leto 1875.
265
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXVI. — Izdan in razposlan dne 24. julija 1875.
ioï.
Dopustno pismo od 27. maja 1875,
za železnico skozi predel Salzkammergnt.
®ti Franc Jožef Prvi,
0» milosti Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vkdimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda Marinški, salcburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in d°lnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof ^bsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je delničarska družba privilegirane po cesarjeviči Rudolfu slovoče zelenice prosila, da bi se ji dala dopustitev (koncesija) v delo in rabo lokomotivne železnice od Steinacha na železnici iz Gornje Štajerske na Salcburško in Tirolsko ^zeČi Čez U«ov (Aussee), Steg, Ischl, Ebensee, Attnang in Ried v Schärding, za-Nam so je z ozirom na občno korist tega podjetja imenovani družbi to kon-Cesijo po postavi o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238), P° tem postavah od 6. maja 1874 (Drž. zak. Št. 73) in od 28. marcija 1875 (Drž. št. 59 podeliti tak<5 :
j §• 1. Podeljujemo delničarski družbi privilegirane železnice cesarjevič-Ru-pfa pravico v delo in rabo lokomotivne železnice od Steinacha na železnici iz p^rnje Štajerske na Salcburško in Tirolsko držeči čez Usov (Aussee), Steg, Ischl, P^nsee, Attnang in Ried v Schärding s krili od Ackleiten v Thomasroith in od P°8tajo Ebonseeske k solinam in k Travenskomu (Trunskemu) jezeru pod določili Uveti, veljajočimi za železnico Ljubi jansko-Trbiško po glasu dopustnega pisma ® 23. februvarja 1869 (Drž. zak. št. 38), kolikor jih p.-ičujoče dopustno pismo °' 'spreminja.
tSl»*».i,C|1 j	,;s
§. 2. V §. 1 omenjena železnica mora se najpozneje do 1. julija 1875 začeti delati in z dotiČnimi krili vred zadnji čas v treh letih in pol, računeč od današnjega dne, dokončati in izdelana javni službi izročiti.
Za izpolnitev te dolžnosti zavezana je državni upravi kavcija od enkrat sto tisoč (100.000) goldinarjev, ki jo je položila železnica cesarjevič-Rudolfova, tak > da bode moči izreči, da je ta kavcija zapala, ako bi gori za dodelanje železnice in začetek vožnje po njej postavljeni rok ne dostal.
Spisi in listine, ki se naredé s tem povodom, uživajo prostost pristojbine in štemplja.
§. 3. Uvote za dobavo denarjev, sosebno visokost emisijskega kursa, in Pa načine, kako se bode delo oddajalo, — kar se mora po poti ponude zgoditi, 1 po ti poti naj se tudi vse pogodbe o zakladanji s potrebščinami narejajo, — P°a vreči bode odobrenju državne uprave.
§. 4. Delničarska družba privilegirane cesarjevič-Rudolfove železnice inia dolžnost, pridobiti si pod uveti, ki jih mora državna uprava odobriti, stavbe 1 robe železnice Ebensee-Ischl-Steg, kolikor se bode eno in drugo zdelo še P °' rabno za novo železnico, od družbe železnice Ebensee-Ischl-Steg, oziroma nje131 upnikov.
§. 5. Gledé tega, kar bode storiti za poštni zavod, veljala bodo po ti že leznici ta-le določila:
1.	Družba naj zastonj vozi pošto in poštne postavljence po propisu g-v redu za železnocestno vožnjo.
Poštna uprava ima pravico, v odpravo pošte rabiti vse po voznem črteŽi ustanovljene vlake za ljudi, kurirske, nagle, poštne, ljudovozne in meševite.
Pri naglih ali brzih in kurirskih vlakih, ako se vvedö, je vendar izključelia odprava voznopoštnih poslatev.
Vozni črteži vlakov za poštno odpravo namenjenih naj se ustanavljaj® z odobrenjem trgovinskega ministerstva, kateremu treba najmanj Štirnajst poprej priobčiti vsako namišljeno prenaredbo v tem črteži.
2.	Družba je dolžna ob svojem trosku napraviti in vzdrževati za odpraV^ pošte potrebne navadne in ambulančne vozove, k čemur se Šteje tudi zunanje sna ženje in mazanje vôz.	*
Razen brzih in kurirskih vlakov ima družba pri vsakem vlaku, za katc1'1^ pošta zahteva, zastonj dati in voziti, kakor pošta sprevidi, ali en voz z osem lesi ali dva četvero-kolesna voza, ki naj so opravljeni, kakor pošta veleva.
Ako pošta spoznâ potrebo, pri kakem vlaku razen voza z osem kolesij dveh četvero-kolcsnih dati še več voz za poštno namene, bodo pošta družbi za čez to Število dan četvorokolesen voz in za vsako v poštni službi prevoženo J po en goldinar in trideset krajcarjev avstr.'
Pri tistih vlakih, pri katerih pošta ne zlasti pri brzih in kurirskih vozéh, naj se primerno opravljen, popolnoma odločen i
veljave povračevala.
tedaj
zahteva posebnega voza za se, ^ ji za vožnjo poštnih poslatev pnP n najmanj dva kupeja obsegaj00
Zetazničnega voza. Ako bi ne bilo mogoče v omenjeni prostor spraviti kakih večjih ®vojev ali vreč pisem, bode železnocestna uprava skrbela, da se kam drugam
Y vlak
u varno pospravijo.
kaki
štor.
Voze poštni službi namenjene mora družba, kakor je navada, razsvetliti, or razsvetljuje vozove za ljudi; troske za nenavadno osvečavo notranjih pro-
'ov in za kurjavo nosi pošta sama.
3.	Poštna uprava ima pravico, ukazati, da'nje organi pošto na vseh vlakih premij aj o.
.. Zastonj je voziti poštne uradnike, kondukterje in služabnike, pošto sprem-JaJoČe, in tako tudi organe poštnega zavoda, ki se pošljejo, da poštno službo Ozirajo ali da se je naučč; a ti se morajo opravičiti z listi višjega poštnega ravnateljstva.
Se ima poštna uprava pravico, na vseh vlakih, ki jih ne spremljajo njeni ®r&ani, izročati upravi, katero družba postavi, pisemsko pošto, da jo organi Zeleznocestne uprave odpravljajo.
4.	Za zvrševanje poštne službe na postajah treba zastonj prepuščati v železnem poslopji eno primerno sobo z izbico za opravo in ako bi bilo na to stran e večjih potreb, bode treba posebnega dogovora gledč odškodnine, ki se bode v P°dobi najemščine dajala za večji prostor.
Za notranjo opravo, snaženje, svečavo in kuijavo teh prostorij skrbi poštna oprava."
t*
5.	Na tistih kolodvorih na katerih ni poštnih uradov, bode družba na zahtevo Poštne uprave po železničnih za to sposobnih postavljencih poštne poslatve od
akov sprejemala in organom poštnega zavoda izročala in za ta čas, dokler se e izročč poštnemu organu, varno hranila, za plačilo, katero poštna uprava določi.
Tam, kjer bi po sprevidu poštnega zavoda bilo potreba za poštno službo, v družba ponudi svojo ljudi poštnemu zavodu, da pomagajo poštne poslatve Skladati in razkladati, za plačilo takemu delu pomerjeno.
Pisma, katera si o upravljanji železnice mod saboj pošilja železnocestno ravnateljstvo ali upravno svetovalstvo ter njemu pokorni organi ali ti organi med
8aboj
«este
°J> smejo na dotičnih železnocestnih koséh odpravljati postavljenci železne
§. 6. Družba prevzema dolžnost, ob svojem trošku bodi po zaukazu ali po-Wed8tvu državnega telegrafskega zavoda toliko telegrafov, kolikor bodo za železno krčtno službo in dajanje znamenj (signalov) potrebno, napeti, opraviti in Vi!drževati.
Državna uprava si pridržuje pravico, želcznični telegraf porabljati tudi za 'Travo državnih in privatnih poslanic.
Državni upravi jo na voljo, žice (drat) državnega telegrafa pritrditi ob pod-f°rrijah želozničnega telegrafa ali svojo telegrafe napeti po tleh, ki jih je družba uPda ali ki jih za žoleztiično namene sicer rabi, brez povračila ali odškodo-anja.
Družba naj zastonj po svojih železničnih ljudeh take državne črte nadgh' dati in vzdržati pomaga. Še ima družba dolžnost, po svoji železnici robo h* pripravo državno-telegrafskega zavoda po tarifah za vojaške transporte dam11 odpravljati in na svojih kolodvorih in postajah zastonj spravljati in hraniti.
V vseh teh zadevah dolžna je družba, za časa z državno-telegrafskim z»v0' dom poseben dogovor skleniti.
§. 7. S pridržkom preračuna na jednice meterske mere je visokost voznine za ljudi in blago podvržena sledečim utesnitvam:
Maksimalna tarifa na avstrijsko miljo, in to popotnikom od osebe:
v I. razredu vozov, po . . . .36 kr. avstr. velj.
Od brzovlakov smejo se te tarife povišati za 20 odstotkov, s tem uvetoffl) da ti brzovlaki ne bodo tekli z manjšo hitrostjo, nego je, povprek računi, navadno brzovlakom drugih avstrijskih železnic.
Na zahtevo je za tiste kose železnične in tiste vlake, gledé katerih se spozna potreba, vpeljati IV. vozni irazred za ljudi in to stoječe z maksimalno tarifo o 12 kr. na miljo.
Maksimalna tarifa bldgu ob navadni hitrosti od colnega centa in milje:
I.	razredu...........2
kr. avstr, veljave,
II.
III.
2-	25
3-	50
Izjemno bodo za te le reči pri polnih vozéh, veljali ti znižani postavki colnega centa in milje:
1.	Za žito, sočivje, mlinarsko blago, sol in pretopljeno železo . . l'&
2.	za vsakovrstni les (ne segajoč čez voz) in drva, krompir, železno in jekleno sta vino, železo v ploščah in Besemerjevo litino, za prvih lOmilj 1’2 v
za večje daljave....................................................1'1 »
3.	za kopano oglje, koaks, stiskano šoto, rude, gnojiva, apnarsko in zidarsko kamenje, za prvih 10 milj.........................................1
za večje daljave.....................................................0*9 #
Zastran voznino od drugih reči treba bodo tako ravnati, da dotično ceno določbe ne bodo smele nikakor biti večje niti nadležnejšo od <5nih, ki veljaj0 drugih progah železnico česarjevič-Rudolfove.
in
n»
Odpravljarine se od vsacega blaga jemlje po dva krajcarja od colnega cent») v čemur je tudi plačilo od nakladanja in razkladanja ter od občnega zavarstva> Ako dotičnik sam naklada ali razklada, tedaj se vzame samo po D5 kr. odpra'
Wne od colnega centa. Ob odmerjanji voznine sme se poldruga dolgost šteti takim kosom, ki visé po 1 : 60 in še bolj.
Družba pa je dolžna, pri vožnji blaga gledé stranskih pristojbin, nomenkla-tore in razredbe blaga, kakor tudi drugih določil o vožnji, podvreči se ukazom kovinskega ministerstva.
Enakšna dolžnost veljâ zastran izokrogljevanja števil, potrebnega pri preraščanji tarif z ene postavne mere in vage na drugo in zastran vseh določil o Priliki pridržane postavne uredbe tarif za ljudi in blago, kateri uredbi se družba ^ora vsak čas pokoravati.
Dovoljuje se, odmerjati in pobirati vozarino od ljudi in od blaga v domačih srebrnih novcih, a to tako, da jev deželnih novcih jemati plačilo, po kurzni bednosti preračunjeno.
Tarifa naj se na deželne novce preobrača (reducira) po tistih računskih naglih, ki jih ustanovi trgovinsko ministerstvo.
§. 8. Transporti vojakov naj bodo po znižanih tarifnih cenah, in to po tistem dogovoru, kateri je o tem ter o polajšilih potujočim vojakom med vojnim
vom severne, po cesarji Ferdinandu slovčče , *) in tega dogovora določila treba da so celo-
Ako bi se pa kdaj z vsemi avstrijskimi železnicami ali z večino med njimi 0 Prevažanji vojakov dogovorila določila, državi ugodnejša, naj dobodo veljavo tudi kar se tiče tu dopuščene železnice.
^uoisterstvom in med ravnateljst ^leznice ukrénen 18. junija 1868 kupen del dopustnega pisma.
Ta določila obsezajo tudi deželno brambovstvo obéh državnih polovic, tirolske deželne strelce, vojaško stražno krdelo c. kr. civilnih sodišč dunajskih, c. kr. Za ndarmstvo, ter po vojaški osnovano finančno in varnostno stražo.
Družba se zavezuje, pristati na dogovor med avstrijskimi železno-cestnimi ;l’Uštvi ukrenen o nabavi in imetji opravnih reči za vojaške transporte in o vza-JeQmem pripomaganji z vozili ob večjih vojaških transportih, potem na organska določila in na služabni propis o bojnih železnocestnih oddelkih,**) ter tudi na po-tiejŠnji, 1. junija 1871 obveljavši dogovor***) o transportu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažati ob troških vojaške blagajnice.
Tako so tudi dolžni pristati na dogovor, katerega jez čeleznocestnimi društvi ^kreniti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih vojaških transportih in tla propis o vojaških transportih po železnicah.
Družba sc udaje, kar se tiče oddajanja služeb dosluženim podoficirjem iz vojske, ^°jnega pomorstva in deželnega brambovstva, določilom, kar jih nato meri v 38 vojne postave 1868f) leta (Drž. zak. št. 151), in kar jih je v specijalncm Skonti od 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. 60), izdanem v zvršbo tega paragrafa«

*) Normalni uknzi c. kr. armadnega ukaznika od I. 1868, 21. kos st. 07.
**) Priloga k st. 148, v 42. kosu lota 1870 normalni!) ukazov c. kr. armadnega ukaznika.
***) Normalni ukazi c. kr. armadnega ukaznika od I. 1871, 22. kos, st. 70. t) Državni zakonik štev. 151.
§. 9. Za nove železnične kose imenovane v §. 1 žago to vij uje država garancij0 za sedem in petdeset tisoč osem sto goldinarjev (57.800) avstr, veljave čistega let' nega dohodka v srebru največ, poprek od milje za celih devetdeset let, dokler bode koncesija veljala, z letnino za razdolžbo vred, tako namreč, da ko bi leto1 čisti dohodek ne dosegel zagotovljene vsote, doplača država, kolikor bi manjkalo, vendar samo do ravno povedane maksimalne vsote.
Dobrostojnost čistega dohodka z razdolžnino vred od potrošenega napraV' nega kapitala, ki se ustanovi na podlogi izkazanih resničnih troskov za delo, s troski za nabavo denarjav in interkalarnimi obrestmi vred, naj se začne tist dan, katerega se odpre cela garantirana železnica, ter se bode od te dobe počensi priračunjala vsoti državne ostalim progam železnice cesarjevič-Rudolfove dodeljene garancije tako, da se bode za novo dopuščeno železnico in ostale družbice proge pisal samo en vkupen gospodarstveni račun.
§. 10. V zvršbo §. 9 naj veljajo naslednja določila:
1. Od zagotovljenega letnega čistega dohodka naj se za razdolžbo kapitala obrača tisti iznosek, katerega bo odločila državna uprava po razdolžnem od njc potrjenem načrtu, vsled kterega se bo izdani kapital izplačal (amortiziral) v to111 času, dokler bo trpela koncesija.
2.	Doplačilo, ktero bi državna uprava zavolj prevzete dobrostojnosti more-biti imela opraviti, naj se po storjenem pretresu predloženih dokumentiranih let' nih računov tri mesece po predložbi tistih za izplačo nakaže.
Državna blagajnica bo pa tudi popred v odkup doteklih kuponov od delnic in obligacij po potrebščini ugotovljeni na podlogi preudarka dohodkov opravljal3, delna odplačila koncesionarjem, kteri bi šest tednov pred dotekom izplačilnega roka za to prosili, pod pridržkom obračunka, kteri se bo na podlogi letnega ra' čuna storil.
Öe bi se po dokončni ustanovitvi letnega računa, ki se ima najpozneje v treh mesecih po izteku gospodarstvenega leta predložiti, pokazalo, da so predjemŠčine bile previsoke, imajo koncesionarji kar so preveč prejeli in pa še obresti od tega po šest od sto, precej povrniti.
Najpozneje v enem letu po izteku enega gospodarstvenega leta pa mora se zahtevati doplačilo od državo, ker sicer ugasne pravica do tega doplačila.
3.	Iznosek, ki ga državna uprava plača vsled prevzete dobrostojnosti, šteje se zgol za zajem, ki nosi obresti po štiri od sto na leto.
Kadar čisti dohodek železnice presega zagotovljeni letni iznosek, mora se vsak takov presežek brž za povračilo dano predjemščino z obrestmi vred odpra* viti na državno upravo, dokler se do dobrega no odplača.
Doteklc obresti so morajo opraviti prod izplačilom predjomščin. Kar bi država imela tirjati v iinonu takih posojil ali obresti, ki bi še ne bilo izplaka»0 takrat, kadar koncesija neha ali kadar se železnica odkupi, treba je opraviti i premoženja, katero jo podvzetju še ostalo.
§. 11. Novim v §. 1 imenovanim progam železnocostnim dovoljuje se op10 stitev od dohodkarine in od štempeljskih pristojbin kuponom ter tudi od vsacega
Dovega davka, ki bi se morebiti postavil s prihodnjimi zakoni, med delanjem in 0a devet let od dneva, katerega se začne vožnja po doticni črti.
Oprostitev od dohodkarine lahko se izpelje tak<5, da se dohodkarina za ce-sarjevič-Rudolfovo železnico opravi po primeri milj dozdanjih prog k miljam Novega kosu.
Dalje se dodeljuje oprostitev od Štempljev in od pristojbin ob prvi izdatbi delnic in predstvenih obligacij ter tudi začasnih (interimskih) listov in ne manj gostitev od presnemŠčine, ki bi jo bilo plačati od kupljenih zemljišč.
Za opravo štempljev in pristojbin vsem pogodbam, vlogam in drugim piskom v dobavo kapitala ter v delanje in opravo železne ceste, dovoljuje se rok a° tistega časa, ko se prične vožnja po dotičnem železnocestnem kosu.
Kaki troški za notiranje efektov po domačih in vnanjih borsah in pa davki, ** jih bode podjetje plačevalo, ko iztekč davka prosta leta, smejo se v gospo-jWstvenem računu postavljati med razhodke; glede štempeljske pristojbine od kuponov se to ne bode smelo.
Za državne doplačke podjetje ne bode opravljalo dohodarine.
§. 12. Pri dobavljanji denarjev za železnico v §. 1 omenjeno sme se vsota vdanih predstvenih obligacij železnice cesarjevič-Rudolfove zvišati tak<5, da po-ttebščina za obresti in razdolžbo v vsem skup ne prestopi treh petin (3/s) letnega istega dohodka, zagotovljenega vsem progam cesarjevič-Rudolfove železnice.
§. 13. Doba koncesije se postavlja na devetdeset let, od dne, katerega se Začne vožnja po vsi v §. 1 omenjeni železnici.
§. 14. Državna uprava si pridržuje pravico, ko preteče trideset let od dne, katerega je izdano dopustno pismo za progo Ljubljansko-Trbiško, pod uveti onikaj v §. 23 postavljenimi, ki naj se zmisloma uporabljajo na železnico v pri-^joČem dopustnem pismu določeno, vsak čas odkupiti koncesijonirano železnico.
Resno opominjâje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta dopust-Dca, in dodeljujdč koncesijonarjem pravico, zastran izkazne škode pred Našimi 8°dišči zahtevati odmčne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej Ustanavlja.
V dokaz tega izdajemo to pismo*, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Kašem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, sedem in dvajsetega meseca maja, v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto sedemdesetpetem, Našega cesarjevanja dvajset sedmem.
Franc Jožef
s. r.
105*
Ukaz ministers! va za pravosodje od 18. julija 1875,
da se uradni sedež okrajnega sodišča prelaga iz Planine u Logatec.
Na podlogi §fl 2 postave od 11. junija 1868 (Drž. zak. št. 59) prelaga80 uradni sedež okrajnega sodišča iz Planine v Logatec.
Ta ukaz pride v moč 20. dne meseca septembra 1875.
Stremayr s. r.