DELODRUŠTEV
Invalidi na delovnem mestu
S Cirilom Pogačarjem, predsednikom društva inva-lldov občine Center, &va se ondan podala v nekaj osnovnih organizacij, pogledat, kako se organizirajo in kako delujejo osnovne enote invalldov.
Nikolaj Brjavec, dosedanji soclalni de-lavec pri Komunalnem podjetju Ljub-Ijana
Povedati je treba, da se eno-te oblikujejo v delovnih orga-hizacijah in krajevnih skup-nostih na pobudo občinske konference SZDL in občin-skega sveta sindikatov občine Center. Akcija se je začela s sklici enot invalidov, z izvoli-tvijo delegatov in vodstva enote. Prva naloga vodstev je sklicati sestanek, na katerem invalidi izvolijo delegate, iz-polnijo anketne liste in vpla-čajo vpisnino in članarino.
S tovarišem Pogačarjem sva se najprej oglasila v Plete-nini, ki je ustanovila svoje društvo invalidov še pred do-pusti, tako da ima enota zdaj že nekaj izkušenj. Dobro je povezana s sindikatom, so-cialno delavko in kadrovsko službo. Tudi strokovne službe lahko marsikaj naredijo, ven-dar morajo pomagati še sindi-kat, socialni delavec, referent za družbeno samozaščito, de-lavska kontrola in zdravstve-ni delavci, torej prav vsi de-lavci, ki jim je v prvi vrsti dolžnost gledati na delavca kot na človeka.
Samoupravljanjelje sistem, ki smo si ga ustvarili prav za-to, da bomo mogli uživati vse te dobrine. Samoupravljanje ni cilj. Cilj je pravična, zdrava, kreativna, nesebična družba. Zato bi bilo skoraj nelogično, da bi se invalidi sami borili za pravico do življenja, ki bo enakovredno življenju zdra-vih. Imeti invalide v delovni organizaciji ali krajevni skup-nosti za nadlego, ki zavira ra-zvoj in je cokla napredku, je več kot samo groba netakt-nost.
Pogovor z Nikolajem Erjav-cem, vodjem enote v Komu-nali, je bil vzpodbuden. Samo
na Zakon o zavarovanju inva-lidov se doslej ni bilo mogoče opirati, ker zakon terja vme-sno organiziranost ali pa go-vori le, kako mora biti. Zdaj pa že, zdaj se bo dalo delati.
V  Komunali niso odlašali. Enoto so ustanovili kar takoj. Prej ni bilo nobenih podatkov o invalidih. Ti so bili prepu-ščeni samim sebi in se tudi med seboj niso poznali. Sedaj pa enota živi in ie že čutiti njeno prisotnost. Clani so ta-koj zadolžili dva varnostna in-ženirja in referenta za družbe-no samozaščito, naj sprožijo akcijo za ustanavljanje takih delovnih mest, ki bi bila lahka - pravi tovariš Niko,        Vča-sih je invalid še primernejši od zdravega človeka. Recimo, telefonista imajo, ki je slep. So rekli tedaj: ah, kaj nam bo slepec! No, pa poglejte zdaj: ko gre možakar na dopust, sta dva telefonista ravno dovolj dobra zamenjava.
Pri pomoči invalidom tudi ne gre zmeraj za denar in de-lovno mesto. Gre za podporo, ki se je ne da tehtati z niče-mer. Za ponujeno roko. Za pogovor. Za razumevanje...
V  Kartonažni tovarni so z okrožnico društva dobili pred kratkim. Torej enota še ni za-živela, dasi je tudi pri njih, ta-ko je zagotovila socialna de-lavka, potrebno začeti z de-lom čimprej.
Ko sva končala z obiski, mi je predsednik društva invali-dov, tudi sam težek invalid še marsikaj povedal.
Za človeka, je dejal, ni niko-li dovolj storjenega, pa naj se trudimo, ne vem kako, kaj še-le, če se delamo, da vse lepo teče. Sita vrana lačni vrani ne verjame. Torej morajo invali-
CMI Pogačar, predsedntk društva inva-lidov LJubl/ana Center
di postati družbena moč. Pri-dobiti si morajo vlogo v druž-bi. Svoje težave poznajo bolje kot tisti, ki jih (takih) nimajo, torej so dolžni seznaniti okoli-co s svojo problematiko.
Stvar bi bila najbrž precej manj pomembna, če bi se in-validi borili le zase. Pa ni tako.
Dovolj je bilo ljubiteljstva pri delu z invalidi in prilož-nostnih akcij. Zdaj stopa na prizorišče temeljita organizi-ranost, ki zajema vse katego-rije in starosti. Ta borba se začenja v bazi, v temeljnih or-ganizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v or-ganizacijah torej, ki so v te-snem stiku z delavci, občani, z ljudmi.
Zoran Hočavar