli izredno lepo. Prikolica je bila lepo urejena in čista, sicer pa je dokaj dotrajana.«
Kati BATKOVIČ: »Grozno«! Bila sem na Cresu v hišici št. L Bolje, da ne govorim, saj se vsa tresem, ko se spomnim na. to., Na Cresu sem bila prvič in
Marija RIDJEŠIČ (levo): »Kamp v Ladin gaju je zelo lepo urejen.« Kati Batkovič (desno): »Na Cresu sem bila prvič in zadnjič!«
zadnjič. Hišica je bila tako umazana, da smo jo štiri dva dni čistile! V kadrovski sem povedala, imam tudi priče, kako je bilo, ve se pa tudi, kdo je bil pred mano. Moker tapison, polno pasjih dlak vsepovsod, da ne govorim, grozno! Na Cres ne grem več dokler sem živa!«
Ivan LAPČEVIČ (v PAKU je več kot 28 let, dela kot skladiščnik): »Letoval sem v Ladin gaju v prikolici št. 4, v terminu od 24.7. do 3.8. Čamp je lepo urejen, prikolica št. 4 pa zelo zanemarjena, zapuščena. Zavese na baldahinu ni bilo, znotraj je bila prikolica umazana, hladilnik umazan, rjav, vrata se niso zapirala, štedilnik in okrog štedilnika vse črno od kuhanja, mački prahu, odeje umazane, prašne, manjkalo je posode, pokvarjene stopnice, polomljena, z žico zvezana miza, skratka zelo zanemarjeno. Z ženo sva vse uredila, počistila, je pa sramota, da ljudje pustijo prikolico v takšnem stanju. Če bi še jaz tako pustil pa kakšen za mano, bi bila prikolica hitro uničena. V zvezku sem prebral, kaj so napisali tisti pred mano pa vsi napišejo, da so pustili prikolico takšno kot so jo dobili, torej če so dobili umazano, so pustili umazano. Sam predlagam, da se izda navodilo, da je vsak koristnik dolžan pustiti prikolico urejeno, ne glede na to v kakšnem stanju jo je dobil. Vsekakor pa je potrebno to prikolico bolje opremiti, kupiti nove odeje, zamenjati hladilnik, mizo. Ljudje bodo še hodili v prikolice, sam sem kampiral prvič pa mi je zelo všeč in bom
Marija OCEPEK: »Na Cres hodim, da si spočijem, ker imam rada mir in je čisto moije!«
še hodil. Me pa ta zanikrnost jezi, ko vidim, kako imajo drugi po campu lepo urejene prikolice!«
Namesto zaključka: Letovanje bi bilo za marsikoga prijetnejše, če bi ljudje znali ceniti te objekte kot da so njihovi, saj so od vseh. Vsak rad pride na čisto, zato naj tako tudi pusti. Možnosti vzdrževanja pa so (žal) vse preveč odvisne od tega, koliko denarja se lahko nameni za to. Pa se bo našlo »zdravilo« za tiste, ki ne znajo počistiti in urediti hišice, sobe, prikolice za seboj? Takšni prav gotovo ne zaslužijo ugodnosti cenejšega letovanja v tovarniških počitniških kapacitetah!
inf. služba
RAKEŠKI DELAVCI NA SLOVAŠKEM, SLOVAKI NA JADRANU
Izmenjava je dobro stekla
Od 10. do 20. avgusta je v Puntiželi v Fažani pri Puli letovalo 42 Slovakov, delavcev Tiskarne Martin z družinami. Kot že znano gre za izmenjavo možnosti letovanja med Kartonažo Rakek in Tiskamo Martin na Slovaškem.
Po organizacijski strani in za koordinacijo izmenjave je bil zadolžen Jože Žalec, ki je za Glasilo povedal: »Izmenjava je dobro stekla v obojestransko korist. Slovaške prijatelje smo povabili na Jadran, v Puntiželo. Med 10-dnevnim bivanjem pri nas smo jih peljali tudi na ogled Postonjske jame in v Rakov Škocjan. Z izbiro Puntižele nismo imeli najbolj srečne roke. Z njihovo ponudbo in odnosom nismo bili zadovoljni, čeprav smo težave s sobami (ob našem prihodu so bile še zasedene) in pritožbe glede hrane le nekako rešili. Povedati moram, da so bili naši gostje izredno disciplinirani in skromni, pa tudi to, da si kaj dosti pri nas glede na naše cene nismo mogli privoščiti niti kupiti.
Za konec septembra so nas povabili na Slovaško, da si ogledamo še druge njihove počitniške kapacitete za zimski dopust.
M.Š.
tiskano v tovarni potiskane embalaže
DOPISUJTE V GLASILO
Pojasnjujemo!
Pred nekaj meseci smo prešli na lastno računalniško obdelavo osebnih dohodkov. Kuverte so zato drugačne kot smo jih bili vajeni dosedaj. Da si boste lažje razlagali posamezne podatke na izplačilni kuverti, dajemo naslednja pojasnila:
V	desnem zgornjem kotu so izpisani naslednji podatki oziroma posamezne kratice pomenijo:
N - povprečni doseg norme za ves mesec, skupen za proizvodne in režijske delovne naloge;
U - uspešnost delavca;
VR.IND. - vrednost točke za izplačilni mesec;
BO - število delovnih dni, za katere delavec prejme prehrambene bone;
podatek je izpisan le, če delavec prejema bone;
MD - procent, ki ga delavec dobi na osnovi minulega dela;
IND - osnovni indeks, ki ga ima delavec po odločbi;
UP - bruto osebni dohodek delavca na uro, brez minulega dela in brez posrednega učinka.
Ostali podatki po stolpičih pa pomenijo:
-	V prvih treh stolpcih so naštete ure, ki jih je delavec opravil po vrstah plačila in bruto zneski za vsako plačilo. V spodnji vrstici pa je izpisano število ur v mesecu in bruto osebni dohodek;
-	V naslednjih dveh stolpcih so našteti in sešteti prispevki, ki jih delavec plača iz bruto osebnega dohodka;
-	V spodnji vrstici je izpisano število ur v mesecu in neto osebni dohodek;
-	V zadnjih dveh stolpcih so našteti odbitki, ki jih delavec plačuje od neto osebnega dohodka (članarine, posojila, »čebelica«, koriščenje počitniških kapacitet in drugo). Za poševno črto / je navedeno število še neplačanih obrokov.
V	predzadnji vrsti so našteta nadomestila do katerih je delavec upravičen;
V poudarjenem okviru skrajno desno je izpisan znesek za izplačilo, ki ga delavec prejme na hranilno knjižico ali tekoči račun.
V	primeru, da je vrst plačil, prispevkov, odbitkov ali nadomestil več kot je prostora v ustreznih stolpcih, so nižji zneski izpuščeni, seštevek pa jih kljub temu upošteva!
Melita Sosič
Če so tvoje številke v KTL poslovna tajnost, potem so tudi moje v šoli.
SOCIOLOŠKA RAZMIŠLJANJA - PRIREJENO PO PRISPEVKU V ČASOPISU SGP PRIMORJE - SOCIOLOŠKA RAZMIŠLJANJA
Prednosti metode dialoga
Beseda, dialog izhaja iz grške besede »dialogos« in pomeni pogovarjati se, razpravljati. Dialog je srečevanje ljudi, različnih po mnogih znamenjih. Vsak dan smo neštetokrat vključeni v različne dialoge. Prikazati prednosti uporabe dialoga pri reševanju konfliktov, od družinskih, podjetniških in drugih, ki zadevajo več ljudi, je namen pričujočega prispevka. Poudariti velja, da metoda dialoga, v primerjavi z drugimi metodami razreševanja konfliktov, povzroča le malo rušilnih vplivov na medčloveške odnose, predvsem pa ne sproža slepega maščevanja, ne vzbuja potuhnjenosti ali strahu niti ne podrejanja ali jalove pasivnosti.
Sodelovanje v enakopravnem dialogu predvsem krepi motivacijo ljudi, njihovo zavzetost, da tudi sami, skupaj z drugimi, čimbolj pripomorejo k učinkoviti rešitvi določenega problema. Eden ključev do skrivnosti, kako dvigniti motivacijo ljudi, se torej skriva tudi v znani modrosti, da več svobode pomeni tudi več iniciativnosti. Ljudje postanejo samostojnejši, počutijo se bolj odgovorne, če so bili pri reševanju problema deležni enakovredne pozornosti in zaupanja. S problemom se začnejo istovetiti, identificirati, skupno iskanje rešitev jih močneje moralno, človeško zavezuje, da jih v življenju tudi dosledno izpeljejo, ker jih občutijo kot »svoje«.
Zaradi vseh teh učinkov dialoga na počutje in stališča ljudi, je tudi v podjetju potrebno redkeje posegati po položajni avtoriteti in grožnji moči. Prisiljevanje ne more biti več glavna metoda razreševanja problemov in konfliktov, ki jih ni mogoče rešiti brez sodelovanja in ustvarjalnosti ljudi.
Odnosi med vodji in delavci so znatno boljši tedaj, kadar zna vodja v dialogu z njimi ugotoviti glavne probleme in skupaj z njimi zanje tudi najboljše rešitve. Se tako razgledan in sposoben vodja ne more nikoli preseči tiste skupne pameti in izkušnje, ki nastaja v dialoškem procesu. Dve pametni glavi zmeraj več vesta in zmoreta
kot ena sama. To je prav tako neizpodbiten aksiom socialne psihologije in pedagogike kot je takšen aksiom tudi resnica, da sto neumnih in nesamostojnih glav pri reševanju nekega problema ne more nadomestiti ene same pametne in samostojne.
Človek, ki pogosto sodeluje v dialogu, se sčasoma nauči nekaterih koristnih psiholoških naukov in spretnosti, brez katerih dialog ne bi bil tako uspešen.
Dialog je srečevanje različnih ljudi
Dialog je srečevanje različnih ljudi, različnih po mnogih znamenjih. Teh različnosti se ne smemo ustrašiti in se jih med dialogom ves čas bati ali jih celo poskušati uničevati. S takšnim početjem bi uničili tudi sam dialog, ki zahteva, da v njem sodelujoči drug drugemu omogočijo, da ostanejo to kar so. Z dialogom se mora identiteta človekove osebnosti potrjevati in krepiti, ne pa izginjati. Tisti,
ki poskuša z drugimi manipulirati in jih pretvarjati v nekakšne njemu podobne konfekcijsko izdelane kopije enako mislečih, seveda ni pravi partner v dialogu.
Vnaprej si je treba priznati in se prepričati, daje mogoče sodelovati tudi s tistimi, ki so drugačni od nas. Samo nevarni ozkosrčneži verjamejo in se ravnajo po znanem reku nestrpnosti (večkrat smo ga slišali v političnih govorih), da »kdor ni z nami, je pač proti nam«. Pametneje se je ravnati po geslu, da »kdor ni z menoj, še ni nujno zato proti meni«. Prava dialoška modrost pa se pravzaprav glasi še nekoliko bolj vzpodbudno: »Kdor ni z menoj, še ni nujno proti meni, je pa jutri lahko z menoj« - če mu bomo le znali s svojim vedenjem vliti dovolj zaupanja v nas in če bodo naše ideje zanj toliko prepričljive in zanimive, da jih bo sčasoma prevzel za svoje. Ali pa, če bomo mi sami svoje ideje spremenili in približali njegovim.
(nadaljevanje v prihodnji št. Glasila)
Delo na ročnem šivalnem stroju v Valkartonu.
Na posnetku je računalniški center za krmiljenje valovito-karton-	Skozi proizvodnjo v Valkartonu.
skega stroja »Martin«.
Ob upokojitvah
Val upokojitev je letošnje prvo polletje zajel tudi Papirno konfekcijo, kjer se je upokojilo 16 delavcev, v večini delavk z dolgoletno delovno dobo v proizvodnji.
Kako se jim vsaj skromno oddolžiti za dobro dolgoletno delo, so že dalj časa razmišljali. Prevladala je zamisel, da jih povabijo na skupno kosilo, kjer se bodo brez ropota strojev pogovorili in jim zaželeli zdravja, dobrih pokojnin ...
Srečanje je bilo 22. junija. Za dobro delo se jim je zahvalil direktor Jože Rojc, sindikat pa je primaknil denar za šopke cvetja. Pijeten popoldan je minil v obujanju (predvsem lepih) spominov na staro »Makaronko«, smeha in šal pa kar ni hotelo zmanjkati. Obojega je ostalo še za kakšno srečanje!
Majda Štrekelj
Zaželeli so jim zdravja in dobrih pokojnin.
ANŽEL Marija
GRZ1N Ljudmila
KOKALJ Marija
Med upokojence KTL sta se vpisala: levo: LOGAR Metka iz strokovnih služi), desno: NEBEC Ivan iz Kartonažne.
Knjiga pripoveduje
Sem knjiga pravljica. Ime mi je Dvanajst slonov. Napisal me je Leopold Suhodolčan, ilustrirala pa Jelka Ric-hman. Natisnili so me v tiskarni. Nato so me odnesli v knjigarno skupaj z mojimi sestrami. Tam je bilo že mnogo, mnogo knjig. Nekoč je prišla v knjigarno deklica SANJA. Ogledovala si je knjigo na knjižnih policah. Ustavila se je pri meni. Vzela me je v roke in me pazljivo prelistovala. Odločila se je, da me bo vzela domov. Prodajalki me je plačala in me spravila v šolsko torbico. Ko je prišla SANJA domov, me je takoj pokazala mami. Mama je rekla, da sem lepa. SANJA me je odnesla v svojo sobo in me začela brati. Polovico me je prebrala. Odložila me je na nočno omarico. Drugi dan me je zopet vzela v roke in me do konca prebrala. Bila sem ji zelo všeč. Zelo sem vesela, ker je lepo ravnala z menoj. Postala sem Sanjina prijateljica.
SANJA Ilinčič, 2. razred, OŠ Rakek
ZAHVALA
Ob smrti svoje mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem in prijateljem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Andreja Mrzlikar
Pozneje mi je bilo žal
Ko smo pri slovenščini brali pesem Lepa Vida, sem se spomnila, kako je bilo meni žal, ker sem tako nepremišljeno ravnala.
Že zjutraj, ko sem vstala, sem začutila nekakšno napetost in vedela sem, da dan ne bo prijeten. Odšla sem v kuhinjo in zagledala, kako sestra gleda televizijo v spalni srajci. Opomnila sem jo, da bo očka zelo hud, če jo bo videl pred televizorjem v spalni srajci. Ker me ni poslušala, sem se odšla umit in obleč. Res se je očka jezil, vendar ni bil tako hud, ker sem mu skuhala kavo in si je mislil, da mogoče pa le nisva tako leni in ne gledava samo televizije. Kmalu so prišli obiski, sestra je odšla v sobo in se igrala s svojo punčko, jaz pa sem morala paziti bratca, bratranca in sestrično, ki so vsi še zelo majhni. Odpeljala sem jih ven. Vsi so bili sitni, prvi se ni hotel žogati, drugi ne loviti ... tako, da sem bila že prav nestrpna. Ko me je očka poklical, naj grem gledat moj naj ljubši film, otroci niso hoteli noter. Šla sem po sestro, naj jih gre samo malo popazit, ona pa je odgovorila, da bo tudi ona gledala film in da naj jih kar jaz pazim. Ven sem odšla že vsa besna in se zato znašala nad otroki. Odpeljala sem jih v bližnji gozd in jih tam pustila. Na poti domov me je spremljala misel, da se bodo izgubili in da bom film tako in drugače zamudila. Vendar sem ostala odločena, da jih jaz ne grem iskat. Ko
sem prišla domov, sem vzela knjigo in odšla na vrt brat, na otroke v gozdu pa čisto pozabila. Čez pol ure sem se spomnila na njih. Vrgla sem knjigo po tleh in stekla v gozd. Šla sem na prostor, kjer sem jih pustila, vendar jih tam ni bilo. Postalo me je strah in zelo sem obžalovala svoje dejanje. Po dolgem iskanju sem jih našla pod smreko, kjer se vedno igramo. Vsi so bili objokani od strahu. Stopila sem do njih, jim obrisala solze ter brata odpeljala lulat. Ko smo odšli domov, sem vsakega nosila kos poti. Tako so se potolažili in mi obljubili, da ne bodo nikomur povedali, kaj sem storila.
O tem dogodku mi otroci še zdaj včasih pripovedujejo in obljubljajo, da ne bodo nikomur povedali. Jaz pa ta dogodek vedno znova obžalujem.
Anuška Bombač, 8.a OŠ RAKEK
Nedeljsko jutro
Zjutraj vstanem, si oči pomanem, v dnevno sobo stopim in televizijo vklopim.
Gledam filme, zajtrkujem, se v pižami premetujem.
Ura že enajst odbije, ko v kopalnico zavijem, se umijem in oblečem, nato pa na dvorišče stečem.
Anja Pavlič, 2 razred, OŠ Jožeta Krajca
Kakšna je voda?
Imam nove kopalke, nova sončna očala, novo frizuro,...ti pa me pripelješ na samotno plažo!
Rezultati žrebanja nagradne križanke iz prejšnje številke Glasila
Prejeli smo 58 rešitev nagradne križanke iz prejšnjega Glasila. Sreča je bila tokrat naklonjena naslednjim reševalcem s pravilnimi rešitvami:
1.	nagrado v višini 280,00 din prejme: Olga NANUT, upokojenka, Ljubljana, Vošnjakova 8
2.	nagrado v višini 250,00 din prejme: Valentina PERŠOLJA, strokovne službe
3.	nagrado v višini 200,00 din prejme: Ruža BAJIČ, Kartonažna Ljubljana
4.	nagrado v višini 92,00 din prejme: Valerija HREN, štipendistka, Ljubljanska 25/b, Rakek
5.	nagrado v višini 92,00 din prejme: Pavla ČANČULA, upokojenka, Partizanska 16/a, Rakek
Nagrado dvignite v blagajni na Kotnikovi 19/a, Ljubljana, upokojenkama in štipendistki pa jo bomo poslali po pošti.
inf. služba
Pravilna rešitev nagradne križanke št. 4/90
Vodoravno: APOKALIPSA, RAZVEDRILO, TOM, ED, ILI, MAMI, KAN-
Prosim imate mogoče ogenj?
Pa je sveža?
TONv AV, TATARKE, PITON, TRUŠČ, ARK, SIVA, RAK, EKRAN, OS, ROP, INA, KRANJ, TIRADA," BINE, ALTANA, AN, UCCELLO, ALATAJEC, TA, ROJ, SADJE, ELA, PONEDELJEK, ANE, VARTAN, MINK, IN, JR, OTIRAČ, VEK, RISAR, KS, E, WD, JERRY, LE, LAIK, TADEJ, BALSA, PIVNIK, R, TNT, ANAEROBIK, EA, GARY, UNA, YR.
M.Z.
Razpis nagrad nagradne križanke št.5-6/90
Med reševalce poletne nagradne križanke bodo razdeljene nagrade v skupni višini 914,00 din in sicer:
L nagrada.............. 280,00	din
2.	nagrada............. 250,00	din
3.	nagrada............. 200,00	din
4.	nagrada.................. 92,00	din
5.	nagrada.................. 92,00	din
Rešitve pošljite do 10. oktobra v zaprti kuverti in s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA na naslov: Združena podjetja KTL, Ljubljana, kotnikova, 19/a.
Če rešitev pošiljate po interni pošti zadostuje naslov: INFORMATIVNA SLUŽBA in pripis »Nagradna križan-
ka«. In še predlog: če imate le možnost, fotokopirajte zadnjo stran Glasila, kjer je natiskana križanka, da bo ostalo vaše Glasilo celo!
VABLJENI K REŠEVANJU!
inf. služba
Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6.6.1979, je Glasilo KTL na podlagi ,	7. točke prvega odstavka 36. člena zako-
na o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, 33-316/72) oproščeno temeljnega prometnega davka od prometa proizvodov.
DOPISUJTE V GLASILO
Ugankarski slovarček
ANEVRIN - vitamin B,;
AKAD - prestolnica Babilonije ob Evfratu;
ASANA - telesni položaji v jogi, ugodni za meditacijo;
ASEPSA - s sterilizacijo dosežena preprečitev infekcije ran;
KOHORTA - starorimska vojaška enota, štela je 1000 mož;
M.Z.
NAGRADNA KRIŽANKA
GLASILO KTL - INDUSTRIJE PAPIRJA IN EMBALAŽE LJUBLJANA, IZDAJA DELAVSKI SVET DO KTL V NAKLADI 2200 IZVODOV. IZHAJA MESEČNO, UREJA UREDNIŠKI ODBOR V SESTAVI: MILENA KLEVA (predsednik), CVETA AHČIN, DARKO DENIŠA, FANI GUTNIK, ANTON ORAŽEM, MANJA PREZELJ, (člani), TEHNIČNI UREDNIK MARINA POŽEG TER GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK MAJDA ŠTREKEU, TISK KTL TOVARNA POTISKANE EMBALAŽE LJUBLJANA, NASLOV UREDNIŠTVA: INFORMIRANJE DELAVCEV KTL LJUBLJANA, KOTNIKOVA 19/a, TELEFON: 061/316-922, INT. 293. PREJEMAJO ZAPOSLENI IN UPOKOJENCI KTL TER OZD NA OSNOVI IZMENJAVE GLASIL BREZPLAČNO.