Štev. 5.—XXVII.      *- W VH VLn          jaimar 1926.
i
Zagreb.
Lepo, včliko, gosposko mesto,               Sveti Marko z grozo se ozira
Zagreb, glava ti hrvatske zemlje,           na temelje stola mučeništva,
plodovita je ravnlna tvoja,                      kjer ovenčan je z žarečo krono
vinorodne so gorice tvoje,                      bfl Matija Gubec — kmetom kralj.
Sava ti, slovanska reka bistra,               Božji hram varuje prah presveti
pere znožje in glasnd pripeva                zemeljskih ostankov dveh junakov:
tvoji rasti, tvojemu razkošju!                 glavo sta za blagor domovine
Senčni gaji, s cvetjem posejani,            v plen krvnikom položila Zrinjski
v hlad zatapljajo tvoj vik in šum.          in zaveznik njemu Frankopan.
Bela cerkev, stolica ponosna,                Ob prometnih žilah spomeniki
na višavf pod nebo kipeča,                    slavnih so sinov domače zemlje
razgleduje se na pestri vrvež,                razpostavljeni v ponos rojakom.
ki po tvojih ulicah in trgih                     Bron in kamen glasno govorita
živ preliva se iz dneva v dan.                o velikih, težkih, burnih časih,
ko dejanjem so svetili vzori,
\n seljaki in seljanke vate                      plameneči za domovja slavo,
s podeželja vro s plodovi zemlje,          ko je Jelačič potegnll sabljo
momci zdravl in devojke krasne            in sovražnikovo strl oblast. pletejo se v slikovite vence,
spev, pol radosten in pol otožen,          NaJ prijazna ti usoda vlada,
mlade duše vznaša, pribrenkava            Zagreb šaroviti, naj vse duše,
tamburica drobno melodijo,                   naj vsa srca tvoja srečno vodi
v kolo vije se brezskrbnl svet.               Josip Juraj, naš vladika — knez!
E. Gangl
129