50 Iz spominov na babico vn. jesen tistega leta, ko je bilo sadja. kakor ga niso ponmeli sjferi Ijudje, {lin se ie razkrehuila Markovčeva najlepša tepka vsled silne teže, katero so morale nositi DJe široko — razraščene veje — dobili srao pri nas najmlajšo sestrico, Polonieo. Ali srao je bili veseli! Nismo se je mogli nagledati. Spočetka je spavala ua postelji, kamor ]o je pokladala mati na babičin svtst, nda je ni treba takoj razvaditi ua zibel." Teiiaj smo vedno skrbno pazili, kdaj ni bilo nikogar v hiši, iu — kakor bi trenil — bili smo pri lj"bkpj Polonici. Odgrinjali siuo jej obrazek, gledali jo ter božali po lici toliko fiasii — da smo jo prebudili, in je zaeela jokati. Na to smo pa stekli iz hiše; kajti gorje nam, ako bi nas zasačila babiea pri po-stelji tako prebujene Poliniee. Silno bi bila huda. nDa ue pustitc uboge nedolžnosti. da bi se r mirii naspala!" karala nas je iSesto teBeč jokajočo se sestrico. nStr4ni, precej strani vsi! In že materi povera, da ste jo zopet zlindili! Ko bi tako rada spala, in iniara jaz toliko dela zunaj! — Le 6akajte me, poredneži, ki se vam ne smili uboga. nedolžnost!" ,Pa jo denite v zibelko, Pikapolonieo!" dejal js Andrejec. ,Kako pa dal Beži mi, nagajivec, da te ne utrenem. — Prav jo bode kateri hotcl zibati! Poznara vas vse od kraja, koliko časa morete mirno sedeti." n2ibali bi jo, zibali," potozal se jc Anže; pa še kako: od tečaja do tečaja! nAha," povzel je smijoc se Andrcjoc ter po svojej navadi poreduo vlekel klobukove okraje; ,in peli bi jfij: Zibelka data, srelirn teSAj, Notri se zibljo stari Bečkdj . . . aha, hi hi hi--------" Babica se je morala eiin dnlje holj jeziti nad nšnii, da-6i bi se bila morda raje smijala našej nagajivosti. — Končno pa se nam je izpolnila srčna ielja: imoli smo malo Polonico v zibeli. AJi vedela je babiea, kako bodfi. Saj pravim: uavadna zena ui bila, inarvee kakor kaka prorokinja. S poJetka smo še zibali sestrico ali bolje: pvekopicevali se po tleh okolo zibeli ter se igrali s Polunico. Uraeje se: kadar ni bilo babice ali koga drugega zvaven. Na vse mogoče uaiine smo dramili trudno sirotko. Ako jo je zibal jeden ter pel: j nLft spantkaj, 1« spančkaj, 1 Bom lešničkov dal, *^ Boš tiste potolkla, Bom drugih nabraT' — prHla sta po prstih dva druga, pokleknila tiho ob zibeli, razkrila Polonici obrazek ter se jej pričela na ves glas smijati. Za njiroa se je smijal prvi. popustil zibanje, in — Pol6niea je bila vzbujena . . . Uboga Poloniea, uboga — babica! ,Z lima me bodo aprarili ti otroci," togotila se je dobra starka, ,dane bodera znala, kje imam glavo!"-------- —.~c 51 >¦• Pozneje pa nam je postala zibel kar — de^eta briga. Srefcna babica, ako je ujela katerega in ga pridržala pri spečej Polonici. ,Pa naj spi na postelji!" klieali smo bežeč na vse strani od zibeli. In babica je morala zibati saraa. čast Bogu, ako je utegnila! nTakega lahkega dela nečete delati otroci!" rekala je sedeč v hiši pri zibeli ter nejevoljno zroč skozi okno na klanec, koder 8mo se drevili mi. pKo se človek tako odpočije pri njeni, oh! Ves dan bi zibala, da uimam toliko drugih opravkov. In Bogii bi hvalila, Bogd.u — Ali imela je zares toliko tisoč skrbij in dela okolo vogla. Mi pa iiismo hoteli zibati. Kaj ni. otroci, kolika ne-poslušnost! Ali nas je Bog kazuoval zaojo in nas je! In babica nam je vedno pravila, da ima Bog dolgo dolgo šibo, s katero seže lehko po vsem svetu. Toda nismo jej verojeli. Ali o tem drugokrat. — Ljubili pa smo zelo svojo n&jmlajšo sestrieo. Kadar koli jo je vstela mati ali babica v naročaj, hoteli bi biti vsi okolo uje, da jej igramo, da jo klijemo ter vabimo k sebi. Tediij je babiea vsakokrat zopet dobroroljao zrla na uašo mlado (jubezen do male sestrice. Pritiskala na svoje srce Polonifiuo sriece, poljubovala jo na mehko, nežno ličeee ter se prav otroški razgovarjala z njo: HNe pojdeš ne, kaj ne, Polonica. k nikomur ne pojdeš! Sam6 pri babici si rada in pri materi, kaj rti'1. — Aba, mala sirotica naša! — StraDi, poredneži, ki nečete zibali otroka!" — Mih. O. Podtrojiški