Na pokopališči.
Pozdravljena mi bodi, božja njiva!                     Britkosti solza mi z očesa kane,
Z otožnim sercem na grobeh stojim:                   Ker plava mi minljivost pred očmi;
Prijatelj, znanec innogi tii počiva,                       Vsaj clo brezbožnežu serce se gane,
Ki bil še v kratkcm sem v tovarštvu ž njini.          Ce v rnislih se v večnost zatopi.
Leži člcfveška glava tam strolmela,
Oh, kaj je bila nekdaj — kaj je zdaj! —
Enaka tudi tebe bo zadela
Ob času se na pravo pot podaj!
~~~«~~~                           Iv. Libijanski   .