Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica Trbcvlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Diti 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečna DSa 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
ŠtOV. 11
Socialistična internacionala m socialisti . za mir
Orožni In finančni kapital pripravlja
ta vojno
Delavstvo po svobodnih demokratičnih deželah je te dni manifestiralo za mednarodni mir in mirno rešitev italijansko-abesinskega spora. Delavstvo obsoja vsako vojno, ker vsako sporno vprašanje je mogoče rešiti s sporazumom ali razsodiščem. Najbolje bi pa še bilo, če bi končno odločevalo Društvo narodov ter imelo tudi potrebno avtoriteto in sankcije, da prisili neposlušne države k mirni rešitvi svojih in drugih mednarodnih sporov. Te avtoritete pa Društvo narodov še nima in jo v doglednem času težko dobi, ker v njem odločajo ka* pitalistične velesile, ki hočejo reševati spore po svojih interesih, ne pa po interesih objektivnega sporazuma ali z odglasovanjem v Društvu narodov.
Ta položaj je merodajen tudi v italijansko-abesinskem sporu. Velesile se na vse pretege trudijo, da bi se sporazum dosegel izven Društva narodov, da ne bi ugled te ustanove preveč utrpel. To je sicer lepa poteza, ki hoče zabraniti prelom z Italijo. Vzrok te taktike pa ni ljubezen do Italije, marveč le načelo, da Anglija dovoli Italiji samo koncesije, ki jih sama hoče samostojno, brez vpliva Društva narodov.
Zadnje dni je nastal v tem sporu pomemben preokret. Abesinija je dala koncesijo za izkoriščanje večjih pokrajin amerikanskim kapitalistom. Nezanesljiva poročila, ki jih angleška vlad preklicuje, so dobili enake koncesije angleški kapitalisti. Tudi to je mogoče, da angleška vlada o tem ofi-cielno nič ne ve, toda, kakor je posneti iz angleškega tiska, je Anglija pripravljena braniti »svoje« interese v Abesiniji za vsako ceno in ne le v Abesiniji, ampak tudi drugod. To je očitna grožnja, ki ni brez podlage.
Razumljivo je, da je ta preokret, ki je bil potihoma pripravljen, presenetil Italijo ter pomeni močan pritisk, da se Italija glede Abesinije sporazume z Anglijo ali pa bo Anglija izvajala konsekvence.
Iz tega položaja je razvidno, kako silno velika je nevarnost, da nastane iz te mednarodne komplikacije nova vojna, vojna, ki se lahko suk-cesivno razširi na vse kontinente, od katerih bo Evropa nedvomno najbolj prizadeta. V Evropi so namreč še vedno zelo nezdrave medsebojne razmere, slabe socialne razmere in obenem je tudi na višku šovinistično nacionalno sovraštvo, ki je največji nasprotnik miru.
Spričo tega položaja je delo za mir, delo za demokracijo najvitalne-ja naloga vseh poštenih državljanov, predVsem pa socialističnega delavstva, ki je edino zanesljivi apostol demokracije, mednarodnega sporazuma in miru.
Ogromna množina
kave v meri®
Kflko gospodari kapitalizem
Med sedanjo krizo so potopili v morje 34 milijonov vreč kave, da s
tem zadrže padec cen. Polovica te kave zadostuje na leto za ves svet.
V	Jugoslaviji bi zadoščala taka množina kave sto let. Enako ravna ohola gospoda tudi z drugimi potrebščinami. Koliko časa bo še trajalo, da bodo sadove dela in zemlje uničevali, človeštvo pa umiralo gladu?
Sobota, 7. septembra 1935
V žen&tfi ©df©ž«i|©
Volna ali mir?
Tri rešitve so mogoče v italijansko-abesinskem sporu.
1. Sporazum med tremi velesilami in delitev Abesinije.
2. Odločitev Društva narodov v sporu, in
3. Vojna med Italijo in Abesinijo. Največ izgleda ima prva rešitev,
druga malo, tretja nekaj več, ne glede na konec.
Italija bo spravila
en milijon vojakov
na bojišče. Tako pravi Mussolini vsemu svetu, ki bedasto in provokato-rično govori o sankcijah proti Italiji. Morala italijanskega vojaštva je, da bo do konca izvršilo dolžnost do domovine.
Odločnost je torej tu, če ne bo močnejših sil.
En milijon dolarjev v gotovini za vojni materija! vnaprej
pa ponuja po abesinskih vesteh atne-rikanska finančna družba Abesiniji, ki se bo porabil za dobavo orožja in municije iz Amerike, če ne drugače, pa po tihotapski poti.
Grozi torej krvava vojna.
Društvo narodov in velesile so jo dolžne preprečiti, toda nesebično!
Vsekakor bo pa imel zadnjo besedo v abesinskem vprašanju kapital, ki je z dogovori položil svoj interes
v	Abesinijo, čeprav ga ameriška in angleška vlada upravičeno zanikata. Kapital dela sam in potrebuje vlado šele, ko je treba braniti njega interese.
Problem je vrlo težak.
Predsednik vlade v Parizu
Predsednik vlade dr. Stojadinovič je odšel po blejski konferenci v Pariz, da se posvetuje s francoskimi politiki zunanjim ministrom Lavalom in predsednikom republike, Lebru-nom o nadaljnjih ukrepih v mednarodni politiki. V Parizu je izjavil predsednik vlade, da Jugoslavija ostane zaveznica Francije. V nadaljnjem je šlo za vprašanje podunavske-ga pakta. V tem vprašanju je nastala izprememba. Mala antanta in tudi Italija ne stojita več na stališču med-
sebojnih pogodb in potem šele podu-navskega pakta. S tem je sklepanje podunavskega pakta olajšano, ker bi se direktno tikalo vseh prizadetih dežel in se nanašalo na nevmešavanje v notranje zadeve zaveznice, na nenapadanje in- konzultiranje. Podrobneje dogovore pa potem posamezne države sklepajo med seboj posebej.
Ta način izvedbe podunavskega pakta bi tvoril temelj za nadaljnjo politično organizacijo srednje Evrope.
Izjava o novih političnih zakonih
Dr, Dragoljub Jovanovič je v zvezi z revizijo političnih zakonov povedal naslednje:
Dr. Maček zahteva volilni sistem iz leta 1927, to je po okrožjih. Večinoma so tega mnenja opozicionalci. Sam sem na stališču velikih političnih formacij, ki prepletajo vso državo in izhajajo iz razrednih in sta-
novskih pokretov. V parlament je treba pripeljati gotov odstotek manjših, pozneje tudi večjih gospodarskih in kulturnih organizacij. To zahtevajo pokrajinske, če ne vsedržavne liste, oziroma čimvečja volilna okrožja. Poudaril je tudi popolno svobodo tiska, zborovanj in dogovorov.
Kjer vladajo socialni demokrati
Lep napredek
Odkar so socialni demokrati vstopili v belgijsko vlado, opažamo tam porast produkcije in zmanjšanje nezaposlenosti. Produkcija surovega železa je dosegla letos 1.51 proti 1.43 milijonov ton v isti dobi lani. Istota-ko je napredovala produkcija jekla od 1,42 na 1.47 milijonov ton. Vlada se resnično briga, da zmanjša nezaposlenost s preskrbo dela. Za želez-
gospodarstva
niške družbe je naročila 500 novih vagonov iz jekla. Za izvršitev tega dela se potrebuje 10.000 delavcev, ki bodo zaposleni vso zimo. Razen tega je vlada sklenila, da določi za preskrbo dela v dobi do konca leta 1938 znesek 3V1> milijarde belgijskih frankov (okoli 5 milijard in 130 milijonov dinarjev). Belgijski minister dela je socialni demokrat Henrik de Man,
Kapital se tepe za Abesinijo
V	Abesiniji so se vodila v zadnjem času tajna pogajanja med abesinsko vlado in zastopniki angleškega in ameriškega kapitala, ki jih je vodil prebrisani angleški finančnik Ri-ckett. In sklenili so pogodbo, po kateri sme angloamerikanska družba /5 let izkoriščati bogastvo skoraj polovice Abesinije. Poleg te pogodbe pripravlja Anglija še drugo pogodbo.
V	drugi družbi bodo zastopani abesinski, angleški, egipčanski in sudanski kapitalisti. Glavnico deset milijonov iuntov sterlingov založita London in Kairo. Druga pogodba se tiče na ozemlja ob izvirih Nila in južne Abesinije. Po pogodbah smeta druž-
bi izkoriščati petrolejske vrelce, zlate rudnike in razne druge rude. Ri-ckett je izjavil, ko je odhajal iz Abesinije: Vojna ali ne vojna, mi gremo svojo. pot. Italija ima še dovolj prilike, da brez vojne eksploatira Abesinijo,
Abesinsko .vprašanje je s tem stopilo v najbolj kritičen stadij, Vidi se, da je posegel v spor kapitalizem, ki hoče rešiti spor po svoje ob vednosti Anglije in Amerike.
Kaj napravi Italija? Ali jo ni pošteno ogoljufal — kapitalizem, kapitalizem, ki ga ščitita v tem primeru Amerika in Anglija?
E.@tO K
Dr. Živko Topalovič
Obnova samostojnega delavskega političnega pokreta
Socialisti Jugoslavije so se vedno in tudi po 6. januarju trudili, da bi vse vrste delavskih organizacij obdržali svobodne, ker so jih izkušnje po drugih državah z reakcionarnimi režimi izučile, da je za delavce nad vse važno, da obdrže legalno obliko svojih organizacij, ki naj se prilagode predpisom zakonov, ki pa naj oču-vajo idejno samostojnost in ki naj zasigurajo trajne stike med članstvom. Brez organizacije je vsaka delavska in socialna akcija obsojena na popoln neuspeh; brez organizacije ne more biti nikakega kontakta s široko ljudsko maso, brez organizacije je prekinjena vez z mladino, manjka vez med generacijami, pojavlja se vrzel, ki jo je pozneje zelo težko izpopolniti.
Razumljivo je, da so socialisti Jugoslavije storili vse, da ohranijo obstoj svobodnega strokovnega in kulturnega pokreta, so pa ravno tako tudi vedno skušali obnoviti samostojno politično gibanje. Dva taka poskusa v zadnjih dveh letih nista privedla do praktičnega uspeha. Začetkom leta 1934. se je vršil v Beogradu politični kongres, na katerem je bil izdelan program in pravilnik nove stranke, ki pa ju takratna vlada ni potrdila. Drugi poskus aktiviranja je bila socialistična soudeležba v volilni borbi, za volitve v letošnji pomladi, s postavitvijo samostojne kandidatne liste, ki pa tudi ni bila potrjena. Oba ta poskusa sta popolnoma naravna in odgovarjata splošni socialistični politiki, ki gre za tem, da delavski razred vsestransko zbira v organizacije, tako gospodarske in kulturne, kakor politične in da vseskupno akcijo socialističnega pokreta na vseli poljih, torej tudi na političnem, vrši v organizirani obliki. Ni torej čudno, če so jugoslovanski socialisti takoj pod-vzeli vse korake za obnovitev političnega gibanja, kakor hitro so se pokazale za to prve ugodne prilike, po padcu Jevtičeve vlade.
Ta vladna izprememba se je izvršila v okoliščinah, ki nedvomno pomenijo začetek likvidacije absolutističnega razdobja v notranjem razvoju Jugoslavije, ali vsaj likvidacijo one najsurovejše polfašistične faze, v kateri smo se nahajali nekaj let. Gotovo vračanje k demokraciji, gotov pojačan vpliv narodnih mas na upravo države vsiljujejo tako notranje kakor zunanjepolitične razmere. Zavedamo se, da do popolne notranje svobode in demokracije ne moremo priti brez daljšega razvoja in borb in da se moramo zaenkrat zadovoljiti le, da se z izpremembo političnih zakonov izza časa diktature zasigurajo najosnovnejše politične pravice državljanov: to je pred vsem pravica, da se organizirajo v politične stranke, da imajo svobodo govora in tiska in da si volijo v predstavniške institucije s#<m> zastopnike z enakim, splošnim in tajnim glasovanjem. To možnost mora socialistično gibanje kar najbolj izkoristiti in si ustvariti svoj samostojni politični organ.
To potrebo priznavamo kot milno, danes bolj ko kdaj prej in nje.se moramo zavedati vsi socialisti in vsi jugoslovanski delavci. Gotovo ne more nihče več oporekati, da temelji vse zlo, ki trpi pod njim delavstvo Jugoslavije, na dveh glavnih osnovah: obstoj kapitalističnega sistema
proizvajanja, v katerem se delavstvo prekomerno izkorišča, in
popolna brezpiM^sijbnost delavskega razreda v državi, ki mu v njej manjka potrebni vpliv, da bi se delavstvo moglo braniti zla, ki mu ga prinaša kapitalistični sistem izkoriščanja.
Tega sistema deliaVštvo samo danes ne more izpremeniti. Njegove socialne sile so še mnogo preslabe, da bi moglo prevzeti kaj takega kot neposredno nalogo. Je pa mogoče povečati svoj pomen in vpliv v državi in na ta način odvrniti mnogo nesreč in zla in občutno dGgntti položaj delavstva. To nam jasno izpričujejo Izkušnje v mnogih državah.
Gospodarska kriza je dogodek, ki je vplival porazno v vseh državah. Kolikor je kapitalistični sistem bolj razvit in gospodarstvp kake države bolj vezano na izvoz v inozemstvo, v toliko so posledice gospodarske krize prizadele Severno - ameriško unijo. In vendar ni v vseh državah gospodarski in socialni padec, zlasti za delavce, enak. Da li padejo posledice krize več ali manj v breme določenega razreda, je odvisno od njegovega vpliva in moči v državi. Kjerkoli so si delavci mogli in znali po svojih samostojnih organizacijah in potom politične demokracije v drža-
vi	zasigurati in ohraniti vpliv na državno gospodarsko, socialno, finančno in kulturno politiko, so preprečili, da kriza, ki ji je zapadel kapitalistič-ni proizvajalni sistem, ni bila prevaljena izključno na njihova ramena, temveč da vsa socialna skupnost kot taka prevzame nase skrb za oživitev gospodarstva, za preskrbo brezposelnih, za očuvanje mezd, za zajetje mladine in izgraditev njene bodočnosti. V raznih državah so sc posluževali različnih oblik, ki so po njih prihajali delavci do vpliva na politično oblast. Ali kjerkoli so v tem uspeli, je bil rezultat uedslomno znatna ohranitev pred posledicami krize. Kjer pa so delavci ostali brez političnega pomena, je bil njihov gospodarski, kulturni in fizični poraz strahovit.	(Konec	prihodnjič.)
 ,44
Delavstvo in državne dobave
Pokojni s. dr. Lev Wšnter kot demokrat
Češki socialni demokrat, ki je preminul minuli teden, je spomladi, ko se je odločil, da ne kandidira več v parlament (maja meseca), objavil svojim volilcem opomin, v katerem pravi med drugim:
»Poslansko delovanje se seli danes iz parlamenta v volilno okrožje. Poslanec je zopet v najbolj pravem smislu besede posredovalec med državljani in vlado. Pojasnjuje želje prebivalstva vladi ter pojasnjuje nje delovanje prebivalstvu. To je potrebna funkcija, tembolj potrebna, čimbolj je treba vse sile naroda poklicati k sodelovanju, da bo demokracija mogla premagati težko prehodno dobo.«
premoga
Na rudarske strokovne organizacije prihajajo iz naših rudarskih revirjev Številna .Vprašanja, ali je storjeno res vse, da se odvrne od naših rudarjev nevarnost, ki jim preti od ponovnega znižanja količin premoga, . ki ga naročajo državne železnice v naših rudnikih.
Medstrokovni odbor rudarskih strokovnih organizacij je sklenil odgovoriti na ta vprašanja v časopisju.
Dosedanji potek akcije rudarskih strokovnih organizacij, s katerimi so sodelovali roko v roki predstavniki samostojnega gospodarstva in pa narodni poslanci ter drugi .iavrii delavci, je v glavnem znan. Znano Je tudi, da zaznamuje ta akcija vsaj majhen uspeh: izvajanje ukrepov, ki bi slovenske rudnike ponovno težko prizadeli, je za mesec dni odloženo.
Odložitev pa seveda še ne pomenja rešitve.
I a mesec se bo vršila glede končne rešitve tega vprašanja težka borba, ki jo bodo morali dobojevati seveda predvsem faktorji, ki so v to v prvi vrsti poklicani.
Rudarske strokovne organizacije pa bodo to borbo z napeto pozornostjo spremljale. Zakaj? Rudarske strokovne organizacije ponavljajo kot odgovor na to vprašanje ponovno dejstva, ki so jih obrazložile zadnje tedne v neštetih informacijah pred javnostjo in odločujočimi faktorji:
Od leta 1929. se je zmanjšalo v naših revirjih število zaposlenih delavcev za 4009, to je skoro za polovico.
Mnogo rudarjev se je vrnilo v tem času v revirske občine iz inozemstva.
Zaposleni rudarji delajo v naših revtr-jih pcijgti le po 12 do 14 dni na mesec. Za večino delavcev znašajo v teh mesecih mesečni brutto zaslužki komaj po 500 Din, neto zaslužki, pa niti po 400 Din. Odbitki so zato tako veliki, ker msrh skrbeti v naših rudnikih vsak zaposlen rudar v povprečju še za enega nezaposlenega ali upokojenca.
Rudarsko staro‘$fno' Zavarovanje, ki je bilo že prej v krizi, .je prišlo po zadnji ponesrečeni reorganizaciji le še v težji položaj.
V	ozkih dolinah okrog Trbovelj je nagomilenih 16.000 prebivalcev,
ki so navezani posredno ali neposredno izključno na zaslužke iz rudarske produkcije. Od rudarske produkcije neodvisnih pridobitnih virov je tu malo.
Preseljevanje rudarjev v druge rudnike tega stanja vsaj za enkrat ne obeta bistveno olajšati. Zakaj pri vseh rudnikih v <jxžavi gre v glavnem le za bolj ali manj intenzivno stopnjo zaposlenosti. Dosedanje iz-
kušnje so pokazale, da novih delavcev po večini ne iščejo solidni rudniki, temveč nesolidni, ki ne morejo nuditi priseljenim rudarjem niti napol primernih prebivališč in ki , zadržujejo priseljenim rudarjem težko prl-; služene že itak nezadostne mezde.
! Rudarske strokovne, organizacije teh j dejstev ne ponavljajo zato, ker bi se želeie i vmešavati v trgovske posle, ampak zato, ker ne morejo iti preko tako težkih dejstev in molčati, ko sta življenje in eksistenca njih članstva najtežje ..ogrožena.
Pri tem položaju so se rudarske strokovne organizacije tudi zanimale, kakšni so razlogi, s katerimi se stalno nižanje državnih naročil v naših rudnikih opravičuje.
Ugotoviti so morale, da so te argumentacije tako površne, da se mora zahtevati, da se iznesejo v javnost, da bodo pristopne objektivni 'strokovni kritiki, ki bo izrekla nedvomno težko obsodbo nad lahkomiselnostjo, s katero se obravnavajo pri nas težki socialni in gospodarski problemi.
Rudarske strokovne organizacije povdarjajo
pred vso javnostjo, da ni čudno, da ustvarjajo uvodoma navedena težka dejstva v naših revirjih težko atmosfero. Vendar bi rudarske strokovne organizacije želele, da bi se ocenjevalo pravilno dejstvo, da je v naših revirjih letos mirneje, kakor je bilo v poletnih mesecih lani in predlanskimi,
To je zato, ker rudarji ne žele, da bi mogel kdo upravičeno reči, da ima akcija rudarskih strokovnih onfhnizacji, ki jo narekuje edino obupno gospodarsko in sociaino stanje v naših revirjih, politično ozadje.
Rudarske strokovne organizacije prosijo rudarje tudi nadalje, da ne dajejo nobenega orožja v roke tistim, ki bi si ničesar bolj ne želeli, kakor da bi našli kako pretvezo, s katero bi zmanjšali težo uvodoma navedenih dejstev.
Rudarske strokovni organizacije pa na drugi strani z vsem povdarkom opozarjajo,
da je nujno potrebno, da se naše rudarsko delavstvo ne izziva s ponovnim nižanjem državnih naročil
pod pretvezami, ki po našem globokem uverjenju ne vzdržijo objektivne strokovne ocene.
Povdarjajo dalje, da s tem, da se od ponovnega znižanja naročil v naših revirjih odustane, naš revirski problem še davno ni rešen in da je nujno potrebno, da se izgradi za te kraje odgovarjajoče brezposelno skrbstvo in da se stori v pravcu, da bo odtekala delovna sila iz teh krajev več, kakor se more storiti z nedoločnimi obljubami, ki so seveda najbolj poceni, a zato tudi brez vsake vrednosti.
Kovinarska stavka
v	Sadu
Pokrajinski odbor URSSJ v Novem Sadu nam sporoča, da je izbruhnila v tvornici »Šrafova i gvozdene robe d. d.« stavka. Vodstvo tovarne se je branilo razpravljati o kolektivni pogodbi z zaupniki in predstavniki organizacije URSSJ ter po dolgem zavlačevanju sploh odklonilo sklenitev kolektivne pogodbe. Stavka nad j 60 kovinarjev. Opozarjamo delavce, da ne sprejmejo dela v tej tovarni.
Ogrska zahteva vola-Iho enakooravnost
Ogrska in Avstrija nameravata zahtevati v Ženevi od Društva narodov, da se jima prizna vojaška enakopravnost. Torej prav po zgledu velesil, ki se niso razorožile, prihajata za Nemčijo še Ogrska in Av-j strija. Če bi Društvo narodov tega | vprašanja ne uredilo, nameravati obe | državi uveljavljati svojo zahtevo pri sklepanju podunavskega pakta.
j Stroški afalije laredi oriorave vojna
Italija je izdala doslej za vojne stroške v Abesiniji 1.350 milijonov lir (to je okoli 4 milijarde dinarjev). Trgovinski dolgovi v Angliji pa znašajo že 2 milijona funtov šterlingov j* (okoli 41/2 milijarde dinarjev).
Nemški škofje v ofenzivi
Nemški fašizem preganja katoliško cerkev. Omejuje ji svobodo, ker vidi v njenih akcijah politično giba- i nje.
Škofi so sklicali v Fuldo škofijsko konferenco ter tam sklenili pastirsko pismo, ki je bilo 1. septembra prečitano po vseh cerkvah. V svojem pismu se obračajo proti omejevanju svobode zunaj cerkve, proti zatiranju tiska, proti plemenski gonji itd.
V	svojem pismu pravijo: »Bogu je treba biti bolj pokoren kakor človeku.« — »Naša cerkev je premagala paganstvo in tudi novo jo ne bo premagalo.« Itd.
Ob nastopu fašizma v Nemčiji so rekli v Vatikanu: Oblast je od boga in avtoritativni režim v duhu cerkve.
Kako so se izpremenile razmere?
Preoir za Avstrijo
Vprašanje Avstrije še ni rešeno ter utegne povzročati velesilam še mnogo skrbi. Velesile se pogajajo, kaj se naj zgodi z Avstrijo, Nemčija pa pripravlja priključitev, ki jo namerava izvesti, ko prične Italija vojno z Abesinijo. Italija ve o tem naklepu, zato pa pravi, da bo imela še vedno milijon vojakov v obrambo avstrijske neodvisnosti, Kakor vse kaže, pride za italijansko-abesinskim sporom še italijansko-nemški-avstrij-ski spor, kar nam ne zbuja najlepših nad.
Bavarski it m ati e proti tretfesnis cesarstva
Ob odkritju spominskega kamna v Hemau na Bavarskem je zapovedal okrožni fašistični voditelj oblastem, da morajo ukazati razobešenje zastav. Zastav pa ni bilo. Kmeti so vznemirjeni zaradi preganjanja duhovnikov po raznih vohunih in včasih katerega pretepo. Oblasti se kmetov ne upajo preganjati. Nemškega pozdrava na Bavarskem ni več. Razpoloženje proti vladi je splošno, češ, da doslej ni mogla izpolniti nit ene obljube. •
Ameriški kapitalisti so se odrekli koncesijam v Abesiniji
Po posredovanju vlade Zedinjenih držav so ameriški finančniki razveljavili pogodbo o petrolejski koncesiji z Abesinijo.
Glavni vzrok umika te koncesije je nejevolja v Angliji, deloma pa tudi nevarnost zapleta evropskih držav v vojno, zlasti Italije in Anglije.
Dne 4, septembra se je vršila seja italijanske vlade, na kateri je bilo baje sklenjeno, da prične Italija okoli 15. septembra prodirati iz Eritreje v Abesinijo.
Ali si že poravnal naročnino! Afeo že ne, stori takoj svojo dolžnosti
B. Traven, Bombaž
Prevaja Talpa
1. knjiga
11
Jajca smo smatrali še za večje razkošje kakor slanino ali meso. loda sedaj, ko so nam bila jajca tako vabljivo blizu pri rokah, se dala mnogo hitreje pripraviti kakor katerakoli druga jed in ko nam je bila dana možnost, da smo zajtrkovali kaj ki epkejšega kakor slabo kavo in ozek košček prežganega kruha, sc jajcem kar nismo mogli več odreči. Nenadoma smo spoznali, da bi morali brez jajc še pred koncem žetve zaradi stradanja poginiti, če bi pa žetev le preživeli, bi pa vendar bili tako oslabljeni, da bi nas nihče ne maral za delo. Abraham nam je pripovedoval, da so sužnje zmeraj dobro hranili kakor konje, to mu je povedal njegov ded; za prehrano svobodnih delavcev se pa noben človek ne zmeni. Ce zaradi preslabe hrane omagajo, ker jim mezda za dobro hrano ne zadošča, zlete pač na cesto.
lake čudovite nazpre, ki niso bili niti znan-•djeni mm
stveno utemelj
niso bili pravilni, nam je
razkladal Abraham, samo da bi si zagotovil za svoja jajca živahen: in stalen trg. Taka -osvetlitev človeških razmer se nam je zdela tem pravilnejša, ker je bil vprav Abraham tisti, ki nas je včeraj v našem živahnem pogovoru prekinil; ta pogovor bi
nas brez dvoma, čeprav ne preko jajc, privedel do istega končnega nazora o svetu.
Razen tega pa nam je Abraham dobrosrčno dajal jajca do prihodnjega mezdnega dne na up. Delal je to samo iz dobrosrčnosti, in ker ni maral, da bi kot njegovi dragi tovariši v poznejšem življenju, torej po žetvi, zaradi preslabe prehrane propadli.
čez tri dni sploh nismo več razumeli, kako srpo.spjoh kdaj mogli živeti brez j nje. Imeli smo jajca za zajtrk, jemali smo jajca s seboj za kosilo, zvečer pa smo še celo jedli jajca, potrli smo jih celo v kruh, samo da bi si ohranili delovno silo za poznejše življenje.
Abraham sc je razumel na kokošjerejo, to smo mu morali priznati.
Krmil je kokoši prav bogato s koruzo. Vsak drugi večer, ko sc je stemnilo, se je odpravil, z vrečo, da bi pri farmarjih nakupil koruze. Včasih je že ob treh odšel s polja domov, samo da bi kokoške’ uspevale. Kadar pa je kupoval koruzo, se je vrnil šele, ko smo že davno spali.
Vseh šest kokoši in petelin so napravili vse, kar je človeku, ne. kar je kokošim mogoče, samo da so nas obvarovale pred grozečo preslabo prehrano; zdelo se je. kakor bi našo potrebo že v naprej poznale, lit za obilo koruzo so dajale v povračilo več, kakor se nam čuti kokoš dolžna dajati.
Prvo jutro so znesle kokoši — kakor smo že poročali, štiri jajca, drugo jutro sedem; ko pa smo podvomili, da bi bilo kaj takega mogoče, nas i® povedel Abraham naslednje jutro k trem iz bičja spletenim košaram, ki jih je v ta namen obesil, in^ nam je dovolil, da smo sami prešteli jajca. Našteli smo jih tretje jutro sedemnajst, ki so jih kokoši ponoči znesle. Ker smo jajca ob sončnem vzhodu osebno videli in osebno prešteli, nismo od tega dne več dvomili v število jajc, ki so jih znesle Abrahamove kokoši, čeprav nam je neko jutro ves žareč od veselja, kakor bi bil zadel v loteriji, povedal, da so znesle kokoši ponoči osem in dvajset jajc. Nam je bilo vendar vseeno, kako je Abraham ravnal s kokošmi, da je dosegel tolikšne uspehe. Ko je Sam Woe neki dan rekel, da znajo pri njem doma iz mrvice zemlje ali iz kokoši dobiti, kar zna iztisniti samo še bog, da pa kaj takega doma vendar niso dosegli, tedaj ga je zamorec takoj nahrulil; »Ste pač osli in se razumete na umno kokošjerejo prav tako malo kakor vsi farmarji tod naokrog, ki so še večji osli kakor vi. Toda mi v Lousianiji, mi se razumemo na kokoši. Jaz sem se tega naučil od babice. Bil sem mnogokrat tepen, preden sem razumel; toda sedaj me v tem ne poseka noben še tako podjeten farmar, samo če začnem v bližini gojiti kokoši in če pokažem, kako si je treba iz kokoši kovati dobiček.«
Grafično delavstvo javnosti
Mebarta wo|na ni wecna
Po naravnem zakonu se pojavljajo j v vrvežu življenja nasprotja in boji, katerim z vso naravno logiko slede zopet blagodejna pomirjenja. To je bistvo življenja. Če bi tega bistva ne bilo, kako bi bilo življenje dolgočasno. Vrše se boji za načela, za materialne interese, za čast, pogostoma tudi za prazen nič. In vendar so vsi boji le življenje, ki vrši elementarni proces razvoja.
Mož in žena se skregata. Zgodi se celo, da frfotajo po zraku krožniki ali kuhalnice. Prav lepo to ni, toda za divjim viharjem pride pomirjenje in obema se zdi smešno, zakaj sta mučila uboge krožnike in kuhalnice. Pa se pobotata in med njima nastane
toplejša vez, toplejše prijateljstvo, kakor je bilo. Ni je sile, ki bi logiko tega zakona ovrgla.
Spor v grafični industriji je tudi taka »sporna« zadeva. Gre prav za prav za nič. Samo organizacija grafičarjev je kamen spotike. Priletel je krožnik z nasprotne strani, pa je bil spor in izpor tu. In če je spor tu, potem je neizogibno, da se pomenita tudi o pomirjenju. To je logika življenja. Zato sabotiranje medsebojnega dogovora nima zmisla.
Organizacija je ponudila roko direktno in indirektno. Ali so med odpornimi voditelji štirih tiskarn tudi možje, ki pomirjenja žele? Znano nam je, da so. Znano, da se nekateri jeze
in odklanjajo odgovornost za težke posledice, ki čakajo naprednjaško gibanje in tisk. Tudi nam je žal, ker bo za javnost vse to velika škoda. Toda gospodje naj se oprimejo inicijative, naj blagohotno posredujejo med seboj, pa pojde. Častno in koristno delo bodo opravili s tem, ker bodo pospešili obnovitev urejenih razmer v grafični industriji.
Nihče ne more dvomiti, da mora priti do sporazuma. Nihče. In sporazum mora jamčiti tarifne razmere ter tarifno skupnost, ki je oboje industriji j tako potrebno, kakor ribi voda.
Do tedaj pa organizacija grafičar-| jev mora vztrajati v zaščito svojega j članstva ter v prepričanju, da je po
vsej logiki življenja sporazum neizogiben. Besedo imajo predvsem oni, ki so odgovorni za nastalo borbo, besedo pa imajo tudi prav tako oni, ki sicer odklanjajo odgovornost, toda se z odklanjanjem odgovornosti ne iz-nebe. Odgovorni so za tisk, za gospodarstvo in moralno so odgovorni obenem javnosti. Končno bo sodnik — napredna javnost, ki bo obsodila odgovorne in soodgovorne, čeprav odklanjajo odgovornost.
Prijetno in dobrohotno premirje najprej in potem lojalen blagodejen sporazum!
To so lahke, povsem človeške stvari v družbi dobrohotnih poštenih ljudi.	J,	Z.
Nastal bo bol, kakršnega še ni nihče videl
Mnogo je že bilo delavskih stavk, dosti smo imeli nameščenskih gibanj in še več je bilo mezdnih gibanj. Vse stavke so trajale nekaj časa, vsa gibanja so trajala več ali manj časa, končno pa je bilo vsako gibanje nekako zaključeno in v vsaki stavki je bil dosežen kak rezultat in je bila nato stavka zaključena.
Enako je bilo tudi z vsemi dosedanjimi mezdnimi in tarifnimi gibanji grafičnega delavstva. Z nekakšnim kompromisom je bilo vsako gibanje končno zaključeno. Stavk je imelo grafično delavstvo razmeroma malo.
V Sloveniji je grafično delavstvo v celoti stavkalo zadnjič 1. 1919. Osem tednov je tedaj trajala stavka. Pozneje je imelo grafično delavstvo manjše stavke v posameznih podjetjih ali pa v posameznih panogah. Vse stavke so bile končno zaključene z sklenitvijo novih kolektivnih delovnih pogojev.
Nobena stavka grafičnega delavstva pa ni imela doslej tolikšnega obsega in tako velikega pomena, kakor ju ima sedanja stavka tega delavstva.
V celoti stavka grafičnega delavstva sicer ni bila dolgotrajna, vendar pa je obsegla doslej največje število grafičnega delavstva.
Svoj posebni pomen pa ima sedanja stavka grafičnega delavstva v tem, da se stavka nadaljuje v nekaterih podjetjih, četudi je z večino podjetij dosežen za obe strani časten in zadovoljiv sporazum. Sicer je tudi ta sporazum prav za prav le začasen in je mogoče, da stavka grafičnega delavstva izbruhne z vso silo vnovič.
S sporazumom, ki je bil sklenjen med organizacijo grafičnega delavstva in med večino grafičnih podjetij, je bilo ohranjeno v celoti prejšnje delovno razmerje, delovni pogoji torej niso bili spremenjeni, in je bilo prejšnje delovno razmerje obnovljeno za dobo treh let.
Vsakdo bi pričakoval, da more biti sporazum, ki je sklenjen z ogromno večino podjetij, zadovoljiv za vsa podjetja. Pa so se vendar našla nekatera podjetja, ki sporazuma nočejo akceptirati. Pri tem tudi ne povedo, kaj prav za prav hočejo in kaj žele doseči. Ne postavljajo nobenih predlogov, sporazuma ne priznajo, zaposlujejo stavkokaze, zbirajo krumirje.
Seveda je vedno bolj jasno, da nočejo nobenega sporazuma, da nočejo nobene kolektivne pogodbe in da ne priznajo trajno nikakih delovnih pogojev. Kolektivna delovna pogodba
je grafičnemu delavstvu podlaga za j eksistenco. Vzeti mu kolektivno pogodbo, pomeni ubiti mu eksistenco.
Kolikor se bo grafično delavstvo moralo boriti dalje, se bo torej borilo za golo eksistenco, za suhi košček kruha, za življenjski obstoj.
Za eksistenco, za življenjski obstoj pa se grafično delavstvo zna boriti. Ta borba, borba za eksistenco, bo velika borba, zato bo grafično delavstvo vložilo vanjo vse.
Borili se ne bodo posamezniki. Borilo se bo vse grafično delavstvo. Zanj se bo borila organizacija z vso svojo organizatorično silo. Za organizacijo bo stalo vse članstvo kot en mož. In tudi posamezniki, poedinci, bodo v tem boju postavili v bojno vrsto celega moža.
Nastal bo boj, kakršnega doslej še ni nihče doživel. Ta boj ne bo stavka, ta boj ne bo gibanje v obliki, ki je bila doslej običajna pri vseh stavkah in pri vseh gibanjih, ta boj bo borba za eksistenco in za obstoj, bo boj proti vsem onim, ki rušijo eksistence.
V	ta boj bo potegnjeno vse. S svojim delom, z vsemi dejanji, z vsako besedo, pri vsakem koraku, vsak dan
od jutra do večera bo grafično delavstvo v borbi. Z njim bodo v borbi vsi sorodniki: bratje in sestre, očetje in matere, otroci in vsi znanci in prijatelji ter vsi, ki so z njimi enkrat ali večkrat ali pa jih samo srečujejo.
Svet bo videl, kako se grafično delavstvo bori. Svet bo spoznal, kakšna je borba grafičnega delavstva šele tedaj, ko se to delavstvo bori za svoje eksistence, ko se bori za vse.
Kdorkoli je v Sloveniji kdajkoli čul o Narodni tiskarni, bo v tem boju tudi zvedel, kdo je Narodna tiskarna, kaj je Narodna tiskarna zagrešila in storjeno bo vse, da bo pridobljen za boj proti temu podjetju. Kdorkoli je kdajkoli čital »Jutro« ali »Slovenski Narod« ali »Domovino« ali »Življenje in svet«, ta bo v tem boju čital tudi, kakšno je prav za prav to časopisje, bo zvedel, kdo je za tem časopisjem in bo spoznal, kaj mora storiti s takim časopisjem.
Ne bo niti kraja niti kota, kamor ne bi našlo grafično delavstvo, kamor ne bi grafično delavstvo razširilo svojega boja.
Z dušo in s telesom bo grafično delavstvo v tem boju in z njim bo vse delavstvo in vse meščanstvo in z njim bo slej ko prej vsa javnost.
>n b.
Nezmiselna odpornost štirih tiskarnarjev
Vsa slovenska javnost je radovedna, zakaj se štirje tiskarnarji v Ljubljani še vedno upirajo skleniti tarifno pogodbo z organizacijo gra-fičarjev. Dva meseca že traja borba s temi tiskarniškimi podjetji, ki so prelomila solidarnost z ostalimi tiskarnami ter tudi s tem dokazala, da ne zaslužijo vere in zaupanja niti svojih lastnih članov, kaj šele javnosti. Dočimso vse tiskarne uvidele takoj, da bi bilo nespametno in negospodarsko vztrajati v borbi z organizacijo grafičarjev, ko je vendar tarifna skupnost s to organizacijo temelj prosperitete v grafični industriji, kolikor je danes mogoče govoriti o njej. Če bi te tarifne skupnosti ne bilo, bi danes životarila grafična industrija prav tako, kakor životarijo iu propadajo druge industrije in zlasti obrti.
Smešna je odpornost Hrovatinove, Narodne, Delniške in Čcmažar-jcve tiskarne, če opazujemo stvar površno; če se pa poglobimo vanjo, je tragikomična, ker reže globoke rane v njih lastno meso. Nihče danes ne more vedeti, kaj bo z »Jutrom«, »Slovenskim Narodom« in drugimi naročili, ki jih spravlja trmasta odpornost odgovornih lastnikov tiskarn
v nevarnost propada. Iz prav zanesljivih virov vemo, da so pisatelji, založniki in inteligenti, ki imajo opravka s temi tiskarnami, skrajno ogorčeni nad početjem štirih tiskarn ter so se deloma že selili v druge tiskarne. Kakšna budalost je to, pravijo, delavstvo ne zahteva ničesar, pa mu zapirajo vrata ter si skušajo pomagati s tujim krumirskim osobjem, dočim poštenemu in sposobnemu dolgoletnemu svojemu delavstvu ne privoščijo kruha. V početju ni videti nič drugega, kakor ižfazito sovraštvo do delavske organizacije in delavstva, ker za odpornost tudi druge stvarne utemeljitve ni. Tiskarnarji sami jili niso navedli, pač pa so ponovno poudarili, da je njih namen, streti organizacijo delavcev in znižati njihove plače. V ta namen se poslužujejo metod, groženj proti organiziranemu delastvu, kupovanja ne najboljših elementov v svrho opravljanja stavkokaznega dela. Borba tiskarnarjev proti delavski organizaciji že načelno ni moralna, ker sc poslužuje po današnji etiki nemoralnih pomoč-kov. Opravičeno bi v tem boju porabljene metode imenovali krumir-stvo na strani lastnikov, ker so sc iz-
neverili skupnosti tiskarnarjev, ki je vedno tam, kjer je večina, na strani podkupljenega osobja pa, ker se je dalo korumpirati z zapeljivimi obljubami, da škoduje svojim tovarišem delavcem in delavkam.
Če premotrimo ves spor takole s teh strani, šele uvidimo, kako silno je ogaben in zločest, mogoč le v popolnoma nekulturnih razmerah.
Kaj se bomo potem še čudili, če gospoda na tako lahkomišljen način zapravlja svoje dobro ime v vrstah kulturne, politične in delavske javnosti, zakaj le dejanja so pravo zrcalo oseb.
Strašno kulturno in socialno napako bi organizacija grafičarjev napravila, če bi boja ne nadaljevala z vso intenzivnostjo do poštenega sporazuma. V nasprotnem taboru niso naivni, saj je tam senator g. dr. Kramer, g. Ribnikar in drugi, ki si gotovo nočejo naprtiti odgovornosti za početje razbijačev, ki pripravljajo kaos v grafični industriji, in tudi ne odija, da se hočejo boriti proti delavski organizaciji, v tem primeru še celo proti svojim najožjim sodelavcem, do skrajnih konsekvenc, zakaj s tem bi se zavedno ogradili od de-
lavstva kot najbolj okrutni njegovi sovražniki.
Tu so .potrebni jasni računi.
Organizacija grafičarjev ima dolžnost, da vodi boj do lojalnega sporazuma. Vsp okoliščine, kulturne, gospodarske, politične in socialne, govore za organizacijo. Javnost, delavstvo in inteligenca so na njeni strani. In, če gospoda v svojem! lastnem, predvsem gospodarskem interesu, ne bo prišla še kmalu do uvidevnosti, kakšno mnenje se ustvarja o njej v celi slovenski javnosti, bo opazila to takrat, ko bo čutila težke posledice in bo prepozno.
Dovolj začasno smo opozarjali, da ima boj grafičarjev moralno zaslombo, ki je odpor upornih tiskarnarjev nima, kakor smo zgoraj ponovno dokazali. Zato smo za boj, ne za boj uničevanja, ampak za boj lojalnega sporazuma. Organizacija m izzvala izpora, pa je kljub temu pripravljena ponuditi roko v spravo, ki bo dalje zaščitila socialni položaj grafičnega delavstva.
To stališče je nadvse lojalno, pošteno in visoko moralno. Zato je javnost tem bolj HA strani grafičarjev.
R. N.
Zvestoba članstva do organizacije grafičarjev zahteva, da doprinesemo vse žrtve, ki bi še bile potrebne, dokler niso popolnoma zaščiteni interesi, ki jih hoče oškodovati kratkovidna reakcija
Tri organizacije
Ko je faktorska organizacija slavila desetletnico svojega obstoja, je priredila lepo slavje. V mali dvorani v Kazini so se zbrali številni zastopniki raznih organizacij in oblasti. Zastopniki so prišli tudi iz drugih krajev, zlasti številni iz Zagreba. Slavnostni občni zbor je tedaj vodil predsednik podružnice faktorskega udruženja g. Fr. Štrukelj. Vidno mesto sta zavzemala predsednik centralne faktorske organizacije g. M. Ambrožič in eden prvih funkcijonarjev faktorske organizacije g. K. Čeč.
Med zastopniki se je nahajalo tudi zastopstvo naše organizacije, da pozdravi tovariško organizacijo ob desetletnici njenega obstoja.
Lepo je bilo vse slavje, a najmar-kantnejše so bile besede, ki jih je tedaj med drugimi spregovoril ravnatelj g. K. Čeč, ko je rekel: »Tri organizacije imamo v grafični obrti: delodajalsko, faktorsko in pomočniško. Te organizacije morajo biti in z njihovim sodelovanjem bo mogoče uspešno delati za koristi črne umetnosti. Organizacije morajo biti in vsi morajo biti organizirani in vse tri enote morajo složno delati, naslonjene druga na
drugo, za skupne interese.«— Vsi so pritrjevali in živahno odobravali te besede. Pritrjeval jim je tudi predsednik centrale faktorskega udruženja.
Kje smo danes? Oni, ki so najbolj poklicani, da delajo za skupne koristi, oni, ki so najbolj poklicani, da delajo za red in uspeh ter bodočnost grafične obrti, se nahajajo na stranskih poteh. Delodajalska organizacija je prepustila odločanje o delovnih pogojih in o kolektivnih pogodbah svojim članicam. Tako stališče ustvarja prvi pogoj za nered in za kaotične razmere. Faktorska organizacija stoji ob strani kakor da bi se je vse to ne tikalo prav nič in njeni najodličnejši člani so pridno pri delu za pridobivanje stavkokazov in kru-mirjev. Le delojemalska organizacija je krepko in odločno na delu, da ohrani red in skupnost in da ohrani s tem pogoje za napredek in prospeh grafične industrije. Z njo je danes tudi večina grafičnih podjetij.
Morda bo kdaj zopet nastopil čas, ko bodo zopet vse tri grafične organizacije složno delale za skupne interese. Mi si tega časa želimo.
Nekdanje sodelovanje
Organizacija grafičnega delavstva je bila že od nekdaj na široko izgrajena organizacija. Ni se bavila izključno s kruhoborskimi nalogami, ni le ščitila materijelnih in socialnih koristi svojega članstva, nego je gojila prav posebno strokovno izobrazbo, splošno prosveto in še zlasti pa je razvila humanitarno delo v takem obsegu, da je bil sleherni član organizacije vsaj skromno zavarovan za vse primere, ko je zašel sam ali njegova družina v težave. Vsaj za silo je bil vsak član na podlagi solidarnosti vsega članstva preskrbljen in vsaj za silo.so bile preskrbljene tudi družine prav v vsakem primeru.
Pri vsem pa organizacija ni nikdar pozabljala, da ima prav posebne dolžnosti do vse stroke, ki daje njenim članom eksistenco. Zato je delovala ali pa sodelovala vedno, kjer je bilo mogoče storiti kaj v pro-speh grafične industrije in v dobro grafičnih podjetij.
Morda niti ni bilo posebno primerno, da je organizacija vedno dosledno upoštevala stališče: dobro podjetij — dobro delavstva. Poznejši, zlasti zadnji dogodki so pokazali, da se mnoga podjetja tudi tedaj, ko se deluje za njihovo dobro, prav ma-
lo	zmenijo za dobro delavstva.
Ali dejstvo je, da je organizacija vedno sodelovala, kjer je šlo za dobro podjetij, za koristi grafične industrije. Zlasti zadnja leta je bila organizacija v tej smeri nadvse delavna.
Kratek pogled nazaj pove, koliko dela je bilo vsako leto izvršenega, koliko potov je bilo opravljenih v prid grafične industrije.
Že leta 1927. so hodile v Beograd skupne delegacije, da intervenirajo na rajrazličnejših instancah zaradi konkurence državnih grafičnih podjetij. Leta 1928. so sc te intervencije nadaljevale v povečanem obsegu. Zlasti se je tedaj mnogo interveniralo po skupnih deputacijah zaradi vedno češčega ustanavljanja novih državnih grafičnih zavodov. Organizacija grafičnega delavstva je pri vsem tem delovala z naj večjim elanom, požrtvovalno in inicijativno in ni odklanjala velikili izdatkov, ki jih je s tem imela. Kadarkoli so zastopniki grafičnih delodajalcev le želeli, so sodelovali zastopniki organizacije grafičnega delavstva iz vseh krajev države. Mnogokrat se je primerilo, da je bilo zastopstvo delodajalcev pri takih intervencijah zelo pičlo, saj je dosledno pridno in aktivno delovalo v tej smeri samo zastopništvo slovenskih grafičnih delodajalcev, medtem ko je bila delegacija organizacije grafičnega delavstva vedno polnoštevilna, če je bilo to le potreba, in je poslala svoje predstavnike tudi iz najoddaljenejših krajev, da so lahko dokumentirali voljo in željo vsega grafičnega delavstva v državi. — prav posebno pa so se mno-
Škoda za vse lepo in požrtvovalno sodelovanje, škoda za vse skupne korake, ki so končno vendarle pripeljali do razdora. Škoda za vse tem bolj, ker bodo taka sodelovanja v
bodoče morda sploh preprečena in bo grafična industrija marsikdaj trpela škodo, ki bi se jo sicer moglo odvrniti.
Mimo gredo in čitajo...
žile skupne delegacije v Beograd leta 1929. Skupne delegacije so se tedaj odločno borile za koncesioniranje grafične industrije, kar je bilo za to industrijo življenjskega pomena. Tedaj se je v Beogradu baš obravnaval novi obrtni zakon, s katerim bi moralo biti rešeno to vprašanje. Vse leto so prihajale v Beograd tudi delegacije, ki so posredovale radi državnih dobav, pri katerih je bila Slovenija prikrajšana, dalje radi izuče-vanja grafičnih delavcev po kaznilnicah in poboljševalnicah in zaradi s tem zvezane nelojalne konkurence, ki so jo ti zavodi uganjali napram privatnim grafičnim podjetjem. In tako so se vrstila skupna posredovanja i v Beogradu pri centralnih instancah i v Ljubljani pri lokalnih ob-laštvih. Cesto so zastopniki organizacije grafičnega delavstva iz vse države sodelovali s slovenskimi podjetniki tudi takrat, če so bili slovenski grafični podjetniki osamljeni in so stali na drugačnem stališču, nego njihovi kolegi v drugih krajih države.
Vsa posredovanja žal niso uspela, vendar so prinesla grafični industriji mnoga olajšanja. Saj je popolnoma gotovo, da bi grafična obrt nikoli ne bila koncesionirana — obrtni zakon jo je sploh uvrstil med proste obrti — če ne bi bilo tolikšnega truda in napora organizacije grafičnega delavstva in nekaterih slovenskih delodajalcev.
In tako se vrste posredovanja vsa nadaljnja leta. Od leta 1927. do leta 1935. je organizacija grafičnega delavstva stalno sodelovala in je žrtvovala za skupne interese mnogo energije in mnogo denarja. Kako vestna, kako agilna, kako delavna je bila organizacija grafičnega delavstva pri vsem tem delu, bi mogel mnogo povedati sedanji predsednik delodajalske grafične organizacije g. M. Hrovatin, ki je bil stalno navzoč, kadarkoli so šli zastopniki obeh organizacij branit interese grafične industrije.
V	zadnjem času so bili zastopniki obeh organizacij že zopet na nogah, da preprečijo monopol šolskih knjig, da zavrejo graditev novih državnih grafičnih zavodov, da onemogočijo nova bremena grafični industriji itd. Ankete so se vršile v Beogradu, posvetovanja v Ljubljani, dogovori v Zagrebu in sploh se je delovalo v širokem obsegu, da se odvrnejo ne varnosti, ki grafični industriji še groze. Tudi tu bi sedanji predsednik or ganizacije grafičnih delodajalcev g. M. Hrovatin mogel potrditi, kolikšno oporo je v svojih stremljenjih vedno našel pri delavskih zastopnikih.
Zdi se. da se vse to delo, vse to dolgoletno sodelovanje, ne ceni. Kakor da je organizacija grafičnega delavstva dolžna storiti vse, kar gre v dobro podjetij, podjetja pa lahko plačujejo dobro s slabim.
Številke »Delavske Politike« so nalepljene v izložbi lokala v »Domu grafikov« na Masarykovi cesti. Nalepljene so, da jih mimoidoči čitajo, da se seznanijo s potekom obrambnega boja grafičnega delavstva, da zvedo za potek in za vzroke tega velikega delavskega gibanja.
Mnogo jih gre mimo in eden za drugim se ustavljajo in čitajo. Čitajo članke pod velikim naslovom1 »Grafično delavstvo javnosti«. In nato nastajajo debate, razvijejo se razgovori. Vse ražpravlja o člankih, ki jih priobčuje »Delavska Politika«.
Ljudje razpravljajo in soglasno obsojajo povzročitelje boja grafičnega delavstva, ki je bilo 30. junija v Narodni tiskarni pognano na ulico. Narodno tiskarno in vse napredno časopisje obsojajo in slehernemu je jasno, da je bilo grafično delavstvo šiloma potisnjeno v boj. Moralo se je braniti, saj se brani vsak živ organizem, če je napaden.
Vsak dan se zbirajo od jutra do večera. Zlasti tedaj, ko je nalepljena nova številka, prihajajo. Tako kakor so včasih čitatelji stali pred izložbeno desko na Narodni tiskarni in na Delniški tiskarni, kjer izložbenih desk ni več, tako prihajajo sedaj na Masarykovo cesto, da čitajo »Delavsko Politiko«.
Zakotni lističi
»Jutro« trdi, da pišejo proti njemu v zvezi z gibanjem grafičnega delavstva le zakotni lističi.
Doslej so pisali o gibanju grafičnega delavstva z vsemi simpatijami prav vsi delavski in nameščenski listi. Vsi ti listi so obenem obsodili početje Narodne tiskarne in pisanje tako zva-nega naprednega tiska. Zlasti so vsi ti listi obsodili pisanje »Jutra«, ki je silo pri napadanju grafičnega delavstva od vsega začetka najbolj brezobzirno in seveda tudi najbolj krivično.
»Jutro« imenuje te liste za zakotne lističe. Žal, da ima delavstvo in nameščenstvo le tednike in mesečnike, le »Delavska Politika« izhaja dvakrat na teden. Vsi delavski in nameščenski listi izhajajo z velikimi žrtvami, ki jih doprinašajo delavci in nameščenci z dobesednim pritrgo-vanjem od ust. Kljub temu pa imajo mnogi listi lepe naklade. Vseh teh listov pa se tiska lepo število in smo sigurni, da bo naklade teh delavskih in nameščenskih listov za nekaj tisoč več, nego jo ima »Jutro«.
Označba, da so ti listi zakotni li-stički, je precej drzka in za napreden tisk tudi zelo opasna. Saj ni daleč čas, ko se bo marsikatero napredno glasilo moglo tako nazivati.
Od ust do ust gre nato sporočilo. Danes je stališče javnosti drugačno, nego je bilo pred tedni. Vse gleda danes na obrambni boj grafičnega delavstva z drugimi očmi, ker pozna vse vzroke in ve, kako in zakaj je prišlo in je moralo priti do tega gibanja.
Zlasti delavska in nameščenska javnost že davno ni več navezana le na »Jutrove« informacije in črpa svoje informacije o gibanju grafičar-jev iz »Delavske Politike«.
In še dalje bodo prihajali. Dokler bo moralo grafično delavstvo braniti svojo organizacijo, samega sebe, dokler se bo moralo boriti za ohranitev reda in napredka v grafični industriji, dokler sc bo moralo braniti pred napadom reakcionarskih podjetij, bo »Delavska Politika« v izložbenem oknu na Masarykovi cesti sporočala vsej javnosti, kdo je povzročil boj grafičnega delavstva in kdo je kriv, da v grafični industriji ne pride do reda. V tisočih se bo »Delavska Politika« kolportirala, da zajame vso čitajočo javnost in da po ustnih sporočilih obseže sploh vse in da zlasti vse delavstvo in nameščenstvo budi, da bo stalo vedno in povsod na strani grafičnega delavstva, ki se s-svojim bojem le brani pred napadi podjetij, ki so do zadnjega časa krivično nosila na,slov naprednih podjetij.
Ker piše o gibanju grafičnega delavstva končno vendarle največ »Delavska Politika«, izgleda, da je »Jutro« merilo predvsem na naš list. Morda ne bo odveč, če ga opozorimo, da je v precejšnji zmoti. »Delavska Politika« že davno ni kak zakoten listič, nego je resen delavski list, ki je razširjen med vsemi našimi delavci in nameščenci, ki so na svoj list tudi ponosni. Naklada »Delavske Politike« je lepa in je naročnikov vedno več. Tudi napad lastnikov naprednega tiska na grafično delavstvo je prinesel »Delavski Politiki« lepo število novih naročnikov. Zgrešena politika »Ju-trovske« gospode je tudi prinesla novih naročnikov. In ker bodo naročniki »Jutra« vsak dan bolj spoznavali, da kupujejo delavstvu sovražen list in s tem le škodujejo koristim delovnega ljudstva, bo naročnikov »Delavske Politike« vedno več.
Naj se le »Jutro« še mnogokrat spotakne. Delavci in nameščenci naj si zapomnijo, da imenuje »Jutro« delavske in nameščenske liste za zakotne lističe.
Poskrbite, da bo delavstvo in nameščenstvo kmalu dobilo svoj lasten dnevnik, pa bo potisnjeno v kot vse ono, kar že davno resnično vanj spada.
Ne samo naročniki!
»Jutro« je grafičnemu delavstvu v neki številki očitalo bojkotno akcijo proti naprednemu tisku. Očitek je bil krivičen, ker organizacija ni niti začela niti izpeljala kake bojkot-ne akcije. Seveda pa je dejstvo, da bi nastale precejšnje težave, če bi se to že doslej zgodilo. Kar je bilo doslej, je bil kvečjemu skromen uvod v vse ono, kar v neizogibnem boju, če preide v najtrše oblike, nastane. Tudi je res, da so nekateri dali duška svojemu ogorčenju s tem, da so uporabili svoja znanja poagitirati proti temu ali onemu listu. Vse drugače bi taka agitacija izgledala, če bi jo zgrabila celota.
Ne le naročniki, nego še mnogi drugi pridejo v poštev. Obrtniki in trgovci še vedno inserirajo. Kadar bo grafično delavstvo prisiljeno nadaljevati obrambo in se boriti proti lastnikom teh listov, ki so obenem lastniki Narodne tiskarne, bodo tudi kaj kmalu obrnili listom, ki so zavzeli in
zavzemajo do delavstva sovražno stališče, hrbet in se bodo otresli vsake zveze z njimi. Delavci in nameščenci so dober konzument in nikomur ne bo nevažno stališče teh. Trgovec in obrtnik dobro vesta, da jim more oglas v časopisju, ki je prelomilo z delavstvom in meščanstvom, le pokvariti položaj.
Z njimi bodo prišli drugi. Še danes čitamo v »Jutru« naznanila in obvestila raznih društev in organizacij. Mnogo društev bo moglo spoznati, da niso vsi listi primerni za objave. Za to ni potrebna nikaka organizirana bojkotna akcija, nego je dovolj, da bo grafično delavstvo v nadaljevanju svojega obrambnega boja pojasnilo položaj in vlogo Narodne tiskarne ter naprednega tiska v gibanju grafičnega delavstva, pa bodo vsa društva in vse organizacije, ki znajo ločiti, kaj je prav in kaj ni prav, in zlasti ona društva in organizacije, katerih člani so v dobri meri delavci in
Delni boi grafiiarjev se nadaljuje in se bo nadaljeval, že bo organizacija vnoviž prisiljena, po najučinkovitejših metodah
nameščenci, znale same izvajati konsekvence, »Jutro« je na primer še vedno službeno glasilo LNP in še nekaterih drugih športnih instanc. Imamo mnogo delavskih klubov in po vseh klubih je končno največ aktivnih in podpornih članov iz vrst delavcev in nameščencev. Za nobeno športno instanco pa ne bo mogel ostati službeno glasilo noben list, ki je zaznamovan za reakcionaren, proti-delavski, nesocialen.
Vsa naša javnost ima toliko smisla za socialnost in naprednost, da je list, ki se je izkazal delavstvu sovražnega, popolnoma nemogoč. Za vse bi bila naravnost sramota, da bi moglo še dolgo eksistirati glasilo, ki je v boju proti delavstvu do skrajnosti ekspo-nirano in ki bi hotelo kriti sovražnosti do delavstva, pa četudi je s tem stvarno prizadet le en sam del delavstva.
Proti tisku, ki je prelomilo z delavstvom čim so bili pri tem tangira-
ni lastniki, bo nastopila vsa javnost
—	in ne samo naročniki — pa četudi sicer dnevno polni svoje predale z raznimi razglabljanji o socialnih problemih.
Dejanja so važna. »Jutro« je z besedami na moč socialno, je pa odreklo takoj, čim je nastala potreba, da bi bilo tudi dejansko socialno, in sicer •tam in tedaj, ko se to tiče njegovih lastnikov.
Zdi se, da stoji marsikaj na zelo trhlih nogah. Vedno je tako, da ni pomoči onemu, kar je obsojeno. Cim pride sunek, ki je neizbežen, pa se zruši, kar je dolgo stalo navidez krepko in zdravo.
Če pa je sunek krepak in ga je zadel nekdo, ki zna biti dosleden, odporen in vztrajen, tedaj se zruši vedno tudi ono, kar bi še lahko stalo.
Grafično delavstvo bo tedaj, ko bo branilo eksistence svojih članov, I šlo brezobzirno svojo pot. Kar bo ta-i krat pohojeno, ne bo raslo več.
AH so bili vedno bogati?
Molče
a s
Ko je Narodna tiskarna čez noč vrgla lastno osebje na cesto in napadla vse grafično delavstvo, so bili vsi listi, ki izhajajo v Narodni tiskarni, silno zgovorni. Grafično delavstvo tedaj ni imelo pravih možnosti, da se brani in je smatralo, da ni še potrebno, da stopi pred javnost. Vedno težji napadi naprednega časopisja pa so prisilili grafično delavstvo, da je stopilo pred javnost in se je začelo braniti.
Tej obrambi grafičnega delavstva pa »Jutro« ni bilo kos. Malo je poskusilo — obenem s »Slovenskim Narodom« — pa je hitro obmolknilo In danes ves napredni tisk molči. Le semintja se na kratko oglasi, pa zopet hitro umolkne.
Proti stvarnim dokazom in tehtnim argumentom, proti logiki in proti dejstvom se seveda ni mogoče boriti. Ze tako je javnost kmalu spoznala, da so ji natvzeli polno netočnosti in zamolčali vse, kar je bilo bistveno. V polemiki bi se to pokazalo še v večji meri. Zato ne kaže drugače, nego, da napredni tisk lepo molči.
Vendar je znano, da je molk pritrjevanje. Z molkom torej le pritrjujejo ugotovitvam, ki jih prinaša vsak teden »Delavska Politika«. Tudi tega
pritrjevanja prav za prav ni treba, ker so vse navedbe, ki jih prinašamo, tako jasne in podprte z dokazi, da drže brez slehernega pritrjevanja.
Seveda je molk zelo značilen tudi zato, ker se je s strani časopisja iz Narodne tiskarne tako trdovratno trdilo, da je ves boj grafičnega delavstva le politična akcija proti naprednemu časopisju. Danes ne vzdrže take trditve in-molče. Pravljica o politični akciji je bila temeljito ovrže-na. Protidelavsko zadržanje Narodne tiskarne je bilo popolnoma dokazano. Dokazano je bilo, da je Narodna tiskarna napad na grafično delavstvo pripravljala, povzročila in sama prva začela.
Zelo neprijetno je, ko spoznava javnost, da je hotelo napredno časopisje prikazati netočne vzroke gibanja grafičnega delavstva. Ce bi vsaj mogli trditi, da so se zmotili, ko so prinašali napačne trditve. Zmoti sc človek lahko le slučajno in nehote. Časopisje iz Narodne tiskarne pa je pisalo premišljeno in je ponavljalo prvotne trditve dosledno in zavestno.
Zato je danes, ko je pravo stanje točno ugotovljeno in pojasnjeno, pač najboljše, najprimernejše in tudi neizbežno, da časopisje iz Narodne tiskarne kar naprej lepo molči.
Senator dr. Kramer začenja vnovič s politiko
»Jutro« poroča o »uspelem« sestanku JNS-politikov v Beogradu. Na sestanku je politikom uspelo. da so sestavili nekak akcijski odbor. »Jutro« poroča, da je v tem odboru tudi.senator in minister n. r. dr. A. Kramer. Pozneje poroča zopet »Jutro«, da so se politiki nacionalne smeri zbrali na Hvaru. Piše, da je bil med njimi tudi senator in minister n. r. dr. A. Kramer.
Senator dr. Kramer je torej na vseh sestankih JNS-politikov in je izbran in postavljen tudi v odbor, ki naj vodi akcijo za zbiranje vseh nacionalnih političnih sil.
Tako je dr. Kramer vnovič začel s politiko. Začel je z njo, še preden je odložil predsedstvo Narodne tiskarne, ki je nezakonito pognala svoje delavstvo na cesto, se je vedla do skrajnosti nelojalno in besedolomsko ter tajila vse nedopustnosti, ki jih je še preje zagrešila, in ki je končno z vseh kotov države zbrala, kar je drugod odpadlo in kar je izvrgla zdrava celota grafičnega delavstva. Nemci in Madjari so temu podjetju, ki mu predseduje nacionalen politik, ki stoji trdno in dosledno na stališču
najodločnejšega jugoslovanskega nacionalizma, dobrodošlo sredstvo v boju proti domačemu slovenskemu in če hočete tudi nacionalno orijentira-uemu grafičnemu delavstvu.
Politika ni snov, s katero naj bi se pečali posamezni politiki zaradi samega sebe. Politika je zaradi ljudstva in mora biti njemu posvečena. Zato naj se z njo bavi le oni, ki zna vedno in povsod braniti ljudske interese.
Predsedovanje podjetju, ki dela s stavkolomci in krumirji, predsedovanje podjetju, ki je za napad na domače delavstvo zbralo vse narodnosti, ni primerno za politika in zlasti ne za politika, ki sestavlja jugoslovanske nacionalne resolucije in programe.
Saj se menda človek vendar ne sme prav iz vsega norčevati. Mnenja smo, da je norčevanje iz jugoslovanskega nacionalizma, če nekdo piše nacionalne programe, na drugi strani pa je na čelu podjetja, ki zaposluje Nemce in Madjare, da le lahko še nadalje napada domače jugoslovansko delavstvo.
Od štirih podjetij, ki ne priznavajo sporazuma, ki ga je organizacija grafičnega delavstva sklenila z večino grafičnih podjetij, sta najbolj vidni podjetji Narodna tiskarna in Delniška tiskarna.
Obe podjetji sta se vedno naziva-
ii	napredni. Ves tisk, ki je izhajal iz teh dveh podjetij in ki še danes izhaja iz teh dveh podjetij, je imel vso jugoslovansko nacionalnost in slovensko naprednost v zakupu. Tisk iz teh dveh podjetij je imel po svojem mnenju kar monopol na vse, kar je bilo narodnega in naprednega.
Marsikdo je morda kdaj mislil da sta tudi podjetji sami, ki si lastita monopol za vso nacionalnost in naprednost, last naprednega slovenskega meščanstva. Tako mnenje pa je seveda zelo zmotno.
Obe podjetji sta last majhnega števila ljudi. Pravih lastnikov pa je seveda še manj. Obe podjetji predstavljata lepo premoženje, ki znaša mnogo milijonov.
Milijonarjev med Slovenci ni zelo veliko. Ti, ki so lastniki obeh imenovanih podjetij, pa so med njimi. Kot milijonarji se niso rodili. Imetje
so si pridobili pozneje. Sicer si je navadno zelo težko pridobiti lepo imetje, zlasti velja to za one, ki so navezani na delo svojih rok in glave, še prav posebno je težko pridobiti premoženje v kratkem času in celo pri naših skromnih slovenskih oziroma jugoslovanskih razmerah, vendar se da zbrati pri vsem lepo imetje, kar dokazujejo tudi lastniki Delniške in Narodne tiskarne. Pri vsem prav nič ne moti, da je — po zatrjevanju prizadetih — poslovanje kakega podjetja celo pasivno.
Niso torej premožni samo oni, ki so se rodili v zlati zibelki, nego tudi oni, ki so se rodili pod srečno zvezdo in so si stekli premoženje pozneje.
V vzpodbudo vsem onim, ki hrepene po imetju in ki bi želeli preiti iz skromnih ali celo težkih ali pa morda cbupnih življenjskih prilik v lepši in udobnejši položaj, bi bil življenjepis vseh onih domačih srečnikov, ki so prišli na boljše.
Zelo zabavno in poučno bi bilo, če bi začela priobčevati take življenjepise »Delavska Politika«. Morda bi vzgledi pritegnili novih talentov.
So že malo manj socialni
Naročajte In širite „DeI. Politiko11.
Ko je šlo za grafično delavstvo, ni bilo napredno časopisje prav inč socialno razpoloženo. Odpor grafičnega delavstva se mu je zdel predrznost, plače grafičnega delavstva je imenovalo baronske, organizacija mu je bila sabotažna družba, vse grafično delavstvo pa neuka čreda, ki jo vodi le par prenapetežev. ki imajo le skrite politične cilje. Tako približno se je izražalo to časopisje, ko so njegovi lastniki vrgli grafične delavstvo na cesto in se temeljito pripravljali, da ga stro za vedno.
Ko pa je šlo za rudarsko delavstvo, je bilo isto časopisje prav zelo socialno. Rudarskega delavstva je nekaj tisoč in naprednemu časopisju ni vseeno, kako gledajo nanj ti tisoči. Med njimi so naročniki in tudi s političnih razlogov je to važno. Stanc pa itak nič. Zato je prav in najboljše, da strese napredno časopisje v vse svoje predale zvrhano mero svoje socialnosti.
Tudi ob drugih prilikah, ko gre morda le za načelna vprašanja ali pa za teoretična razglabljanja, je dobro, če dela napredno časopisje čim več videza, da je zelo socialno. Tudi to nič ne stane, se pa marsikdaj znatno obrestuje, saj je med delavci in nameščenci mnogo naročnikov iti tu dj politično delavci in nameščenci mnogo pomenijo. Zato je nujno potrebno, da piše čim večkrat o najrazličnejših socialnih vprašanjih in socialnih problemih. Preko teorije itak ne bo prišlo.
i S.
V zadnjem času je stopilo v stavko delavstvo Bonačeve tovarne na Količevem. Tu pa že ni primerno, da bi bil napredni tisk preveč socialen. In tako je »Jutro« napisalo,.da stavke še ne bo kmalu konec, kar je čudno, ker je znan socialni čut lastnika tovarne, ki ima to čuvstvo prav zelo globoko zakoreninjeno, in kar na drugi strani dokazuje, da so delavske zahteve pretirane.
Zanimivo je, kako je »Jutru« pb stavki v Bonačevi tovarni naenkrat usahnila socialna žilica. Je pač prizadet lastnik, ki je »Jutru« malo bližji. Ob takih prilikah pa se zde »Jutru« zahteve delavstva kar naenkrat pretirane.
V tem primeru pa so za »Jutro« zahteve delavstva seveda pretirane tudi zato, ker se delavstvo bori za pravico do svobodnega organiziranja in za ugled ter upoštevanje strokovne organizacije. Take zahteve delavstva pa »Jutro« ne more odobravati. V tem pogledu že mora biti dosledno, kajti enako stališče je »Jutro« zavzelo tudi tedaj, ko se je grafično delavstvo branilo in borilo obenem za ohranitev svoje strokovne organizacije.
Samo dvojega je bilo treba: prizadet je moral biti podjetnik, ki je »Jutru« kakorkoli malo bližji in delavstvo je moralo vzeti v obrambo svojo organizacijo, pa je že postalo »Jutro« malo manj socialno.
Delavstvo, zapomni si!
Ravno »Jutro in »Slovenski Narod*, ter bal Narodna tiskarna
Tarifno gibanje grafičnega delavstva je obseglo preko 30 grafičnih podjetij v dravski banovini. V vseh teh podjetjih je s 1. julijem t. 1. potekla kolektivna pogodba. Mnogo teh podjetij pa se je pozneje le udeležilo gibanja.
Od vseli teh podjetij je prva napadla grafično delavstvo baš Narodna tiskarna. Od preko 30 podjetij ni smatralo nobeno podjetje za koristno ali pa potrebno, da se loti tega posla. To vlogo je morala prevzeti baš Narodna tiskarna. Od vseh številnih podjetij je torej Narodna tiskarna prva in edina že 30. junija izprla svoje delavstvo.
Od vsega slovenskega časopisja
—	ki ga ni malo — sta se zopet našla le »Jutro« in »Slovenski Narod«, ki sta z vso vehemenco napadala grafično delavstvo. Ravno »Jutro« in »Slovenski Narod« sta se morala spustiti v to bitko.
Pozneje je organizacija grafične-
ga delavstva sklenila sporazum najprej z večino grafičnih podjetij v Ljubljani, nato z vsemi grafičnimi podjetji v Mariboru in z večino grafičnih podjetij v Celju, nato še z enim grafičnim podjetjem v Celju tako, da je bil sporazum sklenjen z vsemi grafičnimi podjetji izven Ljubljane in z ogromno večino grafičnih podjetij v Ljubljani. Povsod je bilo obnovljeno normalno delo in vse delavstvo se je vrnilo na delo. Le v štirih podjetjih se to ni zgodilo.
In zopet je morala baš Narodna tiskarna z Delniško tiskarno ostati med onimi štirimi podjetji, ki niso sprejela sporazuma in proti katerim se grafično delavstvo še vedno bori.
Baš Narodna tiskarna in Delniška tiskarna in baš »Jutro« in »Slovenski Narod«.
Ravno baš napredni podjetji in napredno časopisje!
Ali ni že s tem dokazano, da je vsa naprednost le tako zvana?!
Stanislav Ursic
L.
Ni bilo brezskrbno življenje mladega stavca Stanislava Uršiča! Brez prave opore, odtegnjen od svojih najdražjih — saj svojci so ostali pred leti v zasedenem ozemlju Italije — je imel težko življenjsko pot. In zato je postal žrtev usode. V trenutku, ko je človeku najtežje, je omahnil. Ni bil dovolj krepak in je odšel za vedno.
Stanislav Uršič je bil rojen 1. 1907. v Idriji. Tiskarstva se je izučil 1. 1925.
V	Maribor je prišel 1. 1928. in je bil ves čas do svoje smrti zaposlen v podjetju Hinko Sax v Mariboru. Bil je dober Strokovnjak in vesten delavec. In morda je bas marljivost in vestnost povzročila njegovo smrt. Zvest podjetju je svoje delo izvrševal vedno natančno in vestno, tako da je bil vsak očitek krivičen in ga njegova narava tudi ni prenesla. Cist je bil po duši, mehak po srcu hi^ved-no zaveden delavec. Odkrit značaj je našel vedno same prijatelje. Pa tudi
kot organiziran delavec je vestno in točno izpolnjeval svoje dolžnosti. Veliko je bilo njegovo zanimanje baš za zadnji pokret grafičnega delavstva in trpel je, ko je videl borbo sto in sto družin za svoj obstanek. Vedel je, kaj pomeni eksistenčni boj. Saj je imel dovolj prilike, da se spozna s trdotami življenja še v času, ko je pribežal z zasedenega ozemlja v Maribor, in na tej poti je spoznal tudi težave, s katerimi se bori delavstvo, ki je tlačeno od kapitala. Morda je bil razočaran, ko se je po končam stavki grafičnega delavstva vrnil na delo in se niso izpolnile vse njegove idealne nade, morda ga je preobčutljiva narava dovedla do usodepolne-ga koraka; vsekakor pa je bil tovariš Uršič dober in zvest človek, kremenit značaj in zato vsepovsod spoštovan.
Grafično delavstvo mu bo ohranilo trajen in večen spomin. Slava mu!
Svoje graščine podirajo
O srednjeveških vitezih in grofih pripoveduje zgodovina, da so postavili utrjene gradove, iz katerih so potem izkoriščali svoje podanike, ropali trgovce in sosede. Ljudje so se teh plemenitih vitezov sicer bali, vendar so jih po božje častili. Za te svoje vladarje in gospode so morali žrtvovati vse: pridelke, hčere in svoje življenje. Gospoda je zahtevala od njih vedno več žrtev in pridelkov, ker jih je rabila za svojo razkošnost. Toda med podaniki se je jela pojavljati odpornost, ki se je polagoma sklepala v organiziran odpor. Raslo je nezaupanje do gospodov, pojavila se je sila demokracije, ki je zatrla oblast roparskih vitezov iz dobe njih sijajne premoči in blagostanja. Gospodje vitezi so bili rojeni roparji, zato niso
priznavali pravic narodu, dokler si jih ni ta sam izvojeval.
In danes? Po gričih in gorah, odkoder so nekdaj plemeniti vitezi ropali in izkoriščali narod, štrle proti nebu le še zapuščeni in propadajoči ostanki graščinskih razvalin, v katerih so vedrili nekdaj krvoločni jastrebi — roparski vitezi.
Zgodilo se je tako, ker vitezi niso priznavali zgodovinskega razvoja. Niso se mu prilagodili. V svoji ošabnosti so se sami izločili iz razvoja in njih rodovi so degenerirali do propasti.
Od dobe roparskih vitezov do danes je razvoj prinesel povsem nove metode človeškega življenja. Ta proces je bil dolg. Toda tudi v krajših obdobjih razvoja se dogajajo popol-
noma podobni procesi. Imeli smo pozneje dobo absolutizma, dobo demokracije, ki jo danes moti »doba fašizma«. Fašizem pomeni reakcijo v razvoju, ker se vrača deloma k srednjeveškemu absolutizmu in srednjeveški diktaturi. To so zmote, ki se porajajo preko zakonov razvoja. Zato tudi nimajo bodočnosti.
Prav podobno epizodo razvoja imamo v slovenski naprednosti, ki je bila še do nedavna apostol demokracije in svobode, kulture in narodovega sodelovanja. Včasih se je odlično zavzemala tudi za socialnost. Ta naprednost je danes krenila na drugo pot. V dobi nacionalizacije je žela, pozneje pa je bila inicijator reakcije doma in v Beogradu. Zadnji eksperiment te reakcije je pa boj proti or- j ganizaciji grafičarjev, ki ga je pričela tako zvana »naprednost« (par oseb) v neumevanju svojega položaja in vloge njenega tiska. Naravnost s hazardno naivnostjo hoče peščica ljudi uničiti ves tako zvani »napredni« tisk, ki bi bil narodu že lahko mnogo več koristil kakor je, in bi zlasti sedaj v dobi splošne reakcije imel važno politično in kulturno nalogo, če bi zopet ubiral pot kulture in demokracije, ki jo opušča že nekaj let sem. Res ne vemo, kako bo mogla »napredna« gospoda zagovarjati svoje ravnanje pred prosvitljeno javnostjo v tem primeru. Brez povoda izpre svoje tiskarniško delavstvo, prepreči s tem razvoj svojega časopisja, ki mu
Se eden
V	prihodnjih številkah bomo postavili vse one, ki so skočili skupnosti grafičnega delavstva v hrbet, pred zrcalo in jih bomo predstavili vsej javnosti. Fotografije bodo zelo lične.
Malo jih je, ki so zapustili vrste organiziranega delavstva. Na stotine se jih je nahajalo v borbi, a na prstih ene roke je mogoče sešteti onih nekaj, ki so padli.
Tem se je v zadnjem času pridružil še eden. Stereotiper Rajko Gorjanc ni več tovariš, postal je stavko-
zaradi tega grozi propast.
Javnost pa ne more gledati take hazardne igre z delavstvom, tiskom in podjetji grafične industrije. Priznanje tarife in organizacije grafičarjev ne nalaga nikakršnih novih bremen in dolžnosti, pač pa uvaja urejene razmere v industrijo. In če navedena podjetja iz gole svojeglavnosti in sovraštva do delavstva nočejo sporazuma, potem je to namerno uničevanje lepo razvitih podjetij, ki mora imeti neko zagonetno ozadje, ker sicer takega ravnanja ne bi bilo mogoče razumeti.
Svarili smo že pred tem početjem ne le z egoističnega stališča organiziranih grafičnih delavcev, marveč tudi s stališča procvita grafične industrije in tiska sploh, ker jima grozi občutna škoda.
Organizacija grafičarjev je storila vse, kar je le mogoče, da se usodni spor poravna, ker želi lojalnega sporazuma v interesu obeh spornih strank. Če ni odziva je krivda na oni strank. Če ni odziva je krivda na oni tedaj, ko uvidijo gospodje, da ima organizacija prav in bi bila sramota, če bi organizacija ne ščitila svojih članov, dokler ni sklenjen lojalen sporazum.
Grafičarjem je gotovo red in delo najvišji smoter. Ta naj bo dosežen! Zato ne želimo, da bi razvaline naše naprednosti štrlele proti nebu, kakor po gričih in hribih graščinski ostanki srednjeveških roparskih vitezov. — lj.
lcmec. Rajko Gorjanc je postal po trudu organizacije to, kar je danes. Organizaciji se je sedaj zahvalil z nehvaležnostjo in z izdajstvom za vse, kar mu je storila. Zlasti se ji je zahvalil, ker ga ni izročila policiji tedaj, ko je zlorabil njeno zaupanje pri blagajni. — Pa še druge lepe črte so v njegovem karakterju. Pokazali jih bomo, ko bomo objavili fotografije vseh teh ljudi.
Naj gre svojo pot. Prišel je tja, kamor spada.
Svojih članov in članic, ki so Se izprti, organizacija grafičarjev ne ho pustila in ne sme pustiti na cedilu! Moralno jih je dolžna podpreti tudi vsa javnost po svoje!
Stavke...
»Slovenec« je napisal v svoji nedeljski številki v delavskem vestniku člančič, s katerim je treba seznaniti tudi naše čita-telje. Ta člančič se glasi:
Španski delegat Garcia je na kongresu kominterne v Moskvi izjavil, da se uspešno delo komunistične stranke razodeva v vedno večjem številu stavk: 1931 — 710 stavk, 1933 — 1499 stavk jn 1934 _ končno krvava revolucija v Asturiji. To so izredni triumfi komunistične delavnosti.
Pri nas so bile stavke dokaj redke. Po nastopu nove vlade pa je vedno več stavk in napovedujejo se še nove. Med socialističnimi delavstvom) je razširjena parola: čim več stavk, da otežimo položaj vladi poštenih ljudi. Nekateri skušajo zagovarjati stavke, češ, da so razmere take, da se je bilo treba poslužiti skrajnih sredstev v boju zoper kapitalizem. Seveda pa ti gospodje ne povedo, zakaj ni bilo pred nastopom nove vlade toliko stavk, ko so vendar vladale istotako, če še ne bolj žalostne razmere za delavstvo, in ne pojasnijo, zakaj gre po deželi stavkovno hujskanje ravno sedaj.
Naše mnenje o stavki.
Stavka je zadnje sredstvo, ki ga ima delavstvo na razpolago^ v boju zoper oderuštvo in nečloveški kapitalizem. Kakor ima vsak človek pravico do samoobrambe, kadar je v nevarnosti njegovo življenje in zdravje, tako ima tudi delavska skupnost pravico do samoobrambe in sicei vedno do tako učinkovite samoobrambe, da je grozeči napad zavrnjen. Ce so se torej izkazale v konkretnem primeru vsa druga samoobrambna sredstva kot nezadostna, potem ima seveda delavstvo pravico do stavke. Boljševiki in fašisti stavk ne dopuščajo, mi po marksističnem žargonu: razdiralci — delavstva in »proti-delavski nazadnjaki« pa delavstvu v polni meri pripuščamo pravico do stavke in pravimo, da ie stavka dovoljena iz splošnih načel krščanske pravičnosti.
Toda — in tudi to podčrtamo — mi pravimo, da je stavka zadnje sredstvo. Prej je treba vse drugo poizkusiti. Kakor je prekoračenje silobrana kaznivo,
tako je nepravilno zateči se k stavki, ko bi se dal kapitalistični napad zavrniti z milejšimi sredstvi. Zločinsko je nahujskati delavce v stavko, ki se na primer ponesreči.
In tudi to podčrtamo, da je bilo pri nas v zadnjem času nekaj stavk (in se še nekaj takih pripravlja), pri katerih so »delavski voditelji« nahujskali delavstvo k stavki, ne da bi prej resno poizkusili odstraniti vzroke za nezadovoljstvo. Ne pravimo, da so bile vse stavke pri nas take, toda nekaj jih je na . vsak način bilo uprizorjenih zgolj zaradi marksističnega in komunističnega hujskanja.
V	čast slovenskemu delavstvu pa moramo povedati, da so se hujskači marsikje opekli in da jih je delavstvo marsikje nagnalo tja, kamor spadajo. Se bolj pa so delavstvu odprle oči razne ponesrečene stavke, ki so delavsko gorje samo še povečale.
Stavka je res močno in mogočno orožje delavstva, toda tb orožje se sme dati v roko samo poštenim in pametnim delavcem, ne pa tistimi »delavskim voditeljem«, ki iz delavske krvi in bede kujejo sebi kapital. Ogromna večina našega delavstva je že spregledala in gre preko pozivov kominterne in domačih komuno-židovskih generalčkov, in ni daleč čas, ko bo delavstvo svojega vampirja pognalo v rdeči raj, kjer se cedita med in mleko — seveda samo za »delavske voditelje«.
Tako piše »Slovenec«.
V	Sloveniji je bilo zadnje mesece res nekaj stavk. Vse te stavke pa so trajale s samo dvema izjemama le kratko časa, po nekaj dni, največ po en teden. Že to je dokaz, da te stavke niso v glavnem plod hujskanja delavskih voditeljev, Ce bi bilo tako, bi pač ne bilo težko stavk raztegniti, če so že enkrat začele. Ogromna večina teli stavk se je končala tudi z uspehi za delavstvo. Nobene tajnosti ne bomo izdali, če ugotovimo, da je pripisovati te uspehe tudi blagohotni nevtralnosti oblasti. Tako zadržanje ne bi bilo mogoče, če se ne bi oblasti prej uverile, da gre tu po ogromni večini za težke primere, kjer se je neštetokrat posredovalo, a brez uspeha. Morda je res, da ima na stavkovno gibanje nekaj vpliva dejstvo, da je postalo po prvih stavkah očitno, da je tu neke vrste samopomoč vendarle mogoča.
To je bilo odločilno za naše stavke, ki so izbruhnile skoro vse spontano, ne pa zaradi kakega političnega hujskanja.
Pri temi nas ne sme motiti, če si kaki politični domišljavci domišljajo, da igrajo pri tem kako pomembnejšo vlogo in to še okrog pripovedujejo, da morejo to potemi časnikarji z reakcionarnimi instinkti izrabljati. Še mlanj nas smejo motiti kaki moskovski govori, ki nimajo z našimi stavkami nikake zveze.
Ce ni drugega argumenta, ki bi mogel o tem »Slovenca« prepričati, ga bo prepričalo gotovo tole: Med stavkami, ki so izbruhnile zadnji čas v »Sloveniji«, sta tudi dve, pri katerih je vodstvo v rokah krščanskosocialnega delavstva. To je bila stavka v tekstilni tovarni v Otiškemi vrhu in to je stavka v tovarni Bonač v Količevem, ki je ena izmed dolgotrajnejših in ki še traja. Pri obeh stavkali sta sodelovala, ne kot in-iniciatorja, ampak kot sodelavca, v približno taki vlogi kakor jo namenja »Slovenec« »ži-dovsko-komunističnim« voditeljem, gospoda Lombardo in Marinček.
»Slovenec« naj nam pove, ali sta ta dva komunista ali žida ali židokomiunista? Ce zanimajo »Slovenca« vzroki te zadnje spontane stavke, naj si pusti predložiti od njih zapisnik, ki sa ga napravila z delavstvom, pa bo zvedel stvari, da mu bodo začeli vstajati lasje po koncu. Zato bi svetovali »Slovencu«, naj v bodoče po informacije o slovenskih stavkah ne hodi v Moskvo, ampak
naj si vsak primer stavke ogleda od blizu in konkretno presodi, kdaj in kje je stavka posledica samega hujskanja in kdaj je upravičena in kdaj ne. Vse zadržanje delavskih voditeljev v Sloveniji kaže, da vedo oni brez »Slovenca«, da je stavka samo vojna, ne pa vedno tudi zmaga. Vendar oni v vseh primerih stvarno upravičene vojne radi po svojih močeh podpirajo, ker ni res, kakor »Slovenec« neumno trdi, da je zločinska vsaka stavka, ki ponesreči, temveč je le zločinsko stopati lahkomiselno v negotovo borbo, dokler je mogoče rešiti sporna vprašanja tudi drugače.
Športna rubrika
SK Kovinar : ASK Gorenjec 4 : 1 (2 :0).
Revanžna tekma med domačimi rivali med Gorenjcem in Kovinarjem, katera se je vršila dne 1. sept. t. 1. na igrišču ASK Gorenjca, je bila dokaj lepo odigrana, posebno radi tega, ker ni prišlo do nobenega incidenta, kakor je že običajno med domačimi rivali. Zadobil pa je pri tej tekipi težjo poškodbo na kolenu izborni vratar Kovinarja po prevročem startu igrača Gorenjca. Želimo vratarju, da kmalu okreva, ker ino-švo kovinarja itak v zadnjem času nastopa brez svojih dobrih bekov in ga ta poškodba občutno oslabi za predvidene prvenstvene tekme. Tekma je končala z gori omenjenim rezultatom v prid Kovinarja.
ALI VESTE
KAKŠNE BODO LETOS KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE!
Izišle bodo v oktobru. In sicer:
1. KOLEDAR CANKARJEVE DRUŽBE ZA 1936. Tudi letos bo vsebinsko še lepši, kakor sicer, domač in prijeten, z lepimi slikami.
2. in 3. BEER: ZGODOVINA SOCIALNIH BOJEV. III. in IV. knjiga. Po lanskih sodite. In ker je bila lanske Beerove I. in II. knjiga naravnost izborna in iskana, bosta letos III. in IV. knjiga še vse bolj zanimivi.
4. BRATKO KREFT: MED POTNIKI IN MORNARJI. Potovanje po Turčiji in Grčiji. Zanimiv, poučen in prijeten potopis.
5. TONE SELIŠKAR: HIŠA BREZ OKEN. Lepa povest iz življenja tovarniške četrti, ki se godi v okolici Ljubljana-Moste.
Vseh teh S knjig dobite za Din 25.—, prve 4 knjige pa za Din 20.—. Knjige se že tiskajo. Kdor še ni naročil, naj to stori takoj, ker se pozneje lahko zgodi, da bodo zmanjkale kakor se je to lani zgodilo.
Šesto leto je letos, odkar gredo knjige Cankarjeve družbe med Vas. To je v šestih letih nad 120.00« knjig. ALI STE VI MED TISTIMI, KI JIH BODO KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE LETOS V OKTOBRU ZOPET OBISKALE?
štev- 71____________________________________________________ »DELAVSKA	POLITIKA«	Stran	7
F '	■	ia	HiS	lišoVncr" :tcloboq etai I ——WM	;	I	——ppjf
IZ NAŠIH KRAJEV
Ljubljana
Doma in po svetu
Z blejske konference maie antante. Na blejski konferenci male antan- ! te so prvotno nameravali razpravljati tudi o odnošajih med malo antanto in Rusijo. Zaradi nujnih drugih političnih vprašanj je konferenca to točko odgodila.
Hranilci v Jugoslaviji. V Jugoslaviji je v raznih hranilnicah naloženih
2.618.000.000 Din. Hranilcev je okoli
538.000. Na vsakega prebivalca pride okoli 800 Din, na vsakega hranilca pa 4865 Din. To ni mnogo. Gospodarsko stanje pa ni odvisno le od stanja hranilih vlog, ampak tudi od načina porabe hranilnih vlog.
Kralja Petra II. rojstni dan je bil včeraj in so ga po celi državi proslavljali.
Kaj pa to pomeni? Po »Obzoru« poroča »Slovenec«, da se bodo morale likvidirati vse male politične skupine, ki so se osnovale iz desi-dentov zemljoradniške in demokratske stranke, ko nastopijo povsem normalne politične razmere. Ista usoda bo zadela pohorce (dr. Kramerja in okolico) ter vse ostanke JNS, ker bi bila njihova tvorba umetna, — Po teh poročilih utegne biti snovanje političnih strank omejeno na neko še neznano načelo, najbrže »o velikih strankah«, kar bo končno povzročilo novo presedlavanje bivših političnih avtoritet. Kam bodo potem zajadrali gospodje, je pa vprašanje oportuni-tete, ne načel.
Poslanci pohorske akcije, ki ji pripada tudi dr. Kramer, se priključijo »neodvisnemu nacionalnemu bloku poslancev«, ki je štel doslej 15 članov. Ta blok ima fašistično tendenco (Orjuna itd.) in popolnoma odgovarja načelom g. dr. Kramerja, kakor potrjuje tudi izpor grafičarjev, v katerem gospodje delavstvu odrekajo vsakršno pravico do organizacije.
Dopisniki in sotrudniki delavskega tiska izjavljajo, da v »Jutru« in »Slovenskem Narodu« ne bodo priobčevali nobenih vesti in dopisov, do~ kler lastniki teh listov ne opuste izpor a organiziranega grafičnega delavstva. Moralna dolžnost vseh delavskih zavodov in ustanov je ista. Neupravičeni izpor grafičnega delavstva žali preveč čut delavske svobode in solidarnosti.
»Orjunao« razpuščena. Banska uprava dravske banovine je v smislu društvenega in zborovalnega zakona razpustila organizacijo jugoslovanske nacionalne mladine »Orjunao«. Razpust je sledil zaradi političnega udejstvovanja in nadaljevanja raz-., puščene »Orjune«. Razpuščene so bile tudi podružnice.
Papež namerava posredovati v italo-abesinskem sporu. Zastopal ga bo jezuit Pietro Ticchi, ki je osebni prijatelj Mussolinijev. Ni pa še znano, v kakšnem smislu bo ta intervencija za mirno rešitev spora.
Masaryk obolel. Privatna poročila vedo, da je predsednik čehoslova-ške republike Masaryk obolel.
Danci niso prijatelji Italijanov. Italija je za svoje potrebe kupila danski parnik »United Staates«, ki je čakal v kodanjski luki na odhod. Nepoznani storilci so pa ponoči parnik zažgali.
Nemška vlada je prepovedala
vsem listom omenjati ali komentirati pastirsko poslanico nemških katoliških škofov. Duhovniki so jo mogli prečrtati samo v cerkvah. Med drugim pravi poslanica, naj nemški katoliški verniki zapro svoja usta s ključavnicami.
Levičarska »socialna fronta« je imela v nedeljo, dne 1. septembra v pariškem predmestju Gareche velikansko protestno zborovanje proti vojni in fašizmu, ki se ga je udeležilo nad stotisoč oseb.
Krvav štrajk v Ameriki. V industrijskem mestu Pelzer (Karolina), že dalj časa stavkajo delavci tekstilne industrije. Narodna garda je vzdrževala red in ščitila stavkolomce. Pred nekaj dnevi je pa bila narodna garda odpoklicana in še isti dan so stavku-joči napadli stavkolomce in je bila v spopadu ubita ena oseba, 22 pa ranjenih, Narodna garda se je na 'to zopet vrnila.
Pred veliko Ljubljano. Vrše se zadnje priprave, da se priklopijo Ljubljani nekateri predkraji in deli raznih okoliških občin. Delavstvo je že dolgo let ponavljalo to zahtevo. Prvo pomembnejšo akcijo v tem smislu je pričela ljubljanska občina za županovanja s. dr. Periča v Ljubljani pred dobrimi petnajstimi leti. Nova velika Ljubljana bo štela okoli 90.000 prebivalcev. Pomembno je, da je odpor proti priključitvi v okoliških krajih ponehal, ker ima velika občina socialno večji pomen, kakor vas.
Ljubljanski sodrugi in sodružice — pozor! Delavsko glasbeno društvo »Zarja« priredi v nedeljo, dne 8. septembra izlet v Tacen pod Šmarno goro. — Sestanemo se s
pod Šmarno goro, kjer bo koncert, ples in druge zabave. — Začetek ob 15. uri. Vstopnine ni. — Vabimo ljubljanske sodruge in sodružice, da se tega izleta udeleže. »Zarja« se odpelje, s tramvajem izpred »Evrope« ob 14.15 uri.
Glasbena šola. Kakor vsako leto, bo tudi letos imelo Delavsko glasbeno društvo »Zarja« svojo glasbeno šolo. Pouk se začne s 15. septembrom za vse instrumente. Kdor se želi torej naučiti svirati ta ali oni instrument, da bo postal godbenik, naj se zglasi v Delavski zbornici v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22a, v pisarni »Zarje«. Sodrugi, vpišite svoje otroke v glasbeno šolo Delavskega glasbenega društva »Zarja«.
Št.Vici nad Ljubljano — Tacen
V	nedeljo, dne 8. septembra nas obišče delavska godba »Zarja« iz Ljubljane ter se sestanemo v prijateljski družbi na vrtu in v restavraciji »Sava« V Tacnu pod Šmarno goro. »Zarja« bo priredila koncert, nato pa bo ples in druge zabave. Začetek ob 15. uri. — Sodrugi iz Št. Vida, Guncelj, Medna, Vižmarij, Tacna in Šmartna, pridite polnoštevilno z družinami vred,- saj je brez vsake vstopnine.
ICranI
Naročniki »Delavske Politike« v okolišu Kranja, ki lista ne prejemajo redno in pravočasno, naj to takoj sporočijo poverjeniku. Poverjenik ima nekaj izvodov »Delavske Politike« in jim bo izostale številke nadoknadil, dokler ne bo rešena tozadevna pritožba, ki jo bo uprava vložila na pristojno mesto. Vse dosedanje pritožbe je poverjenik takoj sporočil upravi lista, ki je ugotovila, da se list vsem naročnikom redno pošilja. Žalostno je dejstvo, da se baš pri »Delavski Politiki« delajo težave in se jist neredno dostavlja, čeprav je poštnina prav tako plačana kakor za vse ostale liste. Nekdo je baje tudi na deželi raznašal govorice, da je »Delavska Politika« protidr-žaven časopis in s tem strašil naše odjemalce. Prosimo vse naročnike, da nam torej takoj sporočijo vse nedostatke pri dostavljanju našega lista,^ kakor tudi neresnične vesti, ki bi jih kdo razširjal o našem listu z namenom, da bi mu škodoval, da bomo lahko proti krivcem postopali. — Poverjenik.
Vinsko trgatev priredi v nedeljo, dne 8. septembra t. 1. Splošna delavska strokovna zveza v prostorih restavracije Semen. Prijatelji grozdja in dobre zabave vabljeni. Začetek ob 16. uri.
Jesenic©
Kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Prodana Venera« z Jioano Crawfordovo v gl. vlogi. Dodatki: domač zvočni kult. film, barvana 11appy in žurnal. Opozarjamo vse obiskovalce, da je pričetek predstav zopet ob 8. uri zvečer in da se nedeljske popoldanske predstave redno vršijo.
— Sledi: »Dvorec na jugu«.
Velenje
Smrtna žrtev v rudniku. Minuli ponedeljek se je zgodila v velenjskem rudniku smrtna nesreča. V rovu je bil zaposlen 45-letni rudar Pestotnik Martin, ki je odstranjeval neko oporo. Nenadoma pa je Peslot-nika zasulo. Ko so ga izkopali, je bil že mrtev. Pokojni Pestotnik je kritičnega dne po daljši bolezni nastopH zopet službo. Poleg žene zapušča osem nepreskrbljenih otrok. Kako se je pripetila nesreča, preiskava še ni dognala. Pričakujemo, da bo rudarska oblast zadevo strogo preiskala.
- *«¥«!»'
Crna pri Prevaljah
Shod Zveze rudarjev Jugoslavije
se bo vršil v nedeljo, dne 8. septembra t. 1. s pričetkom ob pol 10. uri predpoldne v prostorih s. Kneza. Poročal bo s. Arh. Rudarji, udeležite se shoda točno in v čim večjem številu.
Ne nasedajte! Pri nas se je pojavila neka svojevrstna agitatorka, ki je iskala za svoje namene tudi pomočnice. Posrečilo se ji je dobiti prvotno eno, sčasoma pa še eno. Skupaj so torej sedaj tri. Opozarjamo žene naših organiziranih rudarjev, da tej agitaciji ne nasedajo.
Pobrežje pri Mariboru
Pogrebno društvo na Pobrežju priredi v soboto, dne 7. septembra za svoje člane in prijatelje v gostilni g. Hrena na Pobrežju družabni večer. Člani in prijatelji društva vabljeni!
Strokovni pokret
Zopet velik uspeh Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije.
Delavstvo sladkogorske tovarne papirja in lepenke je po svoji svobodni strokovni organizaciji, ki ima v tej tovarni 150 članov, odpovedalo delovni sporazum z dne 9. januarja t. 1. ter stavilo vodstvu podjetja zahteve po zvišanju sedanjih plač, po ureditvi socijalne zakonodaje in drugih vprašanj, ki naj se vsa uredijo s sklenitvijo kolektivne pogodbe. Tozadevna razprava se je vršila v soboto, dne 31. avgusta t. 1. v Delavski zbornici v Mariboru. Podjetje sta zastopala lastnik g. Sessler in ravnatelj g. ing. Hajdu, delavstvo pa je bilo zastopano po svojih obratnih zaupnikih in po centralnem tajniku SDSZJ s. Jakominu in s. Vidoviču. Delavsko zbornico je zastopal s. Čeh. Po šesturnih pogajanjih je podjetje pristalo na 10 odstotno zvišanje sedanjih mezd, na plačane dopuste od 3 do 10 dni na leto, na ureditev po-edinih točk, tičočih se socialnega zakonodavstva ter na sklenitev kolektivne pogodbe, s katero bodo urejena za daljšo dobo vsa dosedanja sporna vprašanja. Delavstvo v ome-
Važno predavanje za rudarje. Ker se
baš pri rudarskih podjetjih v dravski banovini najhujše krši zakon o zaščiti delavstva in obrtni zakon, zato se bo vršilo v četrtek, dne 12. septembra t. 1. s pričetkom ob 4. uri popoldne v Delavskem; domiu v Trbovljah predavanje o »Socialni zaščiti delavstva«. Predaval bo s. dr. Reisman, ki bo prispel omenjenega dne že ob pol 1. uri in se bo nahajal v Delavskem domu, kamor lahko pridejo sodrugi na razgovor. Rudarsko javnost v Trbovljah pa opozarjamo na tozadevna povabila, ki jih je izdala rudarska strokovna organizacija, Zveza rudarjev Jugoslavije. Udeležite se predavanja polnoštevilno.
Skličite konferenco. Tudi rudarsko delavstvo v Trbovljah želi, da bi rudarsko glavarstvo sklicalo konferenco, na kateri bi se razpravljale in tudi uredile zadeve, ki sicer po svojem značaju ne spadajo v širšo javnost, So pa ta vprašanja nujna, da sc uredijo kričeče razmere in rešijo razne za-zadevi se torej samo potrjuje.
Kuhinja Marija-Reka. Konštatiramo dejstvo, da se kuhinja za delavce, zaposlene na cesti Marija-Reka, do danes še ni uredila. Vse obljube s strani Banske uprave in drugih faktorjev se niso uresničile. Zgradili niso niti barak za. stanovanje, niti prostorov za kuhinjo. Naše svoječasno poročilo o tej zadevi se torej samo potrjujemo.
Vode*primanjkuje. Da je voda za vsakega človeka neobhodno potrebna, menda ni potrebno posebej povdariati. Tega se pa očividno ne zaveda rudnik TPD v Trbovljah, kjer primanjkuje skoraj vsako leto ne samo zdrave pitne vode, pač pa tudi vode za pranje in druge higijenske potrebe naših de-lavcev-rudarjev. Na številne tozadevne pritožbe rudniško vodstvo TPD še ni ukrenilo potrebno, da bi bile vsaj najbolj prizadete kolonije v Trbovljah preskrbljene s potrebno vodo. Ker ni treba večjih investicij za
tamkajšnjimi sodrugi v restavraciji' »Sava«
Maribor
Tvrdka Doktor in drug v Mariboru zaposluje inozemske mojstre, domače pa je odpustila.
Zveza privatnih nameščencev nam poroča: Nesporno je, da je naša mlada tekstilna industrija potrebovala kvalitetne moči iz inozemstva, ker jih doma spočetka nismo imeli. Res pa je tudi, da se je mnogo naših tekstilnih delavcev tekom let že toliko izšolalo ter usposobilo za tekstilne mojstre, da opravljajo po mnogih tovarnah svoje delo v največjo zadovoljnost svojih delodajalcev. Stremljenje poedinih tovarnarjev gre za tem, da čim prej izobrazi domači naraščaj, ki ga nameravajo potem zaposlovati namesto inozemskih moči. — Tozadevna praksa pri tvrdki Doktor in drug pa' je popolnoma drugačna. Ne samo, da ne kaže nobenega interesa na usposabljanju domačega naraščaja (o čemer hočemo razpravljati enkrat prihodnjič), ona gre celo tako daleč, da v času majhnega zastoja v tekstilni stroki odpušča večinoma domače mojstre, medtem
*
Prepir okrog »nacijonalnega« podjetnika. V meščanskih listih vodijo celo bitko okrog vprašanja, ali je tisti podjetnik, ki je dobil od Narodne strokovne zveze naročilo j za spomenik pokojni žrtvi dela, zasutemu Kelnariču, Slovenec ali Nemec. Gospodje na-cijonalisti se perejo s tem, da so dali delo tistemu, ki je bil cenejši. Torej, ne narodnost, ampak denar! To si bo pač treba dobro zapomniti. — Toda trenutno gre po Mariboru še druga govorica od ust do ust o podobnem prepiru. Ker pa snov tega prepira ni bagatela 3000 dinarjev (vrednost Kelnaričevega spomenika), ampak oddaja milijonskega proračuna, si nacijonalisti s tem ne upajo priti na dan. Sicer so pisali, da bo ta stavba največje nacijonaine važnosti na severni meji, pa jo bo vkljub temu gradil v kompaniji s Slovencem nemški podjetnik. Baje je bil slovenski podjetnik pri nadmilijonskem proračunu samo za nekaj dinarjev navzkriž. Gospodje imajo zato gotovo svoje gospodarske, razloge, da pustijo jugoslovanski milijonski kapital pri taki stvari nemško-slovensko, torej internacijo-nalno obračati. Toda čemu in od kod ta sramežljivost? Nam je to vseeno, toda ne smešite se drugič s svojim otroškim zaletavanjem v »internacijonalne« marksiste.
35 moških srajc. Nedavno tega je bila izvršena tatvina v mariborski okolici v vili nekega gospoda, kateremu je odnesel tat nič manj ko 35 moških srajc. Pa ne mislite, da je bil lastnik morda trgovec s perilom. Koliko tisočev, morda milijonov ljudi bi bilo danes srečnih, ko bi imeli vsaj eno celo srajco.
Seja mestnega sveta. IV. seja mestnega sveta mestne občine mariborske se bo vršila v torek, dne 10. septembra 1935 ob 18. uri v mestni posvetovalnici s sledečim
Trbovlje
i ko inozemske zaposluje naprej. Tako je v teku nekaj mesecev letošnjega leta odpustila kar štiri domače kvalificirane moči, ki so bile zaoaslene pri tvrdki že leta in leta, medtem ko je obdržala inozemske mojstre, ki so bili sprejeti v službo komaj pred dobrim letom. Razumljiv bi bil izgovor, da so sedanji inozemski mojstri pri tej tvrdki kvalitativno boljši od odpuščenih, odnosno od ostalih domačih brezposelnih mojstrov. Ta izgovor pa seveda ne drži, ker delavstvo v tej tovarni najbolje ve, če so bili odpuščeni domači mojstri kaj vredni ali ne, ali vsaj toliko vredni kot nekateri sedaj zaposleni inozemei. Zato zahtevamo od vodstva tega podjetja, da sprejme in zaposluje v prvi vrsti le domačine, v kolikor oni odgovarjajo vsakokratnim potrebam. Nikakor pa ne moremo dopuščati, da bi bili inozemei pri kruhu, domačini pa brezposelni na cesti.
dnevnim redom-: Oddaja del za zgradbo deške meščanske in dekliške osnovne šole v Magdalenskem predmestju.
Samomor dveh obupancev. V četrtek, dne 5. t. m. se je v Novi vasi odigrala žalostna tragedija. Mizarski pomočnik Franc Ogrizek je s strelom iz revolverja najprej usmrtil svojo zaročenko Cito L., nato pa pognal še sebi kroglo v prsa. Oba sta obležala na licu mesta mrtva. Pokojni Ogrizek, ki se je šele pred kratkim vrnil od vojakov, je bil dalje časa brezposeln, mladenka pa se je šele pred enim mesecem izučila za šiviljo. Kakor že tisoče in tisoče prednikov, je tudi ta dva nesrečneža pognal v smrt boj za eksistenco. Pogreb pokojnih se bo vršil v soboto, dne 7. t. in. ob 4. uri popoldne na pokopališče v Radvanju.
Nos je odgriznil svoji materi. Minuli četrtek se je odigral pred glavnim kolodvorom razburljiv dogodek. Po kratkem prepiru je neki Cotič pristopil k svoji materi Rozi Cotič in ji odgriznil en del nosu. Starki so priskočili na pomoč v bližini se nahajajoči pasantje in jo odvedli k zdravniku, ki ji je nudil prvo pomoč, nato pa so Jo odpremili v bolnico. Cotič, ki je hotel izsiliti od svoje matere denar, je bil aretiran.
Zatvoritev Betnavske ceste. Vsled naprave kanala je za vozovni promet do preklica zaprta Betnavska cesta med Stritarjevo in Jezdarsko ulico.
Vinska trgatev. V nedeljo, dne 8. sept. 1935 priredi gostilna Balon v Pobrežju veliko ljudsko veselico z vinsko trgatvijo in plesom. Sodeluje »Glasbeno društvo žel. delavcev in uslužbencev« pod vodstvom g. kapelnika Schonherrja. Pričetek ob 15. uri. Za dobro kapljico in vsakovrstna jedila bo preskrbljeno. — Za obilen obisk prosi Josip Moti, gostilničar.
preskrbo vode v rudniška naselja, se zares čudimo, da zunanji obrat ni ukrenil potrebno, da bi se ta nedostatek odpravil. Delavstvo v Trbovljah dobiva utis, da se na manj vredne in zasebne zadeve polaga več pažnje, kakor pa na vsesplošne pritožbe in zahteve delavstva.
Zagorje ob Savi
Proračunska seja. V pondeljek, dne 26. avgusta t. 1. se je vršila v mali dvorani Sokolskega doma proračunska seja za poslovno leto 1935-36. Za sejo je sicer vladalo precejšnje zanimanje, vendar pa udeležba m bila povoljna najbrž radi slabega vremena. Na seji se je ponovno izkazalo, kako kvarno vpliva sedanji večinski sistem, ki gre pod vplivom neke politične skupine preko vsakega, še tako stvarnega predloga s strani opozicije. Tako so bile nekatere postavke med izdatki sprejete, ki bi lahko popolnoma odpadle in bi se prihranjen denar za-mogel porabiti v mnogo koristnejše svrhe. — Najzanimivejši je bil oni del seje, ko se je razpravljalo o od občinske uprave predloženem pravilniku za uvedbo nove trošarine na življenjske potrebščine in razne druge predmete, katerih donos bi naj znašal predvidevano nekako 200.000 Din. Temu novemu obdavčenju, ki bo zopet zadelo ravno najrevnejše občane, se je odločno uprl klub občinskih odbornikov Socijalistične zveze delovnega ljudstva. Posrečilo se mu je, da so bile izločene od novega obdavčenja življenjske potrebščine, ki služijo prebivalstvu za prehrano, obutev in obleko. Značilno je, da na to sejo ni bilo naših klerikalcev oziroma krščanskih socialcev. Ali niso morda izostali samo z namenom, da bi lahko pri prihodnjih volitvah napadali demokrate, da so naložili občanpm nove davke, ko bi se pa prikopali sami do večine, bi pa uvedene davščine obdržali. Delovno ljudstvo, spreglej in spoznaj svoje prijatelje!
Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.
njeni tovarni je bilo še pred kratkim razcepljeno v več manjših grup. Spoznalo pa je, da mu je mesto le v Splošni delavski strokovni zvezi Jugoslavije, pri kateri je bilo že pred leti kompaktno organizirano in ki je vedno in vsepovsod zastopala izključno le interese delovnega ljudstva. In dejstvo, da je prišlo do podpisa kolektivne pogodbe, je treba zo-
pet pripisati v prvi vrsti neustrašnemu in vztrajnemu delovanju organizacijskih in obratnih zaupnikov svobodne strokovne organizacije na Sladkem vrhu. Delavstvu na Sladkem vrhu izrekamo naše čestitke ob tako lepem uspehu ter mu zakličemo: V enotnosti in solidarnosti je Tvoja moč! Družnost!
Reorganizacija strokovnih nadaljeval'
nih šol
Letošnje šolsko leto se začne pouk na teh šolali že s 1. septembrom in traja 9 mesecev do konca maja — (poprej se je začelo s poukom s 1. oktobrom do konca aprila, to je, samo 7 mesecev). Letos se uvede tudi pouk veronauka po eno uro vsak teden in za vsako vero posebej za vse vajence in vajenke.
Naredba ministra za trgovino in industrijo o strokovnih nadaljevalnih šolah pravi:
Radi strokovnega in praktičnega izobraževanja obrtnih’ (odnosno tvorniških) in trgovinskih učencev in pomočnikov, se otvar-jajo strokovne nadaljevalne šole v občinah, kjer je najmanj 50 učencev in pomočnikov (do 18. leta starosti), ki so zavezani hoditi v tako šolo (§295 odst. L zakona o obrtih).
Take šole se smejo otvarjati tudi za več manjših občin skupaj.
Ce ie v poedinih občinah več kot 25, a manj kot 50 učencev, se ustanove z odobritvijo bana in ob stroških občine posebni začasni strokovni tečaji (§ 295 odst. 4. zakona o obrtih). Šolsko izobraževanje učencev v občinah, kjer ni 25 učencev in kjer ni strokovnih nadaljevalnih šol ali tečajev, uredi minister za trgovino in industrijo v sporazumu z ministrom za prosveto tako, da hodijo učenci v višje narodne šole, ki so v tem kraju (§ 295, odst. 6. zakona o obrtih).
Občine so dolžne skrbeti za zgradbo, kurjavo, razsvetljavo, postrežbo, šolsko opravo, učila, pisarniški in učni material in za vse osebne izdatke — honorarje svoje šole in tečaja.
Dolžne so vnesti vsako leto v svoj občinski proračun potrebne vsote za svoje šole in tečaje z zneskom1, ki ga predhodno odobri ban (§ 296. zakona o obrtih). Ce hodijo v strokovno nadaljevalno šolo ali
tečaj učenci iz dveh ali več občin, nosijo stroško za vzdrževanje občine sorazmerno s številom učencev.
Poučuje se od 8. do 18. ure po krajevnih razmerah in sicer 9 ur na teden ter 2 uri v vzornih delavnicah, kjer take obstoje.
V krajih, kjer obstoja posebne zgradbe za te šole, se poučuje vsak delavnik od 8. do 12. in od 14. do 18. ure z drugo skupino učencev, praktično delo v šolski vzorni delavnici pa enkrat na teden od 14. do 16. ure z vsako skupino učencev.
Začasni strokovni tečaji imajo samo en razred: šolsko leto traja 6 mesecev, od dne 1. oktobra do konca marca ali pa od dne 1. novembra do konca meseca aprila.
V tečajih se poučuje vsak dan, izvzem-ši nedelje in'praznike med 14. in 18. uro popoldne, po krajevnih razmerah in razpoložljivih prostorih.
Dolžnost šolskega zdravnika na strokovnih nadaljevalnih šolah je, da pregleda vse učence ob začetku in koncu šolskega leta, po potrebi pa tudi med šolskim letom, da med šolskim letom sporazumno z upravnikom šole vsem učencem nekolikokrat predava o nalezljivih boleznih, kako se zdravje čuva, o higijenski ureditvi delavnic in podobnem'.
Važno je pa tudi v naredbi: Vse obstoječe (delujoče) strokovne nadaljevalne šole v Dravski banovini, ki dosedaj niso imele treh letnikov, se morajo s šolskim letom 1935-36 pretvoriti v trirazredne strokovne nadaljevalne šole. Dneve in ure pouka določijo na predlog šolskega upravitelja krajevni šolski odbori strokovnih nadaljevalnih šol z omejitvijo, da se sme vršiti pouk le ob delovnem času in najdalje do 18. ure. Le v primerih, kjer tega ne dopuščajo šol-sko-tehnični razlogi, so izjeme po predhodni odobritvi bana dovoljene.
Razno
Francoska vlada je tudi za kmeta.
Tudi v Franciji se slabša položaj kmetijstva. Gospodarski krizi in stednji sledi za petami poslabšanje razmer. Vlada, da dvigne cene kmetijskim pridelkom, namerava zvišati carine na uvoz kmetijskih pridelkov. S to najnovejšo francosko gospodarsko politiko bodo prizadete agrarne države, ki so prodajale svoje pridelke Franciji. Med temi je tudi Jugoslavija. Tem bolj je to zanimivo, ker so v Franciji pridelali letos okoli 11 milijonov centov manj pšenice kakor lani. Francija hoče pa kljub temu uvoz omejiti s carino, ker ima še lansko zalogo žita.
Sad nemške kulturne berbe. V
Oksfordu na Angleškem so imeli kulturni delavci manifestačno konferenco za akademsko svobodo. Po enem referatu posnemamo, da je Nemčija ob svojem boju proti svobodni znanosti pregnala iz države 1200 vseuči-liščnih profesorjev in docentov ' •- *
Milijonarji v Zedinjenih držav. V
Zedinjenih držav ameriških se je kapitalizem naglo, nemoteno in najbolj razvil. Narodno imetje Zedinjenih držav znaša 320 milijard dolarjev. Zanimivo je, da se od tega imetja nahaja v ženskih rokah okoli 200 milijard. Milijonark je v Zedinjenih drža-
vah 2886, multimilijonark pa 462. Milijonarjev je pa 3620 in multimili-jonarjev 1400. Žene so v gospodarstvu močnejše kakor raožje. Najbogatejša je princezinja Miguel de Bra-ganca, vdova portugalskega pretendenta.
Porast japonske trgovine pri nas.
Od leta 1932. do 1934 se je zviša! uvoz japonskega blaga od 37.960 na 714.547 kg ali v vrednosti od 1.38 na 13.20 milijonov dinarjev. Naš izvoz na Japonsko je še manjši in pada. Bolgarija je z japonskim blagom preplavljena. Japonsko blago prihaja večinoma preko Turčije, ki je sklenila trgovinsko pogodbo z Japonsko.
Čudni argumenti. Pariški »Matin« nastopa proti temu, da bi Društvo narodov v italijansko - abesinskem sporu sklenilo proti Italiji kake prisilne sankcije, kakor jih predvideva pravilnik D. n. proti napadalcem. Kot glavni argument proti sankcijam navaja, da Društvo narodov tekom 15. let svojega obstoja, še nikdar ni uporabilo sankcij in da se Društvu narodov ves čas svojega obstoja še ni posrečilo izdelati sankcijskega zakona, največ radi odpora Velike Britanije.
Japonski poslanik v Moskvi je protestiral pri sovjetski vladi radi propagande Kominterne.
KoKZumsio društvo za Mežiško dolino
r. z. z o. z.
Poštni predal štev. 3. Telefon interurban štev. 5.
v Prevaljah
Poštni čekovni račun 12.048. Brzojav: Kodes Prevalje.
Osrednja pisarna In centi*. skl«dišie v Prevaljah.
Podružnice:
Prevalje, LeSe, ftfežica, i?na I, Črna !F, Sv. Helena, GuStanj, Mula In pekarna v Prevojah.
Zadruga nudi svojim članom vedno sveže blago po najnižjih cenah. — Hranilne vloge sprejema centrala v Prevaljah in njene podružnice ter jih obrestuje po najvišji obrestni meti. Vse nove hranilne vloge se na zahtevo vlagatelja takoj izplačajo. Prodaja se le članom, — Član društva postane lahko vsak. — Delei znaia samo Din 100" •
Delavci In delavke I Kupujte svoje iivljen-ske potrebStine le v svojih zadrugah.
Zanimivosti za vsakega
Država brez jnest in vasi je Abesinija. I Ce izvzamemo glavno mesto Addis Abeba, ki je prej podobna veliki naselbini vrtnarjev kakor mestu, sinemo imenovati Abesini-jo deželo brez mest. Abesinija je pa tudi dežela brez vasi. Samo tam, kjer poglavarji provinc izvajajo svojo oblast, nastanejo naselbine po nekaj sto koč na koleh in iz bambusa. Sicer grade Abesinci le osamljene koče, proč od prometnih potov. Abesinija je avtarkična dežela: to je, da sama lahko krije vse potrebe prebivalcev. Tudi delajo vse sami brez industrije. Ženske zmeljejo vse žito, ker tudi mlinov ni. Vsak moški je pa spet tesar, zidar in arhitekt v eni osebi.
Naravni zakladi Abesinije. Abesinija skriva v sebi mnogo naravnih bogastev. Že v svetem pismu beremo o zlati abesinski pokrajini Ofir: »In Hiram je poslal svoje hlapce s hlapci Salomonovimi In prišli so do Ofirja, našli tam štiristodvajset centov zlata in ga prinesli kralju Salomonu.« V pokrajini Tigre, ki meji na Eritrejo, so skladišča svinčene, bakrene in železne rude. V Džigdidži, ob karavanski cesti so našli leta 1927. dragocene diamante: rubine in op.ale. Vroči vrelci, ki jih je polna Abesinija, imajo v sebi mnogo radiuma in pravijo, da je tu največ te najdražje snovi. Marsikje so odkrili petrolej. Rdeča gora Assale, nekaj kilometrov od eritrejske meje, je vsa iz soli. Njene skladovnice so neizrčpne. Pri Dire Davi so bogate žile azbesta. V termalnih jezerih Dalol je mnogo kalijeve soli, ki so jo že pred vojno eksploatirale nemške firme. Vidimo torej, zakaj je tako vroč pohlep po Abesiniji.
Trgovinska bilanca Abesinije je gotovo najaktivnejša izmed vseh držav na svetu kljub temu, da se Abesinci ne zanimajo mnogo za svetovno trgovino, ker si sami
krijejo vse svoje potrebe. Tako so izvozili v prvem polletju lanskega leta za 61 milijonov frankov raznega blaga v Anglijo, Francijo, Ameriko in druge države, uvozili so pa komaj za 15 milijonov, od tega samo iz Japonske za 9 milijonov frankov. Izvoz je torej štirikrat večji od uvoza. Japonci jim prodajajo največ ceneno tekstilno blago, ki so ga poprej dobivali od Angležev.
Abesinska valuta. Temlelji za denarni promet in denarstvo v Abesiniji so bili položeni — na Dunaju! Njena osnova je ina-rijaterezijanski tolar iz 1753. 1. Avstro-Ogr-ska je takrat veliko trgovala z orijentom. Ker je bil tuški denar takrat malo vreden, dočim je bil zelo cenjen tolar Marije Terezije, je postal on najboljše plačilno sredstvo tja do Indije. Domačini ob Rdečem morju so bili sčasoma voljni prodajati svoje blago samo za te tolarje. Popolnoma so se jih pa oprijeli Abesinci. Na Dunaju so od 1751. do 1931. leta skovali 244,919.692 teh tolarjev, od katerih je najmanj ena petina v prometu v Abesiniji.
Kitajska modrost. Veliki mongolski vladar Džingis-kan, ki je osvojil več sveta kakor Napoleon in Hanibal, je imel za svetovalca v državnih zadevah kitajskega modrijana Cang-čuna. Ta mu je dejal: »Težko je vladati, če mora oblast preveč vladati. Cim bolj se vlada, tem bolj vre v ljudstvu, čim več zakonov in odredb se daje, tem več je tatov in razbojnikov: kajti vsaka stvar povzroča protistvar.« O uradništvu je dejal: »O zvestih uradnikih se govori šele, ko prihaja država v nered. Šele ko očetje in sinovi nesložni postanejo, se začne govoriti o dolžnostih otrok in o ljubezni do starišev. Prava sreča pa je v tem, da o tem ni treba i govoriti.«
Britanska flota vrši te dni svoje manevre v bližini Portugalske. Po končanih manevrih bo odplula skozi Gibraltar v Sredozemsko morje, kjer se bo razdelila na razne strateško važne postojanke. Izgleda, da obstoji med Britanijo in Nemčijo gotov pomorski dogovor, ki dovoljuje Britaniji, da prepušča varnost Severnega morja nemški mornarici.
Francoske oblasti so izgnale večje število nemških nacijonalnih soci-jalistov, ki so zadnji čas vršili v Franciji živahno propagando.
Radi goste megle je v Los Angelesu neko poštno letalo zadelo ob električni vod, radi česar se je letalo vnelo in so v njem zgoreli trije potniki.
Kčt.j je ločitev zakona v Avstriji dovoljena. Mož javne nameščenke je pobegnil v Nemčijo, ker so ga preganjali zaradi nacionalnega socializma (lašizma). Žena pobeglega je bila povabljena na okrajno glavarstvo, kjer so ji zagrozili, da se mora ločiti od moža, če ne, ja bodo zaplenili imetje, bo izgubila službo in avstrijsko državljanstvo. Poslali so jo celo v Nemčijo, da izposluje pri mažiu ločitev zakona. Obenem je morala priseči, da ne bo v Nemčiji ničesar govorila o razmerah v Avstriji. Zakon torej ni tako svet po avstrijskih pojmih.
TIVAR
OBLEKE
ZA DELO
Kompietne cbJeke iz (vrste g a g adla
Din 75 -
Atnerikanske hlafe iz čvrstega gradla
Din 45-
Obieks za vsakega in vsako priSiko
TIVAR-
OBLEKE