UDK UDC 911.3:312.8 (497.12—18—04) G IB A N JE PR E B IV A L ST V A IN S P R E M IN JA N JE D E M O G R A FSK E S T R U K T U R E V O B M E JN IH P O D R O Č JIH SE V E R O V Z H O D N E SL O V E N IJE B orut B e l e c * U vod v p ro b le m a tik o Sestavek obravnava dem ografsko dinam iko v obdobjih med 1. 1953 do 1961 in 1961—1971, sprem injan je zaposlitvene struk tu re preb ivalstva ter presla jan je gospodinjstev v obdobju 1961—1971 (1,2) v obm ejnih področ­ jih Severovzhodne Slovenije (v nadaljevan ju SVS). V to regijo smo u v r­ stili ozemlje občin Ravne na Koroškem, D ravograd, G ornja Radgona, M urska Sobota in Lendava, od občin R adlje ob D rav i in M aribor p a le območje severno od D rave, p r i čemer smo izločili kra jevne skupnosti m esta Maribor. Posamezni dem ografski procesi se z odmikom od meje precej neenotno sprem injajo in jih je težko pasovno opredeliti. Določene dem ografske značilnosti se ponekod pojav ljajo v sorazmerno ozkem obmejnem pasu, drugod p a zajem ajo obsežnejše regionalne enote. Značilen prim er večje razširjenosti specifičnih dem ografskih procesov je Prekm urje. H kra ti vnašajo m anjši obmejni centraln i k ra ji bistvene m odifikacije v splošne značilnosti obmejnega pasu, zarad i česar se posam ezni obm ejni sektorji razlikujejo ne le »globinsko«, tj. z oddaljenostjo od meje, tem več tudi podolžno ali pasovno. R aziskava je zato uvodoma na osnovi nekaterih dem ografskih značilnosti in posebnih k riterijev opredelila tako obmejne ko t m anj razv ite obm ejne k ra je v n e skupnosti (3, 7, 9). A naliza dem o­ grafsk ih gibanj je po trd ila bolj ali m anj tradicionalne razlike širšega prostora SVS. Glede intenzivnosti procesov deagrarizacije in urban iza­ cije p a so se znova izluščile tr i dokaj heterogene pokrajine: Koroška, Slovenske gorice in Prekm urje. Kot statistične enote smo u porab ili k ra je v n e skupnosti (4). 1. D inam ika p reb iva lstva v obdobjih m ed 1. 1953—1961 in 1961—1971 V obm ejnih področjih SVS je živelo leta 1971 204.467 prebivalcev. To število se od leta 1953 ni bistveno spremenilo. Štetje je v tem letu regi­ striralo 197.598 ljudi, leta 1961 p a 200.317. R ast p rebivalstva je dosegla v obdobju 1953—1961 kom aj 1,4% in v obdobju 1961—1971 2,1 % , kar je * D r., hab . izr. univ . p ro f ., p ro feso r pedagoške akadem ije , Pedagoška ak ad em ija v M ariboru , M ladinska 9, 62000 M aribor, YU. bilo močno pod republiškim poprečjem in sicer za 5,8 % oziroma 8,5 °/o. V občinah Ravne, D ravograd, G ornja R adgona in M urska Sobota je p re ­ vladoval depopulacijski tip prebivalstvene rasti, k i p a je p rehaja l v ob­ činah Lenart, Lendava, R adlje (del) in M aribor (del) v tip izrazite de- p opu lacije (5, 57-—59). V obdobju 1961—1971 so populacijsko stagnirala obsežna obmejna področja, kot celota p a občina M urska Sobota. Na Goričkem je p reb i­ valstvo v veliki večini kra jevn ih skupnosti (v nadaljevan ju KS) nazado­ valo od 2,6 % do 15 %, v obmejnem pasu z A vstrijo je pretežno stagniralo, v območju M urske Sobote p a se je zgoščevalo in je poraslo za več kot 15 %. E nak dem ografski proces kot na Goričkem smo ugotovili tud i v občini Lendava, ki bi jo lahko uvrstili v območje stalnega dem ograf­ skega nazadovanja, čeprav je bilo v zadnjem popisnem obdobju demo­ grafsko gibanje ugodnejše in je b ila opazna težn ja k stagnaciji. K ob­ močjem z neugodnim dem ografskim gibanjem bi lahko šteli tud i občino L enart, ki jo označuje stalno rahlo demografsko nazadovanje. N asprotno kaže tendenco rahlega dem ografskega naraščan ja občina G ornja R ad­ gona, k jer je prebivalstvo v coni živahnejše gospodarske aktivnosti (Ra­ denci) poraslo za več kot 15 %. Obm ejni predeli občin M aribor in R adlje, ki zavzem ajo skrajne zahodne Slovenske gorice in pretežni del O bdravskega m ejnega hribovja, so kazali tendenco depopulacije, saj je prebivalstvo (brez m esta Maribor) v obdobju 1953—1961 še poraslo za 6,7 % , med letom 1961 in 1971 p a je nazadovalo za 1,6 °/o oziroma je stagniralo. Zmerno se je povečalo le v KS z gospodarsko ak tivnejšim i centralnim i k ra ji, tako v KS C eršak in S ladki vrh. Zgornja K ungota in D uplek, drugod p a je stagniralo ali naza­ dovalo. Iz tega sklepamo, da so bili urbanizacijski vp liv i v širši obmestni coni M aribora zelo šibki. Celo KS Pesnica in Šentilj s pomembno p ro ­ metno vpadnico sta le stagnirali, enako tud i KS Kamnica. Občini D ravograd in Ravne na Koroškem sta p redstav lja li v p opu la­ cijskem gibanju značilno izjemo, saj sta bili edini področji v obmejnem pasu SVS, v katerih je prebivalstvo kot celota od leta 1953 naraščalo, čeprav je tu k a jšn ja že dalj časa tra ja jo ča industrializacija izzvala močno koncentracijo prebivalstva v dolinah in depopulacijo hribovitega sveta. Tako je poraslo prebivalstvo občine D ravograd v obdobju 1953—1961 za 6,5 °/o in Raven za 15,2%, v obdobju 1961—1971 p a v občini D ravo­ grad za 8,4 % in občini Ravne za 12,7%. M ed p re d a lp sk im in su b p an o n sk im svetom so se to re j v zn ača ju de­ m ografske d in am ik e p o ja v lja le znač ilne raz like . V išje, red k e je naseljeno in p rom etno tež je p rehodno obm ejno d ravsko h rib o v je je izkazovalo od­ se ljevan je lju d i v ta m k a jšn je do linske zaposlitvene cen tre ali n jih bližino. Proces in d u s tr ia liz ac ije je povzročil pok licno p reslo jev an je p re b iv a ls tv a in p ra z n je n je a g ra rn eg a p ro sto ra , p r i čem er se je o b likovala zn ač iln a socio-ekonom ska d ivergenca m ed do linsk im in h rib o v itim svetom . N a­ sp ro tn o je v gosteje nase ljenem in še m očno ag ra rn em obm ejnem svetu S lovenskih goric, rav n in e ob M uri, n a G oričkem in v L end av sk ih goricah o dseljevan je p re b iv a ls tv a zajelo celov ite jši p rosto r, h k ra ti p a so n an j v p liv a le d ru g ačn e d ružbenogeografske razm ere. Z arad i p o m an jk an ja zaposlitv en ih k a p a c ite t si je n am reč m oralo tu k a jšn je odvečno km etijsko p reb iva lstvo isk a ti zaposlitve v n ea g ra rn ih d ejavnostih z u n a j ožje dom ače reg ije , d rugod po S loveniji a li v zam ejstvu . D o določene m ere so delovno silo u sp e li ab so rb ira ti le občinsk i cen tri a li n e k a te ri cen tra ln i k ra ji, posebno M urska Sobota, L endava, G o rn ja R adgona in R adenci, k i so iz ­ kazovali (vštevši ožjo okolico) p o z itiv n o dem ografsko d inam iko in ž i­ v ah n o dnevno m igracijo , m edtem ko sta b ili za n jih o v a širša obm očja znač iln i s tag n ac ija in nazadovan je . R az lik a m ed dem ografsk im i p rocesi v zahodnem in vzhodnem ob­ m ejnem svetu se je k a z a la tu d i v vlogi zdom stva, k i je bilo n a vzhodu m nogo iz raz ite jše . T ako n i bilo v tre h k o rošk ih občinah n iti ene KS z več ko t 10 °/o zdom cev v razm erju do ak tiv n eg a p reb iv a ls tv a , v S lovenskih goricah p a je n jihovo štev ilo h itro n a rašča lo in doseglo v išek v P re k ­ m u rju . V občini M urska Sobota je bilo KS z m an j ko t 10 % zdom cev 13; bile so značilno k o n cen triran e v vp liv n em obm očju občinskega sred išča, v p re težn em delu G oričkega in v lendavsk i občini p a KS z m an j ko t 10°/o zdom cev sp loh ni bilo. Iz KS G rad je bilo le ta 1971 zaposlen ih v zam ejstvu 445 zdom cev (18,8% ak tiv n eg a p reb iv a ls tv a ), K uzm e 347 (20,7 % ), R ogaševcev 333 (18,4%), G o rn jih Petrovcev 284 (14,6%), S red ­ n je B istrice 324 (22,3 % ), Č renšovec 274 (17,7 %) in T u rn išča celo 627 (23,9 %'). P ris tav im n a j še, da je odpad lo n a obm ejna p o d ro č ja SVS 12.025 ali 26,6 % vseh slovenskih zdom cev, k i so p re d s ta v lja li 11 °/o ak tiv n eg a p reb iv a ls tv a , v občini L endava celo 16,8 %. 2. P rem ik i v s tru k tu ri p reb iva lstva po dejavnostih v obdobju 1961—1971 O b m ejn a p o d ro č ja SYS, posebno tis ta n a vzhodu, je označeval visok delež k m etijskega p reb iv a ls tv a . V celoti je b ilo le ta 1971 zaposlenega, v p r im a rn ih d e javnostih 50 °/o ak tiv n eg a p re b iv a ls tv a (v SRS 25,5 % ), v se­ k u n d a rn ih 21,9 % (SRS 36,9 % ), v te rc ia rn ih 10,5 °/o (v SRS 20 % ) in k v a r­ ta rn ih 5,2°/o (SRS 11,1%). K ategorije »izven dejavnosti« , »neznano« in »zdomci« so za jem ale 12,4 % ak tiv n eg a p re b iv a ls tv a (v SRS 6,5 % ). V p r i ­ m erjav i z rep u b lišk im i v rednostm i so b ile to re j obm ejne reg ije SYS socio- ekonom sko re la tiv n o slabo razv ite . D elež ag ra rn eg a p re b iv a ls tv a je bil v p o p re č ju še vedno zelo visok, p roces d eag ra rizac ije p a počasen. Č ep rav zavzem ajo te reg ije le 8,9% površine Slovenije, je p riš lo n an je k a r 25,8 % vseh zaposlen ih v p r im a rn ih d e jav n o stih in le 7,8 % zaposlen ih v sek u n ­ d a rn ih , 6,8% v te rc ia rn ih in 6,2 % v k v a r ta rn ih d ejavnostih SRS. To ra z ­ m erje se je v p rim e rja v i z letom 1961 še celo poslabšalo , saj je bilo ta k ra t v obm ejn ih p o d ro č jih SYS zaposlen ih v p rim arn em sek to rju 24 % , v te rc ia rn em 7,1 % in k v a r ta rn e m 6,8 % vsega ak tiv n eg a p reb iv a ls tv a . D e­ lež sek u n d arn eg a sek to rja se je le n ezna tno povečal (od 7,7 % n a 7,8% ). Z arad i počasnega razv o ja te rc ia rn ih in k v a r ta rn ih d e javnosti je ostala gospodarska s tru k tu ra zelo en o stranska , k a r je ob d rug ih d e jav n ik ih sam o še p risp ev a lo k re la tiv n em u z a o s ta jan ju obm ejn ih p od roč ij SVS za sp lošn im gospodarsk ih razvo jem Slovenije. V procesu d eag ra rizac ije se je glede dosežene s to p n je p re s lo jev an ja k m ečkega p re b iv a ls tv a izoblikovalo več reg io n a ln ih enot. V zahodnem , in d u s tr ia liz ira n e m koroškem delu obm ejn ih p o d ro č ij se je delež k m ečke­ ga p re b iv a ls tv a zn iža l najm očneje , sa j je b ilo v občin i R avne v p r im a rn ih de jav n o stih le ta 1971 zaposlen ih le še 12 °/o ak tiv n eg a p reb iv a ls tv a . T u d i v občini D rav o g rad je zn aša l ta delež sam o 22,9 % . Že v obm ejnem delu rad e ljsk e in m arib o rsk e občine je dosegel okoli 35 % , p ro ti vzhodu p a se je m očno sto p n jev a l. K lasična a g ra rn a s tru k tu ra s trad ic io n a ln o k m e­ tijsk o p ro izvodn jo se je tu z a ra d i sk rom nih m ožnosti za razv o j n eag ra r- n ih dejav n o sti in zapoznele sodobne gospodarske ak tiv n o sti še m arsik je o h ran ila . M ed subpan o n sk im i obm ejn im i p o d ro č ji je im ela še n a jn iž ji delež k m etijsk eg a p re b iv a ls tv a občina G o rn ja R adgona (50,5 % ), v P re k ­ m u rju se je ta delež g ibal okoli 60 % , v občin i L e n a rt p a je z n aša l celo 65,2 % . T ip ičn o ag ra rn o s tru k tu ro lah k o zasledim o celo nedaleč od M ari­ bo ra (6, 151), k a r je ponoven dokaz za re la tiv n o šibke učin k e teg a m esta v n jegovem za led ju . P roces d eag ra rizac ije je b il v obdob ju 1961— 1971 n a jin te n z iv n e jš i v o bč inah D rav o g rad , R ad lje (del) in M aribo r (del), k je r se je število k m e­ tijsk eg a p re b iv a ls tv a zm an jša lo za okoli 37 °/o, sledijo občine R avne (za 26,5% ), G o rn ja R ad g o n a (za 24,3 % ), L e n a rt (za 22,2%), L en d av a (za 17,9%) in M urska Sobota (za 15,2%). Vse razen p rv ih tre h so pod re- p u b lišk im po p reč jem zm a n jša n ja š tev ila zaposlen ih v p rim arn em sek ­ to rju , k i je zn aša lo 26,8 % . Število zaposlen ih v se k u n d a rn ih d e jav n o stih se je v p o p re č ju pove­ čalo za 40,6 % (SRS 38 % ), v te rc ia rn ih za 13,8 % (SRS 18,2 % ), a v k v a r ­ ta rn ih sam o za 4 % (SRS 15,7%). 3. Sprem em be socialne s tru k tu re gospodinjstev v obdobju 1961—1971 Število gospodinjstev je v obm ejnih področjih SYS poraslo v obdobju 1961—1971 za 1680 ali 3,3 %, k a r je p recej pod republišk im poprečjem 12,4 %. Od 52.393 gospodinjstev v letu 1971 je odpadlo 48 % na ne­ km ečka, 24 % na m ešana in 28 % na km ečka gospodinjstva. T udi to raz ­ m erje v p rim erjav i z republiškim poprečjem ni bilo ugodno, saj je prišlo v SRS na nekm ečka gospodinjstva k a r 75,9 %, na m ešana 13,8 % in na km ečka le 10,3 % vseh gospodinjstev. O d leta 1961 se je število nekm ečkih gospodinjstev v SVS povečalo za 42 % (v SRS za 39,8 % ), število m ešanih za 12,4 %, m edtem ko je število km ečkih nazadovalo za 32,9 % . Proces so­ cialne in ekonomske preobrazbe km ečkih gospodinjstev v m ešana je torej bil tu še vedno v fazi, ko je število m ešanih gospodinjstev naraščalo, kar je nedvomno dokazovalo zapoznelost dem ografskih procesov in je bila posledica šibke gospodarske dinam ike (prim . 7, 41; 8, 66). V SRS se je n a­ sprotno delež m ešanih gospodinjstev v obdobju 1961—1971 zm anjšal in to za 19,9 %. O b m o čja z bo lj a li m an j m očnim n azad o v an jem štev ila m ešan ih go­ sp o d in js tev so se ob lik o v a la le okoli zap o slitv en ih cen trov , n a jb o lj z n a ­ čilno n a K oroškem , k je r je u p a d lo n jihovo štev ilo v vseh tre h občinah : v rav en sk i za 12,7 % , d rav o g ra jsk i za 23,7% in ra d e ljsk i (del) za 7,5 % . Pridružilo se jim je obmejno področje občine M aribor z njihovo stagna­ cijo. V prom etno odm aknjenem višjem svetu, pa tud i v teh občinah, je delež m ešanih gospodinjstev naraščal, podobno kot v še močno ag ra r­ nem subpanonskem svetu. V občinah L enart in G ornja R adgona je bila intenzivnost tega po java največja, saj so porasle v p rv i m ešana gospo­ din jstva za 54,4%, v drugi p a za 49,6 %. P rekm urski občini sta se glede značaja p resla jan ja gospodinjstev razlikovali. V občini M urska Sobota se je kategorija m ešanih gospodinjstev povečala za 10,8 %, m edtem ko je v lendavski občini stagnirala. Zm anjševanje števila m ešanih gospo­ dinjstev na severnem Goričkem je bilo povezano z odseljevanjem njiho­ vih članov v razne zaposlitvene centre, predvsem v območje M urske So­ bote (glej karto). Sklep O bm ejna področja Severovzhodne Slovenije označujeta stagnacija in nazadovanje prebivalstva z izjemo občin Ravne in D ravograd. P red ­ alpsk i in subpanonski obmejni svet p a se bistveno razliku je ta tud i po drugih dem ografskih značilnostih. V prvem je industrializacija povzro­ čila poklicno preslojevanje prebivalstva in depopulacijo hribovitega agrarnega prostora, p ri čemer se je izoblikovala izrazita socio-ekonomska divergenca med dolinskim in hribovitim svetom. Na subpanonskem vzho­ du je bil delež agrarnega preb ivalstva mnogo višji, saj je bil proces de- agrarizacije zarad i zapoznelega sodobnega družbenoekonom skega razvoja šibak. Odvečno kmečko prebivalstvo se je zaposlovalo pretežno zunaj domače regije, odtod pojav izrazitega zdomstva. SPREMEMBE ŠTEVILA MEŠANIH (DELAVSKO-KMECKIH) GOSPODINJSTEV V OBMEJNIH KRAJEVNIH SKUPNOSTIH SEVEROVZHODNE SLOVENIJE MED LETOMA 1961 IN 1971 MOVEMENT OF THE POPULATION AND CHANGING OF THE DEMOGRAPHIC STRUCTURE IN THE FRONTIER AREAS OF NORTH-EAST SLOVENIA 1 Rast m ešanih gospodinjstev za 50,1 % in več G row th of m ixed households for 50.1 °Io and more 2 Rast m ešanih gospodinjstev za 25,1 do 50,0 % G row th of m ixed households for 25.1 to 50.0 % 3 Rast m ešanih gospodinjstev za 2,6 do 25,0 % G row th of m ixed households fo rt 2.6 to 25.0 % 4 S tagnacija m ešanih gospodinjstev + 2,5 do — 2.5 % S tagnation of m ixed of m ixed households + 2.5 to — 2.5 % 5 Zm anjšanje m ešanih gospodinjstev za 2,6 do 25,0 % D im inution of m ixed households for 2.6 to 25.0 % 6 Zm anjšanje m ešanih gospodinjstev za 25,1 % in več D im inution of m ixed households for 25.1 % and more 10 G e o g ra fsk i v e s tn ik 1 4 ? Bibliografija — Bibliography 1. V sestavku povzemam skrajšano nekatera poglavja iz skupinske razisko­ valne naloge »Problemi obm ejnih področij Slovenije«, In štitu t za geografijo un i­ verze v L jubljan i, 1976. 2. Podatki popisov prebivalstva leta 1953, 1961 in 1971. 3. V ladim ir Bračič, O predelitev obm ejnega obm očja v Severovzhodni Slove­ n iji po krajevnih skupnostih. Problem i obm ejnih področij Slovenije, I. faza, O bm ejna obm očja v Severovzhodni Sloveniji, In štitu t za geografijo univerze v L jubljan i, 1976. 4. K artografska obdelava krajevn ih skupnosti v SRS, In štitu t Geodetskega zavoda SRS, L jub ljana, jun ij 1975, leto 2, št. 2. 5. Milan N atek, Osnovni tip i rasti p rebivalstva v Sloveniji, G eografski vest­ nik XLV1I, L jubljana. 1975. 6. Božidar Kert, Socialno-geografski procesi v občini L enart kot p rim er raz­ voja nekaterih ag rarn ih regij Severovzhodne Slovenije, G eographica Slovenica 2, M aribor, 1973. 7. V ladim ir Klemenčič, Problem i mešane struk tu re gospodinjstev in km ečkih gospodarstev v Sloveniji, G eografski vestnik XL, L jub ljana, 1968. 8. M arijan Klemenčič, Socialna in ekonom ska s tru k tu ra m ešanih delavsko- km ečkih gospodinjstev na km ečkih gospodarstvih (Problem m ešanih gospodinj­ stev v Sloveniji), Geografski vestnik XLVI, L jub ljana, 1974. MOVEMENT OF THE POPULATION AND CHANGING OF THE DEMOGRAPHIC STRUCTURE IN THE FRONTIER AREAS OF NORTHEASTERN SLOVENIA Borut B e l e c The frontier areas of North-East Slovenia are characterized by a stagnation and retrogression of the population. During the period from 1953 to 1961 the inhabitants hardly increased for 1.4% and during the period from 1961 to 1971 for 2.1 %. Several territories have become demographically empty, especially those in the Sub-Pannonian land. The inhabitants moderately increased only in the Pre-Alpine frontier land, which has been characterized by an intensive pro­ cess of industrialization, lasting already for some length of time. But the Pre- Alpine and the Sub-Pannonian lands differ essentially in other demographic characteristics too. In the former the population has undergone a quick profes­ sional shift and has been leaving the hilly agrarian places, and this caused a formation of an explicit socio-economic divergence between the lowland and the higland. In the Sub-Pannonian East the part of the agrarian population is much higher, for because of the belated modern socio-economic development the deagrarization has been weak. The surplus of peasant inhabitants have occupied themselves mostly outside their home regions, elsewhere in Slovenia or abroad, from there the appearance of explicit working emigration. The moderate deve­ lopment of tertiary and quaternary activities, the one-sided economical structure, the weak urban influences of Maribor, the still dominating growth of the num­ ber of mixed households, the aging of the population and the unsatisfactory educational structure are characteristic indicators of a lesser socio-economic development of the frontier areas here and of their relative backwardness to the general economic development of Slovenia.