T Gorici, dne 10. maja 1895. Tecaj XXV. „So6a" izhaja vsak pelek o poldne in vetfu s priloyo ..filipiUrikl lltf vred po poSti prejemana aii v Gorici ua ilom poSiljana: we leto.....gU. *¦«, pol leta......2-20, fetrl leta .... , MO. Zft tuje dezt-le tolikoveC, koiikor je-vi>Lja poSluina. Pelavcfm in dragim nilinJ prcmoznim novim narofnikom naro.-ninn iUlamo, ako ae oglasfe pri upravniSivu. itffii»Sfre" izhaja vsakjli 14 dnij vsak driijri torek in velja Zd cc'.o lel« *> kr. ftfiospmlarskl LI*C" izhaja iu se prHaga vsak mesee v <>b-se,:u U> stranij. Kadar je v pettk praznik, izideta lista ze v i-etrlek. SOČA (Izdaja za. Gorlco) Oznanila in „?0SMIICE" plachijejo se zi>. pclslopno pplil-vrsto: 8 kr„ to sc liskajo 1 krat. Veikrat — po pngodbi. — Za vefjc crkj po prosloru. Posamicne Slcvi'.kc dnbivajo se v lobakair.ali v Nunski ulici in v Solaki ulici, v Trstu p,i LavronfiJu nnsprotl vebke vojaSnicein pri IMpanu v ulici Tonic dclla Fnbra po S ki\ Dopisi pofujajo naj se nrcdniStvu, narotoina in rcklamKcije pa upravniHvu »SnJe". — Nenlnianih pisem uredniSLvo ne sprejema. «- Ilokopi>i se no vracajo. Urednislvo in upr&vniSLva je v Gosposki ulici 9. Ixdajatefj in odgovornl uradnik Andre) Gabrftdak. n Bog in narod! '* Njegovo VeliSansfcvo pitsv. ewr F3MI JOSIP I. v Ljriljui. jfoiusteu dogodek jo Wipolil Njegovo Veli&msfvo v torek 7. t. m. v beio Ljubljano, v prvoatolnieo nuse mile Sbvenije, NuS najmilostljivejsi vhular jt hotel videti uti svoje ocf, kakosen u "arec je dobilu Nje«ova Ljubljana s s ra^nim potresom i»a Veliko noc. In piisel je ter se uveril, da j" Ljubljana pietrpeln hude dneve, videl je bedo tali isujegii ubo/nejsega prebivulslvu, in pozunl je, da je tu potrebna Intra, diitna pomoC. Tu dohod presv. cesarja v Ljubljano nam zbuja upanje, da pride prav f»,.>tovo obilna pomoft hudo prizadelemu ubljanskemu prebivalstvu, ki si tako jiolagoma opomore iz nepopisnih tezav in zndreg v skrbi za svoj nadaljni obstanek na svojeiu dosedanjem mestu in gospodarstvu. Presv. eesar je dospel v Ljubljano ?, posebnim vlukom toeno ob 3. pop. (Jodba jc zasvirala cesarsko bimno, ljudstvo pa ga je po/.dravilo z vihar-nini B^ivio" iu „slavatf. Na kolodvoru m #i\ prifoikovali imCelniki raznilt-olihwt-nij, katere je po&util '/. ogovoroiu. Polem se je odpeljal v mesto ; ljudstvo jk» povsod tulaiio pozdravljalo svojega hidarja, ki pride pogledat syegovo Snlost, njegovo nepopisno nesrefij. Najpoprej si je ogledal dezelno bolnico,; tti mu |e vse jnzknwYfd pri-inarij dr. Jos. V o & n j a k. Cesar se ni mogel dosti preeuditi siluemu razru-•*:enju. (Jovoril je celo z bolniki. — V muzeju je presv, eesar vsklikuil: „Sapperlot, clas seliaut sehleclit aus!" — Dalje si je ogledal defelni dvoree. nuusko cerkev, jabalnieo ltd. V dveh kubinjah za silo je okusil eel6 jedila. Ali kaj bi opisovali vse ponatau-kosti: presv. cesar si je ogledal vse, da si je niogel napraviti natanCno sliko o siluo Zalostnem polozaju slo-venske prvostolniee. In ljudstvo je ki-peCimi srei spremljalo njegove poglede in ob zalostni priliki mu je prisijal zarek veselja, ko je videlo, kako ?.ivo se zanima zai^ sam najvisji gospodar v simi Avstryi in kakd deli ?. njim sedanjo 2alost in bridkosi. Veselilo se je tudi radi tega, ko je videlo v svoji sredi ljubljenega vladarja Citega in krepkega. Cesar je ob 7. uri, torej uro poz-neje, kakor je bilo dolofieno, dospel na kolodvor. Pri odbodu je segel baromi Heinuvrokeinsejako prijazno poslovil od njega in njegove soproge, iupnna Grassellija, dez. glavarja Detele, kne-zo§kofa dra. Missie in generala Stercija, izreksi vsera, ki so v dneh po potresu pozrtovalno skrbeli za prebivalslvo, svojo cesarsko zahvalo. Nj. VeliCanstvo jere-kel: „Velikost nesrefieme je presenetila; kar sem videl, je dosti huje, kakor sem mislil; bodite preverjeni, da storim vse, kai* je moSno, da se mestu in dezeli liajizdatnejse pomore", Po teh besedah je stopil cesai* v vtak. Ko se je ta jel pomikali, zaortti so navduseni ponavljajoei se ?ivio-kliei. Tako je minil vse prebivalslvo osrefiujoei obisk presvetlega iu dobrot-nega vladarja, obisk, ki ostane vsem nepozabljiv v spominu. Blagor tebi dezela kran.jska ; solnce cesarjeve milosti sije nate in ni se ti bati za prihodnjost. If aSe Seleaaiice. IV. ZadnjiC smo govorili ob kratkem o ko-rakih in uspehu dcputacye, ki jo §la na Dimaj iz SoSke tloline. Glavni uspoh je ta, da se jegrofWupmbrand nasproti nji naravriost izrazil za predetsko 2eleznico, dofiim je v zbornici naznanil Ic loliko, da sc pro^ledii-jejo start naCrli. Deputarijtt je Sti>Ia 10 gospodov, namrec: iz Bo'ca Mnlija Jonko in Kwuic Velluscig; s Srpenice TjrebSe Ivan; s Trnovega Foil Anton ; iz K o h a r i d a Rakov§tek Josip in Madera Andrej; iz Tolmina Cazzafara Ljiidi'vik ia Devctak Anton; od S v. L a c i j n KovaC-iO Ignacij in iz K a n a 1 a KriZnii'' Anton. Avdijcnca pri presv. cesarju jo Jrpeln kakili 15 niiiiut. I)c?.olni glavar grot' Franc C. o r o n i u i jo prefiittil obsirnojSi nagovor, v katiTciu jc nagla^al liconialiljivo zvos'.olm «l(*/,i'l»! do Njogovi-ga VeliCanstva in polem ni'izogibiui potrcbo novih proinetiiih zvi»z, v prvi vi'sti pa p r e d e 1 s k o zoloznii'o j aii omenjal jo tudi zeleznico po v i p a v s k i ilolini, — Presv. c;eunr jo odgovoril zol6 do-broholno in povedul, du se bo Kjegova v!ada tcinoSjito poCala s prouccvaiijeni te progc. Ko j« spregovoril Se z vsakiin dnnoin depu-taeije po par bceed, je bila deputaciju naj-niilostljiveje odpu.^ena, Potein je bila deputncija fto pri mini-sterskein predsedniku Witulischgi'Atzu, pri aotranjem uiiii. Baqueheinii in pri poljedelskein mill. Falkonliaynu. Najvec upanja je da! grof W u r in 1; r a n d, ki se je kakor smo ?,o porofali ~- naravnost izrekel kot pristoP* p re-del s k o ftcleznice, ki je po itjegove.n nineiijii iiajboljsn, iiajkoristnejAii. Potein je depuliicija pi'i|iorof.;i.i pro-dekko 2eleznico So razuim poslancom, ki so sevedn obljubili tudi svojo tiudaljno ponioc. CJovorilaje eelo z nekateriini takiiai poslanci, ki so tej zeic.nici mtBprotiii, alt to no Iz prcprittuijn, muiiret; zatd, kcr zattopnjo take kraje, ki ?,o!ijo kako drugaLtio crlo iu ne predelske. Mi smo jako zadovoljni s tern, da je Ski deputaeija iz SoSke doline na Uunaj. Nasi poslanci so jo zelo ieleli in so ce!6 naniig-nili, naj se le potrudi posebna deputaeija celo na Dunaj. Taka deputaeija sieer ne more napraviti kdo ve kakili eudezev. ali po njej se preprieajo incrodajni visoki krogi, da je res to, k a r g o v o r e p o s I a n c i o m n o g i b p r i 1 i k a b, namrec, da ljudstvo samo hrepeni po tej ?,elt.'znici, s katero bo pomagano velikemu ilelu deaele. — Kedar-koli se hudo torej nasi poslanci nadaljo bo-rili za p re d e I s k o jtclczuico, bo vsem .me-rodajniir krogom znano, da so oni v resnici pravi toli.'iiM potreb in Xelja svojih volilcev. Pushiiici pa, •/.;> kalerlmi neomahljivo stoje vsi volilci, imr o veC ngleda, veC veljave pri viSjih vladnil: krogih in v driavnem zboru samem. I'rodolska zdcznica je torej zdaj zojiel. piisla na dncvtii red, da se vsi morodujui krogi vsaj zopet peCajo 5 to misijo. Nasib poslancev naloga pa je, da obranijo to upra-sanje vedno na povtSju. Dal Bog, da bi njib prizadevanja rodila tudi kaj kntalu za2eljeni sad! * Znani nam injenir g. Karol Buciielen je priobeii ?.e zopet obSirno razpravo za p r e d e 1 s k o ?.ele?.nico, in sicor zdaj v ca-sopisu RVolks\virtsscbafl.liche Wocliensebrift* (narodnogospodarski tednik). Vodilne misli so one isle, katere smo rczpravljali v prvih dveh clankih pod tern naslovom. Prav teme-Ijito pa dokazujejo, da bi bila p r e d 01 s k a ?.eleznica ne le najboljga mod vsemi nacrti, man'ee tudi najcenejSa. — Gospodu pisatelju moramo paC biti le hvuleirni, da se tako vslrajno poteza za edino pravo zelez-nico, ki bi korislila vecjemu dela naSe dcXele. Hvala mu! _________ DO PI SI. Iz Rod. — Tihi tcden so bili postav-Ijeni novi zvonovi, ugla§eni v skalo e-fis-ijte, iz Broili-jeve llvarne v Gorici. Naroeeni so bili 2e lansko leto meseca juisija, vltti pa meseca avgusta. SluCajno so priSii ti gvohovi v znano, za Itaiijane ne posebno casino, razslavo. Dobro, da ta italijanska bl.irnaXa ni uplivala na glas zvonov. — Zvonovi na-pravijo dober vtis, na posluSalca, ker po-stranski glasovi se ujemajo z glavnim glasorn. Tlaka „Gorl«ka Tiskarna A. Gabrftcak" (odgovoren Josip Krmpolie), Gornje torce in spodnje okiave, kakor tudi gornja kvinla pri velikein zvonu so slisijo s proslim usesom. Odiiknjojo so z dolgolrnjnim brcnennjom. Slisijo se v take kraje, kamor se star! niso slisali, dasi je imol vecji, stori zvon, kropnk glas, Navadno zabuvljajo t\)z novo zvonovo, vcmili iz nevednosti, vensih tudi iz liiidobijo. Pri nus tega ni bilo, kar jij za ccrkvonoga oskrbnika v veliko lolazbo. Ker so bili za razslavo luuiioujoni, so jo tudi na zuimnjost glodulo, kar je pa pri zvouovili poslranska stvnr. Vai trijii zvonovi tolilajo ITiO',) '.g., k»r so bolj lohkoga sistoma. Kakor sem opa/.il, v gornjoin delu zvonov goriski zvonar pri-lirani se precoj kilov tozo, ker zvonovi ni-majo take krone, kakorsne uahiijanio pri driigili. Krona zvonov je ploscala, vsled cesar je posebno prikladno za obrnilev zvonov. Zvonov ne bo treba sneiuati; navadni ljudje lebko obrnejo zvonovo za kakili sl() let, kar ne bo stulo veliko. Ako bi hotel imeti isle glasove in tejj-kega sisteiiia, moral bi plaeali i-oz sui) gl. vec, knr pa pri nasi revscini ni niognCi', Veseli me, dn zvonovi niso spiljeni in OEtni-zeni, nego naravue blistHibo. Znlostnn jo, da dandanes so zueoli na Noiiiskein zvonovo piliti iu slrtizili, kar w mora s slrokovnjas* koga HlalUca obsojuti, Sicor pa, iipam, da pride fto kak ra-zumnik v Boco posluSat zvonovi' lor da jib stvarno oeeni ne glodo, ua naioiliiost zvo-narjev. Pravi ocenjovalci zvonov so slrokov-njaki v zvonarslvu in zvonoslovjm Ker pa lakih nimiuiio na goriskcm, zato moramo bili zadovoljni s lorn, ka? inianio. Zvonovo jo poslavljal g. 1. KlanftiC, brat dezelnoga poslanca. Poningal nut je pri tern delu jako spreten kovac iz Vrlojbe, imenoin Toplikar. Postavljeni so bili v treh dneh, ker je stavba bila Ze izgotovljena. Vsi so mislili, da zvonovi ne pojdtjo v roski zvonik, ker je ozek. Vkljub temu jib je g. Klaneic prav z lahka v zvonik spravil. Zvoni se prav lahko, ker so postavljeni po starem sistctnn in pa s frleeim kcnibetjem (mil ftiogendeni Kloppel). Le tako dajejo zvonovi od sebo poln ulas. Zato pa moram Iv. opomniti, da g. 1. KlanciC prav dobro razuinc svoj posol. Kdor •so zauimlje za poslavljenje zvonov, naj here Liiv/.er - Quartalsclirifl. IK88. sir. "7«7., 1890. str. GCnl. in pa .Corresp.-Blatl" tHHO., sir. S70. Tain so proprif-a, da g. Klnncic res razume svojo stvar. M. K. S Tollllinskegti, 5. maja. Dne 2. maja t. I. se je vrsila v Tolmina prcdpoldnc uradua okraj. ucit. konferenca, popoldnc pa volilev dveh uCileljskih zastopnikov v okraj. sol. svet. Konferenca je priccla ob 8V2 uri. Vse toeko, katere je postavil slaltii odbor na dnevni red, pretresovalc so sc lemeljito, in npati je, da obrode obilo dobrega sadu. Go-spodicna Jug nam je podala Jepo izbirko leh-nicnih izrazov zenskih roCnil) del. Gosp. Krajnik nam je pokazal in pojasnil svoj zemljevid polit. okraja Tolmiiiskega ter podal na podlagi 34 uciteljskih pismenih izdclkov ufini naort na spisje v 6. sol. lelu vsakdanjc Sole in ufini nacrt za spisje v 7. §ol. lelu vsakdanjc §010, ki se misli urcsnicili vsled sklepa dezolne ucit. konference nameslo ne-sreCnega in brezuspesnega j)onavljalno-nada-IjeValnoga dvoletnega tecaja. Gosp. Mai. Kenda je v svoji daljsi razpravi povdarjal, kaj vse bi morale imeti ljudske sole za nzorno ter uspesno poduCevanje, osobito v realijah. Ljud-skim Solam manjka polrobnih zbirk iz 2i-valstva, rastlinstva in rudninstva. Ljudske §ole nimajo nili najpotrebnejsih aparatov za pouk v fiziki in kemiji. Kako naj otroci ra-zumejo lo uSiteljevo razlaganje? Ako v srod-njih §olah podufiujejo realije na podlagi na-zornega opazovanja in pojaSnjevanja, koliko polrebniSe je to za ljudske Sole! Gosp. Sirca je porocal d okraj. ucit. knjiznici. Razprav so sc udelcSQvali posebno: Krajnik, Vrtovec, Jos. in M. Kenda, Alb. Dominko in gCna Ana MtckuZ. Volili 30 se po tern razltcm* odbori. KoneCno je predscdnik g. Dominko-1 tocno o poldne sklenil konferonco s trikratnim »Sivio" na presvitlcga cesarja, na karjeuci-toljstvo zapolo cesarko bimno. Opoldnc jo bil pri Oskarju skupou obed. VrSilo so so tu rnzno nopitnine dalo-vanju g. Krnjnika in Vrtovea, nadzorniku, Viktor Ursicu, ucileljicam itd, Vse jo bilo zidane volje. Sosobno je razvoseljeval skupno ucitoljslvo g. Viktor Uraif s svojini liumorjom. Med zivaiinim odobravanjem probrulo In ndposluln so je brzojavno priznanje in zaupanjo slov. ilot poslancem na njib nmost-uih in odloiMih koi'iikih pri zndnjem znsc-danjii. Kar je vsak zaveden Slovenec ze Ida iu leta zelol in pricakovnl, zgodilo se je vendar enkrat: Slov. dez. poslanci otresli so se Hake in postal! tor hocojo biti vedno, povsod in v vsem onakopravni svojim ilul,' loviuisem. Tu morn ucitoljslvo slnnovsko iu svojo nsebiio koriHti za hip podrediti viftjim koristim miloga iiuiii naroda. Blizula so jo ura tri in ucitoljslvo so jo podalo na voliscc volit svojn zaslopnika v okr. Sol. svol, Kakor znano, jo visoko 1111-iicno niinistoiHlvo na Vrloveevo pi'ilo?,bo razveljnvilo sklop dez, Sol, svola, s kojini jo proglnsil Ijudsko Sliriraarodnioo v Telmlim zn glavno ftolo v okrajn, ra je mogol tako ua podlagi toga sklepa izkljncili g. Vrlovcn iz okr, sol, svola lor na njegovo moslo po-klioali kot voditolja proglaSene glavno Bole g. Sirca. Volilov jo bila po ukuzti vis, nauenoga ministorslva popolnoma locena oil koufe- reiuu!. Ucitoljslvo ¦..... volilci so dobili po- sobiia vabila k volitvi. Volitev jo vodila posebna komisija 5 clauov, kateri je predso-doval vladui komisar. Vladni komisar je 'po-kltcal v komisijo dva zaupnika in ostala 0 let, od kar sta se namrec v Gorici v solah spoznala, sla si iskreno-zvesla in udana prijalelja. Marsikedo jc ze stegnil roko nad njiino prijaleliolvo, a vsaka fie tako prikrita in vabljiv; lieseda bila je in ostane brczuspeSna, ker dobro vesta, kain nierijo taki neposleni poskusi. Bosiopala sla vedno in povsod odino in skupno v koiist solstvu in ucileljsHu in milemu nam narodti io. pri teiii ostanela! Bog Vaju zivi mnogaja lela! Za Ljubljano Pomoe prihaja redno od vseb slranij v vecjib ali manjsih zneskib. Bazun manjsili darov pod 100 gkl. so durovali in doposlali: Banka BSlavija» v Tragi vnovifi T»00 gld., „Slavjanskoje blagolvorileljnoje obCcslvo v Petrogradu* drugi znesek !259 gld., odvelnik Lederer v Konjicalt nabral tG2gld., vclelrzoc Venceslav Turkovie v Karlovcn 100 gld., zu-panslvo mesla Plzen nabralo 515 gld., »Na-rodny Lisly" v Pragi nabranih 1098 gld., hr-vaska komercijalna banka v Zagrebu 300 gld., SUipanstvo v Rudolfovem 200 gld., okrajni odbor v Nimburgu na CeSkcm 310 gld., mcslni zastop v Prostcjovem na Moravskem 100 gld., zalozna mesla Terezina na CeSkcm 100 gld., okrajni zastop v Koufinu na Ccskcm 100 gld., Cisti dobicek pri predslavi .Narodne Cilaliiice* v Pluiu 155 gld., zdravniska komisija v Opaliji"215 gld., c. kr. priv, tkalnica in predilnica v Ljubljani 300 gld., nizje-av-slrijsku esfomplna banka na Dnnaju 300 gld., hranilnica v Lincu 1000 gld., mestna blagajna v Gorici 400 gld., CeSko-slovenski spolek v Pragi 400 gld., urednislvo ,Obzora" v Zagrebu daljnih 125 gld., I bock v Opa-tiji 100 gld., mestno zupanslvo Wels 100 gld., avslro-ogerska banka na Dunaju 3000 gld., mestni magistral v VarcZdinu-200 gld., Sko-fljski ordinarijat v Trstu 500 gld., urednislvo „N. W. Tagblatt' nabranih 273 gld.. „Na-rodne Novine* v Zagrebu vnovic 143 gld., mestni magistral v Celovcu 500 gld., ljub-Ijanski trgoveio politiko goriskih Slovencev. Stara stranka sloji pod zastavo obcinskega tajnika g. Jos. P a v I s c e; s tern je povedano — vse. Mi pa nikakor ne moremo simpalizovati s slranko, fcateri jc na Celu ta mo2; uzrokov je veliko, a ne bomo jih naStevali, saj so veC ali manj znani. V narodnem pogledu je vsa ta stranka bolj -popnstljivaf-a-v politicnern^pogledu rada za-trobi v rog naSih nasprotnikov. Zategadel ne moremo priobCiti tudi brejskega dopisa. kaleri smo zadnjic 2e napovedali, kajti med tern smo doznali za okoliscim*, ki nas naravnost nagibajo k srCni 2elji, da bi zmagala poStena narodna — mlada stranka. Toliko brez ovinkov. Iz Tolmlna nam porocajo, da sta tol-ininska zastopniku v deputaciji za predekko zeleznico gg. Devetak in Cazzafura storila tudi druge umestne korake v ziiiislii ,So-Cinih" clankov »Pomoc ToIminn in ok raj u*. Veliko upanja jo, da se v kratkem izvrSi vsaj nekaj izraZenih zelj. S Tolminskega. — Reven bajtar vcepil je pred leti vefi mladih drevesc. S posebno marljivostjo se trudi, da bi nnpolnil svoj laz s sadonosnimi drevesci. Vse svoje iinetje ima v tern lazu. Zaupno je zrl v prihodnost, CeS, za r.okoliko let mi Bog da obilnega sadjn. Toda v letoSnji zimi mu je nesreCni zajec vse konCal. Pisec teh vrstic se je na svoje oC't prepriCal o tern. Zajec ni prizanesel nitt jednemu drevescu, o d p r-v e g a d o zadnjega j e vse n n i C i 1. Ubogi kmet, mislil sem si, teptan si od vseh stranij. UpraSamo: Koiiko casa bo odkladal naS de2elni zbor z lovsko postavo? — In potent se povzdigujejo nekatere osebe v nasi de2elni hisi, koiiko dobrega so storile. — Evo nasledke poklekovanja pred — Iz KamciiJ na Vipavskeni: Vest, da je umrl na§ velezaslu2ni g. 2upan Jo2ef Va-1 i C, uzroCila je globoko 2alost in pobilost v sreu slednjega obcinarja, iiii poslanceui. Prav zu prav je vse tc hujskarije zbudil, zanetil, vodil in razv'ri edinn le g. Peter McdveSCckv Sv. Kriiu vipavskeni. Kaj ga je vodilo pri tel. spletkarijah, to je ostalo nereSeno iipra-Sanje, prav golovo pa ga nisu vspodbnjale pletnenite 2elje, da bi koristil uCiteljskcnui stann. Na njegove slepe izbruhe. neke neum-Ijive osabnosti in na njegove — smeSno! — groznje de2elnim poslancem se je o^lasil odliCen Clan tolminskega uciteljskega di-uAtva, ki je odloCno zavrnil lake hujskarije; potent se je oglasil dopisnik iz duhovskih krogov goriskega okraja; napo.slud so se oglasili iiCitelji tolminskega «-V?-:ij:it zbrani pri uradni konferenci v Tolmii.u, ki so izrekh slov. dezelniin poslancem zaupnicu. Ali g. Peter McdveSCek Se ni imel dosti Sole in je hoCe imeti Se nekaj; oglasil s«« je v «E spod Peter je tudi obsodil omenjena dopisa v „SaCi% da sta spisana ,s cepcem po stari navadi*. Mi vemo, kam jc merit, a ne odgovorimo mu na to stran niti besed^, '¦er'je njegova domisljija presmeSna. Kdor , i Cital ona dopisa, uveri se, da sta bila pisana rairno in stvarno ter z najvecjo lju-beznijo do uCiteljstva, kateremu zeUmo vsi pomagati in to zlasti zdaj, ko ga spravlja isti Peter MedveSCek v veliko nevarnost, da bi zboljSanje gmotnega stanja splavalo po vodi. Gospod Peter je ostal dosleden tudi v dopisu; tudi tam grozi z —• „d nevom plaCila". Mo2iCek si je zaCel namreC do- misljevati, kako neizmerno va2no: nalogo d ima pri — oddajanju de2elnbzborskib man datov. Zatd je 2e pri zborovanjih in v go stilnah strupeno mahal po poslancih in jir zgrozil 7. — d n e v o m p 1 a C i I a. Z:i Boga, ali se tako govori z de2el niiui poslanci, ko za nekaj — prosi mo Ali so dozelni poslanci naSi sluge? Zlasti p mora biti vsak ucitelj zel6 oprczen takih okoliscinah, ko je vendar dobro znam da davkoplaCuvalci niso navduSeni za zbolj Sanje uciteljskih plaC, a poslanci so paC prvi vrsti zastopuiki davkoplaCevalcev! Za legadel je taka gro2nja iz uciteljskih krogo silno nevarua uciteljstvu sameiiui. UCiteljstvi je vaieu Cinitelj v naSem druStveneni 2iv Ijenju, te va2nosti naj nikar ne zapravlja takimi nesini-seluimi kolobocijami, kakorSm je uprizoril g. Peter iz Sv. Kriza. — Kaj gi jo pocilo, ni lahko uuioti, kajti slov. po sl.mci zaslu2ijo le hvale2uost iiiiSega ucitelj stva, ne pa narobe. VeC, kakor so oni sto rili zanj, ni bilo mogoCe doscCi. A da b za svoja prizadevanja dobivaii Se podnosnice — lepa hvala! Se nekaj! G. Peter je poslal .Izjavo' v javnost. S kako pravico? Gotovo je, di je ne oilobre ne tolminsko ne scZansko, r.( gradiSCuusko tiCilcljsko dmstvo; gotovo ji dalje, da je proti nji vsaj 80% uCiteljstvi goriskega okraja — a zdaj je prisla izjava \ svet, kakor da sogla^a 2 njo 99% uCiteljstva!!!! — KoneCno Se dostavljamo, daje .izjava' naravnost Skodljiva uciteljstvu sameni u Upamo pa, du de?.elnih poslancev ne bode bo-lola taka Crna iielivaleZnost in da se c svojem Casu potegnejo za hitro reSitov vrnje-uega zakonskega naCrta, Iz Mlriilka nam poroCajo, da lamosnjt: ljudstvo 2eljno priCakuje imeuovanje novega vikarija na mesto pokojnega C. g. Perka Duhovnija je strahovilo Ziniemarjena v vsa-kem pogledu, kakor da bj bili Se vedno \ srednjeui vekn. Pokojnik je bil star in se ju veC brigal zu druge reel tiogo za cerkev in ljudstvo, Merodajne oblasti so vse dobro ve-dele, kaj se turn godi, a se niso zgaisile, dasi je bilo jasno, da trpi cerkev, trpi ljudstvo, trpi ugled duhovskega stanu. Zato bo imel novi duhovnik silno tozavno slaliSCe, ali prav zato jc neobhoduo potrebuo, da pride tje moz, ki bo znal odlocno stopili na noge za pravo rcC in o pravem Casu. Kazglas. -• Dne 31. oktobra 1893. ibkonCal se je razdolzilvoni naCrt in nelialo je iz2rebanje obligacij goriskega zemljisCno — odveznega zaloga. Naznanja se torej vsem tislim, kaleri posedujojo tn spodaj razkazane obligacijo s kuponi, da se lahko oglasijo pri tukajSnji de2elni blagajnici v namen, da jim za nje izplaCa doticne znesko a 5 odslotno preniijo : St. 83 po 50 gl„ St. 234 po 50 pi. iz2rebuue 30/4 1886; St. 233 po 50 gl. iz-zrobuiin 31/10 1888; SI. 702 po 100 gl. izzrebuiio 10/4 1890; 91, 226 po 50 gl. h* 2rebana 30/4 1892; Si. 1030 po 100 gl. iz2rebana 31/10 1892; ^t. 1031 pc 100 gl. izzrolHiiiu 29/4 1893; 51. 201 po 50, tezre-bana 31/10 1893. Potem pa Se obligacije Cika A St. 291 po OOizzrabunii 31/10.1886; St. 239 po 170 iz2rebana 31/10. 1892; St. 139 po 110, St. 218 po 100 izzrebani 29/4 1893, St. 173 po 50 izzrebatia 31 oktobra 1893. DEZELNI ODBOR za deielnega glavarja D.r Verzegnassi. Ostala Slovenya. 0 spi-cjenin presvltlcga cesarja t Pulju brzojavljajo: Cesar je bil sijajno spre-jet. .Zivio" - klicanje je bilo tako veliko, da se je italijanski ,evviva* komaj sliSal. Cesar je sprejel 18 slovensko-hrvaSkih in 16 itali-janskih obCinskih deputacij, tri hrvaSka in S t i r i italij. puljska drustva. GovoreC z deka-nom iz Doline jo cesar rekel s posebnim povdarkom: .Kakor vi, bi moral zmiti vsak javni uCitelj v Istri slovenski, hrvaSki, nemSki in italijanski*. Tudi koncem predslavljanja je bilo »2ivio*-klicanje moCneje od .evviva*. IHtzelnl poslanec kranjskl zupnik Janez Mesar je umrl duo 3. t. in. v Smartinu pri Kranju. Pokojnik se je rodil 12. junija 1832. 1. v Jesenicah. Dolgo let je zupnikoval v Bohinjskl pistrici in se Se - le pred kratkim preselil v Smarlin pri Kranju. V de2elnem zboru je zastopal kmelske obcine radovljiS-kega okraja, a bolehnost mu je branila, upli-vati v delovanje. Pridobil si je mnogo zaslug za svoje zupljane, zlasti na gospodarskem polju. Sijajen pogreb se je vrSil dne 6. t. in. Bodi blugemu pokojniku Casten spomin! Ljiihljanski ulidiii napist pred uprav-nlm sodlscem. Upravno sodiSCe na Dunaju v svoji seji due 8 t. m. je zavrglo pri-. to2bo mestne obcine ljubljanske proti znani prepovedi kranjskega deielnega odbora glede javnih nap is o v. To odklonitev je utenieljilo tako, da je oe2. odbor bil opraviCen, izdali prepoved, ker je Slo za stvar samoslojnega delokroga obcinskega svela. V nieritornem oziru se sodiSCe ni izreklo. K polozaju v Ljubljani. — Citamo v ,S. N.': Prva tlueva maja meseca bila sta topla tn prijazna. Vse je bilo veselo, da je vendar 2e prisla prijazna pomlad. HiSni gospodarji, katerih hise so po potresu le malo trpele, so se koj lotili popravljanja. Na mnogih krajih je bilo videti zidarje, postavljajoce novo dimnike, drugod pa so se vezale raz-poi'ene steno. Tretji dun pa je nastal zopet de2 in nioCno oviral vse delovanje, a kolika je nadloga za tiste, ki morajo prebivati po So-torih, si je lahko misliti. — F r. grof F a 1-kenhayn. predsednik rudeCega kri^a, ki se je tako uneto potegnil v gosposki zbor-nici za izdatno dr2avno podporo punesre-Ceni Ljubljani, se je vnovic mudil v Ljnbljaui, da je nadzoroval postavljenje druStvenih barak. — D e 2. predsednik b a r o n H e i u je bil v MengSu in v Vodicah, da se osebno preprica o Skodi, katero je v teh krajih prouzroCil potres. V MengSu si je ogledal 2upniSCe, cerkev in tri hiSe nasproti pivarni, katere bo popolnoma podreti. Tudi raengiska »raSCina je zelo poSkodovana in takisto *u-panova hiSa. V Vodicah si je ogledal povsem razbito cerkev, razruSeno Siupnisee, Solo, koplanijo in razne hiSe, razdelil rnej siro-niaSno prebivalstvo primerne podpore in iz-roCil zupniku vecji znesek, da ga razdeli mej potrebne Ijudi. — Deputacija obrtnikov pod vodstvom krojoSkega mojstra g. M. Kunca se je oglasila pri predsedstvu Ilez vlade in z ozirom na vladajoCe .obupne razmere obrtnikov prosila pomoci. Bez. vlada ie deputaciji obljubila, da ustreze nje proSnji cirn prej mogofle. - Po r o t n i Si u C a j i, ka-teri bi bili v drugi sesiji porotne obravna-vati v Ljubljani, pridejo vsi prcd porotno sodiSCe v Novo niesto. BotiCni ukaz je fC izdan. Dolenjska porota priCne soditi dne 13. t. m. — T o p n i C a r j i ljubljanske topni-carske divizije so odsli v Zadovik pri KrSketii, kjer ostanejo, dokler zanje v Ljubljani ne preskrbe novih prostorov.—V d e i e I n i b o I-nici se je primerilo pravo Cudo. Dasi so bolniki — in mej njimi je mnogo jako tezko bolnih — 1eLali veC dnij na vrtu in dasi je bilo vreme skrajno neugodno — ni prvili osem dnij po potresu nikdo umrl. Stajerakc uovicc. Stavba «Nar.doma» v Celju lepo nnpreduje; Temeljnizid bode kmalu polozen. To upliva tudi na zunanje Slovence in tako so si po triidu gosp. dr. lv. BeCka pridobili «N;:rodni dom» tudi v jji-ezicah. Kupili so na into «Posojilnire v Brezicab» dobro znan hotel «Klembasov» iz" zapuscine g. Frica za 22.500 gld. Ta hiSa stoji' na najlepserii ptostoru srcdi most a, ima lepe sobe za gosle, obsozno dvbrisCe in vrl za napravo vesolic in veliko krasno dvoraoo. Ta • Narodni dom» je sedaj ze tretji na Stajerskcm — prvi v Ptuju, drugi je v SoStanju. — V premogokopu v Velenju je 300 delavcv 29. apr-ila ustunovilo dnlo. Okrujno glavarstvo v Slov. Gradcu je odposlalo na lice mesta politiCnega uradnika, da posrcduje med delavci in tastnikotn premogokopov. - - Pri obCinskih volitvah v Ljutomem, ki so se vrsile v soh'tto, zmag.da je narodna stratika v tretjem razredu, nemSka pa v pr-vem in drugetn. -~ Stajersko tu incstiiisivo je z odloCbo z dne 25. aprila polrdiio ustanovitev „slo-venskega izobrazevalnega in zabavnega drttS-tva „Kdinost" v Gradci*. DruStvu je namen izobrazcvali svoje dune, skrbeti za zabavo in gojiti drttzabno zivljenje. UpraSanJe Hlovcnskoga gluiiiazlju r t'clju. —- Slusutelji poljske politehnike v I*-vovu obrnili so se ra poljski klub s pt-ci-eijo, uu naj glasuje za osnovo siovenske gimnazije v Celju. SluSatelji vseh slovanskili nnrodnostij na vseuciliscu v Gradcu so se tudi obrnili do poljskega kluba, da' naj" glasuje za rivojeziCno celjsko gimnnzijo. V toj pe« ticiji se pravi, da bi bilo povsoin nerazuinljivo, ako bi 3 milijoni nvstrijskih Poljakov, ki imajo MO sroditjih sol, se tipiralo sloviMiskini para-lelknni na coljski ginniaziji. Slovenci dosodaj nimajo nobene slovunske srednje sole, lo na 5 g'unnazijah imajo na stirih nizjib razrcdib paralelke z deloma slovenskiru ucnim je-zikom. V primeri s Poljaki bi Slovonci uio-rali inieti deset polnih srcdnjib Sol. Nemo* goie je, tl.i bi Poljaki, od katerili je seduj vse odvisno, glasovali proti slovenskim pa-ruielkam v Celju, ko saint zahtevajo poljski uftni jezik na Poznanjskeiti, v Sleziji, Buko-vini in na Rusko - Poljskem. Ma5cevalo bi se nad Poljaki na Poznanjskeiti, v Sleziji in Hu-kovini, ko bi glasovali na Bunaju poljski po-slanci proti slovenskim paralelkatn v Celju, kajti ravno tisti argumenti se navajajo proti poljskim solani v omenjenih poktajinab, ka-kor proti slovenskim paralelkatn v Celju. Nemcem se ne zgodi nobena krivica, ker imajo dvanajst srednjih Sol, Slovenci, katerili . je tretjina prebivalstva, pa nobene. Drustvene vest!. — Koncert v «G o r i ft k i G i t a I-n i c i», ki je bil naznanjen za pretcklo nedeljo, je bil preloZcn na pribodnjo nedeljo ob 0. zveCer. To se je tnoralo zgoditi vsled nekega sturtnega sluCaja. -— Nadejamo se, da bo pribodnjo nedeljo udelezba se vecjn, ker u'egne vendarie ostali vreme lepo. — Dobif^k veselice se poslje v Ljubljano nasim nosretn'mi bratom. — Zategadel je ustopnina nekoliko visja nego navadno, namreft 50 kr., za sedez pa Se posebe 20 kr. — Krasna spevoigra «Sneguljeica» je gotovo ze sama na sebi najlepse vabilo; zato se nadejamo prav obilne udelezbe. Z ozirom na blagi na-nien se hvale^no sprejemajo tudi preptacila. — Rana veccrna ura bo pac zelo ugodna gostom iz okolice. Besede deklamaciji, sa'ttospevoma in «Sneeuljciri» so izsle v posebni broSuri, ki se prodaja v naSi tiskarni po 10 kr.; pro-dajala se bo tudi pri koncerlu. «SneguljCica» je *sa, tudi deklamacije, ki pojasnjujcjo in popolnjujejo dejanje. —Kolesarsko druStvo ,Go r > c a* je dobilo od namestnistva nepotrjena pravila. Nekatere opomnje namestnistva so opravicone, druge pa so zelo cudne in ka-zejo le, kako silno so hoce omejevati vsako svobodneje gibanje drzavljanov. — Zafiasni odbor je ukrenil vse potrebno, Ja se pravila Z0Pel predlr-zijo v potrjenje. . — .Goriska ljudska posojil-nlnvi ^e 'me'a v prvein cetrtletju nad W».O00 gUl. prometa. Ako bi slo v tej meri ttalje, bo imela posojilnica blizu 200.000 gld. prometa. _ To bl se ,elos prav ,ahko 7g0. miio. losojilmca namreft obrestuje hranilne uioge po4V.fi| kolikornoben drug zavod ,,vn;;*t,1raj,h; Posojila pa daje po 57,% na uknjizbe ,n po & % v^ mJ ^ ^ na§ denarm zavod je zlasll za maJnjga posojiia l^Gorid CaS' recimo do 5 let' naiccneJ§i ,. vn7T- Bralno druStvo »Bomovinau \ Volcjemgradu bo imelo redni letni obfini zbor dne 19. ra. ob 3. pop. v drustvenih prostonh. k obtlni udelezbivaW odbor. fc. .7" •Bfttjno druStvo* v Kozani priredi v nedeljo 12. n,,^ t> ,. veselico v korist ipo potresu ponesreCnim Ljubljaneanom vdvorani g.Joz. pi. Reya s tem-le sporedom: 1. ,Naprej", svira godba. 2. „Spoved", mozki zbor; ugi. J. KocijanCifi. 3. .VzveCer", inoZki zbor; ugl. H. Volaric. 4. .Roniarica", dekla-macija S. GregorciC. 5. „Njega ni«, se sprem-Ijevanjetn; ugl. J. Kocijancic. G. »Slovo»f poluzbor; ugl. J. Kocijancic. 7. „Lahko noC, Cetverospev; ugl. Kam. MaSek. 8. »Kateri bo", veseloigra. — Med tockami svira orkester. — ZaCetek ob 5. uri pop. — Vstopnina 20 kr.; sedei 10 kr. Vstopnina k plesu 1. gld. — K obilni udelezbi, z ozirom na blagi namen, uljudno vabi Odbor. — .Sadjarsko in vinarsko druStvo" v Bornbergu je priredilo v nedeljo navadno vsakoletno razstavo vin. Iz Gorice je doSla od kmetijske druzbe posebna komisija, ki je prcskusila razstavljena vina. Njonb sodbo objavi ,Gospodarski List". Tukaj naj povemo le toliko, da so bila vsa vina zeld pobvaljena. — Opozarjamo na porocilo v »G. L.*, ko bo prilozen .Soci*. Bornberzani so lnhko ponosni na uspeh letosnje razstave. i ------V e t-e-ran-s-fci-o d d e I e k v Born- i bergu je priredil v nedeljo lepo slavnost o priliki, ko je izrocilo naCelniStvo H. printors- | kega veteranskega drustva diploino castnega .L|anstva g. Ivanu Bizjaku, rodoljubnemu trgovcu in posestntkn. —~-Pop«ldne so se postavili veterani v vste pred Bizjakovo biso. NaCelnlk J a c o b i je y lepem slovenskem govoru naznanil, zakaj da je bil inienovan g. Bizjak castnim clanom in mu zaklical trikrat zivio, cemur so se veterani uduSevljeno odzvali. — Ta dan je bil splolt vseskozi zivahen v celetn Bornbergu. Posebno odlicna druzba pa se je zbrala v bisi Bizjakovi, kjer je med napilnicaini tninul veseli popoldne. Gcni Viktorija Bizjakova in g. Fr. Culot iz Rcttc sta nabrala za ncsrCno Ljubljano 10 gld. llvali tijima in darovalcem, ~ DruStvo u varstvo lova, ribarst va in pIide v ua Pr iino r-skem vabi vse gg. clane k streljanju na ilnate golobe in sleklene kroglje, ki se vrSi vsako nedeljo in praznik od 3. pop, dalje v Panuven blizu .Bajle", kar je prijazno do-volilo slavno c. kr. gozdno mviiat(!ljstvo. Odbor. — I z t o 1 m i n s k e o k o I i c o, 7. niaja. Cilalniskn ponovna veseliea v Tolntinu 1. niaja t. I. se jo vrSila prav dobro. Udelezba ni bila sicer iniiogoStevilna, in marsikoga bilo pogreSali, a vendar dovoljna; sosebno je bilo mnogo ucitcljev in uciteljic, ker je bila drugi dan ok raj. ucit.. konferenca in vo-litev dveh uCit. zastopnikov v okraj. sol. svot. Gotovo se je nabrala preeejsna svota za po-nesrecenc sorojake v Ljubljani, ZapaziH snio v narodni wTolminski Citalnit'i* lep napredek v petju, godbi, do-klaiiitoriki, igranjn itd, Bogatn in lepo vro-jetia knjiznica, red v bralni sobi, krasen druAtvon nov oder itd., vso to je nnpmvilo prijeten utis na nan, Potje, sosebno ;ncsnni zbor: «Gospodov dan> in «Na lujib tlelu, dvoglasni ?.enski zbor spremljovanjetri sopteta je kaj ugajal in ponavtjati sta se morula nba zbora. Ostali zbori, kakor:, «Nu boj», (lino devo lo bom ljubil» in dr. peli so se tudi dobro. Deklamaeijo «Nevesta» in govor o potresu in poncsrcCnili Ljubljancauib izyedla je gc.na Rozalka Fonova prav dobro. #eleli bi, da se njen govor v «Soei» objavi. — Igri: «Ena se mora omoziti» in «Eno uro doktor» predstavljali so igralci'in igralke izborno v sploSno zadovoljnost in radost po-sluSajocega obCinstva. Orkester je precizno spremljal dvogla-sua Zensku zbora: «Na tujib tleb» in «Bivja ro?.ica» — pogresal se je je «flaut>------- Tolminska «Narodna Citalnica» je labko ponosna na tako izvrstnc tnoci in ponosna na tako delajoC-i odbor. Slava! — I z T o I m i n a, 7. maja. Zenska po-druznica sv. Girila in Metojla bo imela tedaj v nedeljo ob 3. uri pop. svoj letni obeni zbor. Upali je, da se tolminskc gospe in gospodicine nmogostcvilno udeleze obenega zbora prepotrebne podrujtnicc. Tolminska zenska podruZnica je poslala ze procej de-narja glavni dru2bi in tako re§ila marsikate-rega slovenskega otroka, da ga niso ptujci izneverili veri in narodu, 2ivele lolminske gospe in gospodicine! — V BivaCi bo v nedeljo 12. t. in. v gostilni g. Jak. Obersnela domaCa vecelica s plesom in dvema tombolama v korist po potresu poSkodovani Ljubljani. ZaCetek ob 4. pop. Ustopnina 1 krona. — T r z a § k a C i t a 1 n i e a namerava priredili tekom toga meseea izlet v Gorico in okolico. Goriska Citalnica gotovo radostno pozdravi odposlanslvo svoje tr?.a5ke sestrice in stori vse, kar bo mogoce, da bo tr2a§kim bratom bivanje v nasi sredi kolikor mogoCe prijetno. — Cujemo,'da tudi »Trzaski Sokol" utegne prirediti izlet v gorisko okolico tekom letoSnjega poletja. Da bi se to zares zgodilo! Saj se irzaSki in goriski Slovenci itak pre-malo poznamo, a taki sestanki nas zblizajo in do dobrega scznanijo. V Postojni bo 12. t. m. ob 8. zvecer v hotelu »pri juzni zeleznici" veseliea v isti namen; priredita jo „Narodna Cilalni-ca in .Prostovoljno gasilno druStvo". Spored je jako lep; svirale se boste tudi dvc Vola-riCevi skladbi za glasovir. — Ustopnina 50 kr., za osebo I gld. Razgled po svetu. Vi proraSunskega odscka. ~ V seji 4. .t. ni. je • poslanec dr. A. G r e g o r C i C zopet skrbno zagovarjal razne gospodarske koristi slovenskega naroda, kajti razpravljal se je proraCun poljedelskega ministerstva.— Prostor nam je postal pretesen, da bi mogli podati tudi le kratek posnetek njegovega go-vora o zeljah koroSkih in kranjskib Sloven-cev. Zat6 se omejimo le na posnetek onega dela govora, ki se tiCe naSe dezele. Posl. dr. GregordiC je opisoval gospodarske razmere na GoriSkem tcr zah- teval vladno pomoC. Sviloreja ne prinaSa vec I ohega dobicka, ki ga je dajala pred 20 in | 25 leti. V tent Casu so padle cene sviloprej-kam za 50 in 70 odstotkov, Prodaja se murbino listje v Italijo, da potent domaCini nimajo s Cim hraniti svoje svilode. Najhuje je pri. prodaji; kmet mora oddali kupcu blago po vsaki ceni, ker ne more z njim cakati. Treba je, da vlada satna ali po kme-tijski druzbi napravi v Gorici pee, v kateri se bodo svilodi duSili, da se blago v neu-godiiom slucaju lahko shrani, da se ne proda po slepi ceni. GoriSka dezela je za vinarstvo in sad-jar.'5tvo kakor ustvarjena; ali tudi tu treba pouka in podpore. Trtne bolezni so pride-lovanje vina silno podraziie; naj bi vlada, ki je oSkodovala deSclo z vinsko klavzulo, pomagala vsaj s tern, da priskrbi vinorejeem dovolj ameriskih trt in da podpira vinarska drustva, ki 2e obstoje, ali ki se Sole osnn-jejo. Sadje uspeva na Gorisljem prav dobro; pa treba ljudstvo pout-Hi, da, bo sadilo v prvi vrsti to, kar se labko proda in poSlje po svetu. Ustanavljajo se drustva v Brdib, v Kanalu, v Tolminu in drugod, ki bodo kmeta ucila prav saditi in ki mu pojdejo na roko pri razprodajanji sadja, kar je naj-vaZnejSe. Taka drustva naj vlada podpira posebno s pofietka, ko jint gre najtcze. Zivinoreje se visoka vlada ?.e vec let prijazno spominja s tent, da podpira ntle-karniee in sirarnioe ter da dovoljuje kmetski druzbi v Gorici potrebnih vsot za nakup ple-ntenske zivine. Naj bi jednako bliigobolnost So dalje obranila mojni de?.eli proti Iluliji. Pri tej priliki priporoca gospod poslanec zopet proSnjo obcine Lazec za podporo pri na pravi vodovoda, ki jo potreben pred vsem radi zivine, ki nima potrebnega nupujnliSCa. | Kozn se v nekaterilt krajih prebudo prega-njajo ter se s tent otczuje zivljenjc ze tako ubogiin obcinani. Vlada imn vitf. skrbi za gozde kol za ljudi. Kozja pafia v pravi inori no more sko-dovati, pnft pa Skodnje nensntiljeno prega-njanje kozo v tnkili obCinah in v takili krajili, kjor se svot ne more drugace uzivali, tTr'adi prepovedujejo paSo v peCinab, kjor ni dru-zega ko tnalo trave, ker je stal pred tisoC leti na onem tnestu kak grin in so nCeni ko-misarji znpisali, da je tain gozd, o katermn ziva dtiSa nic no ve, Zato, da v dnigilt tisoC lolih zraste zopet kak grin, naj nslano revoz brez kozo," ki jodina mu daje brano in itiu redi otroke, pribodnjo ccsarsko vojako. Mnogo lepega sveta bi se dnlo na Go-riSkein pridobiti za gospoilarslvo z uredbo nekaterilt rok in vodil. Sofa od Tolmina do Kobarida, pri Zngi in Logo, pri ('lezsoCi, na Srpenici pokriva veliko zeinlje, kjer so bilo nekdaj itjivo in Irnvniki, tor ^iga, da odneso Se veft svoln, ako so no znjozl, ako so ji no urerii lok. Vlada, ki imn un razpolago po-trobnil; moCij, naj pregleda krajo lor naj napravi naCrle, po katerili bi so dal sedanji svot stnvarovali in tiektlanji zopol pridobiti. Potent bi se vldelo, koliko bi nioglo obcino k tomu prinaSati, in koliko bi morala drzavn prevzoli. Belo jo polrebuo in siljeno. Baljo ko so odlaSa, lezja bo pomoC, in veCji bodo slroski. ako so bo hotelo kaj storiti. Poslanec ontonjn uredbo Ucejo, ki pri-bnjn od Bezije in se izliva v Sofio, in Na-dize, ki tefte tta Lasko, ter spominja na moCvirje pri Kobaridu, ki je le delotna iz-stiscno, dasi bi se dalo popolnoma izsusili z nevelikiini stroSki, Minister je obecal podporo sadjarskint druSlvom v razmeri z zneski, ki so mu v to na razpolago, o drugib zadevab pa veCi-noma ni bil informovan, dasi se obcine oglaSajo ?,e veC let. Bunaj. — Pododbor za premembo volilnega reda predlozi svoje porocilo poinno-•ienemu odboru drzavnega zbora. PoroCe-valec pomnozencga odbora bode naCelnik pododbora grof Franc Corpnini. Razprava v odboru se bode baj*> vlaCila tedne in mesece. V vladnib krogih raCnnajo z mogoCnostjo neuspeba volilnc prcosnovc. V tem slucaju b ode d r z a v n i zbor r a z p u S C e n ter nove volitve razpisane in sicer na podlagi novega, Cetudi od zbornice ne potrjenega volilnega reda, kateri zagotovi volilno pravico tudi delavcem in malim davkoplaCevalcent. Priprave za nove volitve, ki se bodo menda v jeseni vrSile, so tudi ze v tiru in define vlade dobijo v kratkem navodila('<>) — Brzavni zbor So vedno nadaljuje razpravo o preosnovi davka. Sprejcla se je tudi predloga o 25-letni oprostitvi davka za vse do 1900. leta novozgrajene biSe v Ljubljani. — Bne 7. t m. se je vrSila na Bunaju v HI. okraju dopolnilna volitev jednega drzavnega poslanca, pri kateri je bit izvo-ljenantisemitskikandidatSteiner s 365 0 glasovi od 5000 oddanih. Liberalni kandidat L e n z je torej sramotno propadel. Kakor se vidi, na Bunaju v kratkem odklenka Hberalcen\. Cast antisemitskim vo-djam ! Njih vslrajnosti se mora diviti ves izo-brazeni svet! — V iidovskih novinah pretakajo Hberalci bridke solzice! Naj le teko! Ogersko. — PoroCali smo, da je pape-2ev nuncij Agliardi popotoval po Ogerski in pri ti priloznosti je tudi imel nekatere govore, ki niso ugajali vecini ogerskili dr?.avnikov. ReC je prisla tudi v ogersko drzavno zbor-nico, kjer je o tem interpeloval vlado poslanec Toreny i. Vlada. ni dala Cakati na odgovor, ampak je odgovorila prccej v na-slednji seji po svojem ministru-pr&dsedniku Banffy-ju. Minister „> izjavil, da je sicer z veseljem pozdravil nuncijev namen, da pride na Ogersko, osebno se prepriCat o ogerskih odnoSajih ter da v tem popolni svoja jedno-slranska poroCila o pravem polozaju. No, ko se je nuncij zadrgal v Ostrogonu. BudhnpeSti in Velikem Vardinu, je izrekel nekatere govore, s kater^it je prekoraCil svoj delokrog. Pri-< znava papezu pravico v duhovskib upraSanjib peCati se tudi v Ogerski, vendar JzvrSujoCo moft v tem pogledu ima le knez-primat. Balje je izjavil minister, da je tega mnenja tudi minister zunanjih poslov grof Kalnoky in da jo vlada vsled njegovega posredovanja zaprosila razjasnila pri sv. slolici. Ogerski rninisterski predsednik je jako ojstro govoril, kar.jp nzroCilo veliko zmeSnjavo tako, da se je CutHprhnoranega, odgovarjati mu tudi sam miaisfer zunanjih poslov grof Kalnoky, ki je v -poluradnem listu deloma vrgel trditev v odgovbrtt ministerskega predsednika Banffyja, kolikor se dostaja tocke, kjer govori o ministru zunanjih poslov. Ta izjava grofa Kalnoky-ja je zopet uzroCila velik hrup, ki je dal povoda raznim govoricam o odstopu obeh ministrov in tudi o odpoklicu nuncija Agliardija. Veli-Canstvo cesarje v tej zadevi milostno posre-doval in, kakor porofiajo, tako uspeSno, da je razpor reSen Castno za oba ministra, ki ostaneta Se vedno na krmilu. Tako ostane koza cela in volk sit. — Ogerska drzavna zbornica je sprejela zakonsko osnovo o zgradbi bosanskib zeleznic, potem je vzela v razpravo zakonsko osnovo o posojilu 12 milijonov goldinarjev za Bosao-Hercegovino. Opozicija je posojilu nasprolna. Minister LukaC je izjavil, da bode posojilo pokrito z dobodki okupiranih dezel in ti dohodki zadoSCajo za posojilo, pri katerem Ogerska niC ne zgubi. —: V BudimpeSti zidajo to vec let novo drzavnozborsko poslopjo, v katerem name-slijo slike vseh ogerskih kraljev. Tudi tukaj so pokazali Madjarji svojo barvo. V zbornici je namree opozicija nasprolovala teinu, da se v zgradbi nove zbornice postavi slika pok. carja Josipa II., Cos, da ni bil kronan •/.' ogersko kvono. ZmernejSi duhovi ogersko zbornice ;oa so vendar sprojeli prodlogo o ure-jenju novti zbornice, da tudi tijcnui tiCe niesto zniven drugib kraljev. .Slavni" Alila pa bodo bajo na prvem utesluj llnkovhiH. V ('leruovicnli so sklieali 1. maja shod delavci poljske nnrodnosti, pri katerem so hotel! rnzpravljali v poljskem jeziku. Polittona oblast pn delavcem ni dovo-lila tega, res, dn poljski jezik ni dezolni joi-jk v Cernovicah. Vsled tega postopka polilltoo oblasli je zakljuCil poljski klub na Duuujii, storiti potrebno korake pri ministru itotranjilt poslov, Uomiiiiljii. — Liberalna nianjsina ro-niiinsko zbornice je skupno polozila svojo mandate ter izstopila iz zbora, Prodsfidnik zbornice jo izjavil, da jo la korak nasprolen ( zbornicniin pravilont in da ga mora smatrati noveljavnini, Liberalna miinjgiita je polojiila niandate bajo vsled proliuslavnogii poslopanju vlado. ItiiHJti, Volitve za italijnnsko zbor-nico so razpisane za dne 20, t, tit. Zbornica jo sklicana za 10. juiiija, NcniMJa, Casopisi m porocali, da jt» Nomcija znhtovala ponovilov Irttjitft zvozo za daljnih Sost lot. To so iiradno pobija, Nn vsom lent jo lo toliko rpsnico, dn so jo ber-linska vlnda dogovorila proj z dtinajsko in rini'-Ko vludo, •jirodno jo Hlopiln v zve/o s Francosko in Huaijo v poglcilu vshodno Azijo, — V drzavnoni zborn iioin&koiii jo pricola razprava o zakonski osnovi proti provratuikom. IVoli loj ostiovi prolKstujojo neniSka inesla, kakor tudi zbori raztiih ucin-skih kinv.oviit. • V Borollnu so iineli shod odposlnnei Ul ttnmSkih most, ki so tudi za-kljitcili protest proti osnovi, Na shodu je bilo navzoCilt 3(H) ineslnili zastopnikov in zupanov, 170 most jo pismono potrdilo zakljttCok shoda, Pri sednnji rnzpolo^enosli duhov je jako dvom-ljiv sprejem to predloge, Franclja. — Opozicijonalni francoski Casopisi napadajo svojo vlado radi postqpanja Francosko v vshodni Aziji, posebno pa jib vznemirja sporazuin z Nemeijo. No ugnja jint sluCajna pomoC nentSke mornarice v japan-skem morju, kajti, — upraSujejo se, — kako bi mogli ostati mejsebojni sovrazniki v Evropi oni vojaki, ki so bili v vshodnji Aziji prijatelji, zavezniki in soborilelji? — Francozka mor-narica v Madagaskaru je osvojila trdnjavo Marovajsko. Howasi so zbezaii, zapustivSi Francozotn bogate bojne zaloge. — Ta prvi uspeh je zelo razvesclil francoski narod in njegove prijatelje. SpanJJa. — UstaSi v Kubi nagnjajo Spaniji, kajti v tent jih podpirajo anterisko zjedinjene drzavc, kjer delajo knbanski odbori z vsemi moCnii v prilog ustasetit. Washing-tonska zbornica se je odloCno polegnila za uslaSe ter pozvala predsednika republikc, naj stori potrebne korake, da bodo kubanski ustaSi priznani kot bojna slraiika. MarSal Maitincr-Canipos bode imel torej kmalu lepo priloznost, pokazati svojo bojuo histrountnost in moC proti uslaSem. Urskn. — V januarju je pvifiel v grSki zbornici poliliCni boj mej mejsebojno zamc-nivSiaia se grSkima ministorskima predsed-nikoma Trikupisem in Beljainis-em. Ta boj je bil konCan minuli mesec s sploSniini vo-lilvami, pri k terih je zmagala stratika biv-Sega ministra-predsednika Bcljanisa, ki je dobila 140 pristaSev, Trikupis pa h 17. TuK'Ua. Izdelali so osnovo za pre-urejenje uprave v Armeniji na podlagi osnov, katere so izdelali poslanci Angleske. Francije in Rusije. s tern razloCkom, da ista zahteva izvrSilev Se neuporabljcnih olomanskih za-konov. Osnovo razpravlja lorSko poverjenslvo v Cariigradu. Klnc^ko-japanska vojika, ki je veC mesecev zabavala vojskovodje raznih narodov, je dokonCana. V Sinionoseku ste podpisali obe dt^avi pogodbo mini. Sedaj biva tarn rusko, nemSko in francosko brodovjc, da varujejo koristi svojih drzav. Razgled po slovanskem svetu. HrraSka. — Due 2. t. m. je umrl v Karlovcu srbski rodoljub, paroh (zupnik) Ni-kolaj BogoviC. Pokojnik je bil pisalelj in pesnik. Za njim po pravici zalujejo hrvaSki pravoslavci, kajti prizadeval si je, biti vedno prvi pri delu za vsestranski napredek svojega naroda. — Odbor za polepSanjo plitviSkih jezer je ustanovil pododbor, ki hnanalogo, nabirati doneskc za zgradbo kaloliske cerkvice pri jezerih. Predsednik odboru je nadSkof PosiloviC, nameslnik pa oddelni predstojnik KrSnjavi. — Bne 12. t. m. bode v Za-grebu veliki koncert na korist ponesroceni Ljubljani. Koncert prirejajo drustva Jlrvalski Sokol", ^Sloga*, ,Sloboda" in »Merkurw. BruSlveni odbori delujejo neumorno. 220 gosp in gospic je prevzeio nalogo, prodajati ustnpnice. Mej njimi hahajamo grofice, baro-nice, Castniske in uradniSke soproge, meSCauske in soproge obrtnikov brez razlocka vere in naroduosii. Sploh opazujemo, da si priza-devajo Hrvati prav bratski pomoCi nasi ne-sreCnt Ljubljani. V vsakem mestu, kjer je le kakSno druStvo, prirejajo zabave Ljubljani v korist, ali pa nabirajo doneske. Hvala jim! Co§ka. — Minuli mesec so imeli v Pi-seku shod kmeCkih zaupnikov, ki so pod predsednistvom bivSega mladoCeSkega dezel-nega poslanca Rataja ustanovili. „CcSko go-spodarsko stranko" ter sprejeli program, kateri obsega sledece tri glavne tocke: Boso-zenjo drZavno-pravnega polo2aja dezel CeSke krone, narodna - ravnopravnost ter varstvo knieckih koristij v tem oziru, da se polaga veC ozira na gospodarski polozaj. v javnem •zivljenju. — Bne 4. t. in. je bil izvoljen v CeSkem Brodu jednoglasno dr2avnim poslan-com MladoCeh, pesnik Svatopluh Coch, c katerem smo zadnjif. poroeali, ki je sposebnim pisnioin na volilce se zaltvalir za volitev in odkIoniI mandat, — Narodopisna razstava v Pragi otvori se slovesno dne 15. t. m. Slavnost priCne s petjem stare himne CeSkega naroda: »Pesni sv. Vaclava". ™ Mosoca juli ja bode v Pragi razstava knjigotisknrske obrli, katoro priredi „Klub Starn Garda lypogrnflcko besedy, Ta razstava bodo kaznlnrazvoj tisknr-stva od najstarejso ddbo do danes toliko na Go-skem, kolikor v inozomstvu v ta munon, dn so more priinorjnUCeskotisknrstvostujiut, - Dno 20. pr, m, so jo povrnil iz Ameriko v Prago glasbonik Anton Bvotnk, da ostntio zn vodno v svoji domovini. — Znvoza CoskoslovaiiBkilt povskilt drustev bodo imoln tta Binkosti volik zbor v narodoplsnl rnzstuvl, — 20, pr, m, odprli so na Zoftjskont otokit v Pragi bnziu1 nn korist »Matico skolako*. Lansko Into jo dnl cislegn HOOO gld. ~ Dno 29. ni. m. jo bila v Pragi glediuna predstavn, pri kntori jo brezplaCno soclelov»t!a CoSka iimoltiica M,Po« spisilovn. GlediSCo je bilo polno, Navadno, ko je tu Hinetnica gostovala, jo bilo slisnti v glodiscu vedno noko nnsprotjo proti n,|i, no takrat jo bilo vso tiho, kajti niso hotoll nto-lili prodstnvo radi blugegu namono, kotcromu jo bila nmnonjona — tojo ponoBrofioni Ljubljani. Ako sponiniiuo, da gOHpndiCnn Pospisil vso svojo nngrudo — 1040 gld, u on veCor) poklanjn dolirodolnini nnnionoiii, kakor n. pr. .Maliei solski", nnrochioniu glo-diSfiit v Brnu, CeSki otroCjl bolnist.iui v Pragi, zukladit Clitnov Ceflkegu nurodiiega glodlACn itd. — twlnj no inoromo nogo obJSnlovntl opozlnljo proti ujej od stranl jtniiiogn tloln praSkegu ftoftkoga obcliiBtva, Uzrok opozlcljl jo isknti v tout, iwr jo In CoSkn timotnlen ho-dolnvaln tut Biiniiju, - potent ko jo Izstopila iz zvozo Colkoga glodiftfa - pri tutkl vesellci tioniSkcga n8tiliulvot,oiniiH, Mimogrodo povonio, dn imn uiitotnicn do 300,000 glil, imolja. • Kakor porocn ^Slovan*, dolti olntuski nndskof dr. Kohn srodl jiuiija utoscca knrdlnnlski klobuk. --• .Cosko-zidovsko l^isty" plfiojo o zidovsko-hIoviui ikom iiprnSntiju na Mnravskoin In iz-jnvljajo ?.eljo, nastopiti s Colli vrcd p r o I, I Nemcem. V lo svrho ustanovljo moravskl Zidjo zidovsko - Cesko politlCtto druStvo, — To ljudstvo jo povsod onnko, t, j. vedno so sili v tabor vladajoeilt zlvljov. Xidje na Mo-ravskent ze spoznavjtjo, da nekega lopega die'; bo konec doscdnnjim ncnaravnim od-noSajem in da zavlada tanikaj na vsej Crti narod CeSki, zatO se ze zdaj uslljujejo v Ceski tabor. — V Ogerskem GradiSCu je umrl CeSki poslanec Fanderlik, ki jo zastopal mo-ravske Cehe. Srbski narodno - eerkvenl zbor, ki se je imel scstali v posvetovanje, ogerska vlada ne dovoli baje vsled tega, Ce§, da ni denarja v pokritje slroSkov. Nasprotno tomu trdijo srbski Casopisi, da jo to le izgovor; kajti denarja no primanjkuje, ampak da se vlada boji zborovanja, ki bi razpravljalo tudi ogerska ccrkvcno-poliiiCna upruSanja in bi seveda bilo istim nasprotno. Zn narodno organf/ncljo Slovakov. BNarodnie Noviny" pozivljajo svojo sorojake, da si osnujejo slovaSko prosvetno druStvo, kajti uzrok druSlvoni in politiski bedi Slovakov je v tem, da niso organizovaui. To druStvo naj bi vrSilo svojo zadaCo s tem, da poufuje Slovakc o dezolni in obCui avtonotniji ter o liarodnostnih pravih. BProsvetno druStvo" naj bi tudi vzbujalo narodni pottos Slovakov, osiiovalo Citalnice in podporne blngojne, pri-rejalo preilavanja in veselice ter nustojolo v obce, da si pridobi slovaSkt jezik svojo ve-Ijavo tudi v salonih ter da bode smatran jedna-kopravnim v komitalih in pred sodiSCi. Bosna - Horecgovliia. — Sarajevski nadskof dr. S t a d I e r je izdal svoj hrvoski prevod sv. pisma, in sicer Evangelije sv.-Mateja, ki so razlozeni zeI6 toCno. Evangeliji sv. Marka so zdaj v lisku. Belo obsega 815 stranij v osmorki ter je *c poSla prva izdaja 3000 iztisovl — Zahlevano posojilo 12 milijonov gld. za odkup zeleznic bode gotovo dovoljcno, kajti obe vladi sti ze predloiili zbornicama osnovo zakona v tem smislu. —St. utajeni uvedli so v Sitrnjovn eleklriCno razsveCavo in jedno ZelezniSko progo vec, lo je od Bolnjega Vakufa na Jajce, ki je dolga 33'7 km. -- V B i h a L u je odprl svojo odvetniSko pisarno dr. Milan KatiCiC. — V Sarajevo je priCel voziti 1. I. m. elektriCni tramvaj. — Zemaljska vlada je raz-dclila mej prebivalce tudi to leto raznovrslnega scmena, kakor krompirja, fizola. graSka itd. •—, Nadskofijski ordinarijat Vrhbosanski je izdal poziv, ki s prav toplimi besodami po-pisujo veliko nezgodo, ki je zadcla slovenske brato na Kranjskem, katorim jo treba pritoCi na pomoC. To lent bolje, da se a torn po-ka«o zabvalnost za pletncnito njil'iovo pozr-tvovalnost, ki je vrhbosanski Skollji podarila krasne zvonove za prestoluo corkoy srea Je-zusovega. Ordinarijat zoli, naj so jedsto nedeljo ali praznik. v tnaju doloCi nabrana mi-loSCina za po potresu prizadelo in naj se laden preje po cerkvenem obredu ljudstvo pouCi o veliki potrebi ponesreCenih in o dolznosti zahvalnosti, Poljska. — ,Nowa Beformaw poroCa, da neka dobrotnica |v Varsavi je darovala 30.000 rubljev za ustanovo poljskega gimna-zija za zenske v Levovu. — S 1. t. m. je prifiel izhajatl v Levovu fiasopis ,Swoboda", kateri izdaja mladefc v obrambo svojih ko-ristij. Srblja. — .Mtskovskija Vedomosti" pisejo, da je v Srbiji vsakdan slabse: kamor se Clovek ozre, opazuje se le sleparstvo. Clo-vek mora priti do prepriCanja — nadaljuje ta Casopis — da je prifiel gnjiti ves srbski narod ter da nm je potrebno korenito zdra-vilo, n. pr. kak novi turSki jarein. Prajsnja ponosna beseda, da je Srbija „Piemont" bal-kanskih narodov, je zgubila svojo veljavo ter se sedaj uporablja le kot ironija. Rusija opazuje to zivljenje mirno in mold — sprego-vori pa, ko uvidi, da je to pokebno. — Tako pise dobro pouceni ruski Casopis, Ako je tak poloijaj v Srbiji, tedaj nas ne osupne, ako se potrdi vest, da je v Srbiji nastala revolucija. — Kraljeyskim ukazora razpisano je 12 na-dopolnilnih volitev v srbsko skupSCino za dne 27. t, m. — Belgradska »Srpska Zastava* pise: ^Ra2TOndnevnih zaplemb^domacih: Casopisov, zaplenjuje nasa eenzura tudi taksne zunanje casopise, ki porocajo o polozaju v Srbiji n a podlagi ftiste resnice, V zadnjem Onsu so zaplenjevali zagrebske, novosadske, petrogrodske, praske in moskovske casopise. Dunajskega ..Parlamentarja" je skoraj vsaka Stevilka zasafiena". — In to so liberalni nn-predki! — Brzojavno porocajo, da je sedanje srbsko ministerstvo dulo ostavko. General Grate sestavi r a d i k a I n o ministerstvo. — Srbski narod je doiivel danes zo-pet enkrat vesel dan, ki mu dela vso Cast. Kraljica Natalija, svojefiasno nedostojno izgnana iz kraljestva, se je danes vrnila v Belgrad z vso slavo in castjo, kakorsne je vredna ta plemenita slovanska gospa. Kra-Ijlevski Belgrad je oblekel najsijajnise oblacilo, ki je sploh mognee. Od kolodvora do kra-Ijevega konaka je vse kakor en sam slavolok, vse v cveiju, zelenju in zastavah, Narod sprejema z odprtimi srci kraljico v *.vojo sredo, Veselje je nepopisno. — Blilana ni v Belgradu, da bi videl, kak6 narod ljubi ono zeno, katere on ni bil vreden, — Krnljica dobi danes najbrze 2e novo ministerstvo na krmilu. Mjlan je zopet ne-zadovoljen tudi z novo skupscino, ki ni ho-tela povsem tako plesati, kakor zeli on. Vse, kar je v Srbiji Se zavedno in posteno, je proti Milanu in njegovim spletkam; narod je v ogromni vecini na strani radikaleev. Zato se je kralj zo dcgovarjal z vodjami radikal-cev, da bi sestavili novo vlado, AH Pa5i<5 jo zahtevnl, da naj kralj zopet ozivi ustavo iz 1. 1888., cetnur pa ta ni hotel privoliti. Pogajanja so se na to nadaljevala. Ko to pisemo, kriza se ni reSena; vendar je vero-jetno, da dobi kraljica 2e novo ministerstvo na krmilu. Crp'^ora. Casopisi so porocali, da so namerav >i v Crnigori preustrojiti vojsko. Kakor sedaj pisejo, ni na tern nic resnicnega. Knez Nikolaj I. je sicer imel namen, usta.io-vili brambeno moe drZave 12 batalijonov po 600 ljudij stalne vojske in 48 batalijonov domobranccv, no ker so bile temu ustroju na poti denarne razmere zemlje, se je stvar opustila. Isto tako porocajo kot neresnicno vest, da je pok. ruski car Aleksander 111. zapuslil nekaj denarja v isto svrho. Bolgartya. — .National Zeitung", ima dopis iz Sredca (Soflje) o notranjem polozaju Bolgarske, iz katerega posnemamo; „Kot glavni uzrok propadu Stambulovega vladarstva se navaja splosna nezadovoljnost, ki je bila nastala. Ako je to res, mora se raCuniti, da se kmalu zruSi tudi sedanja vlada, kajti, ako se nezadovoljnost izraza potom tiska, tedaj ni bilo v Bolgarski se slabsih casov nego so danaSnji. Izvzemsi nekoliko po vladi podpiranih casopiso% vsi ostali — in teh je veliko — so v opoziciji in kar tekmiijejo v napadih na vlado. Ministerstvo Stojlovo se ni niti leto dnij na krmilu, pa vendar ima proti sebi hujso opozicijo nego li jo je svojefiasno imel sain Stambulov, ki je osem let bil na krmilu". — Tako sodi nemski iist, kateremu nimamo uzroka, ne verovati, dokler se o nasprotnem ne prepricamo. Vsi pojavi v tej mladi kne-zevini, kakor tudi v sosednji kraljevini Srbiji, kazejo svoje pravo politicno siromastvo in sijajno spriCevalo nezrelosti za samostojno drzavo. — Knez Koburzan je odpotoval v Monakovo po rodbinskih opravkih. Rusija. — Dne 6 in 7. t. m. je bilo v Petrogradu na Carskem polju pregledovanje cet, katerim je car osebno bil navzoc. — Mesto Dubno v Voliniji je na polovico po-gorelo. Ker v Rusiji ni gasilnih drustev, so pozarne nesreCe vedno velike. Cudno pa je, da v naprednt Rusiji ne ustanavljajo gasilnih drustev. Henncberg-Seide ! — nur Scfat, wenn direkt ab meinen Fabriken bezogen — schwarz, weiss und fiirbig. von 35 kr. bis 11.14.65 p. Meter — glatt, peslreift, karriert, gemustert, Damaste etc. Jca. 240 versch. Qi«al. und 2«0O versdi. Farben, Dessins etc.), porta- und steuarfral ins Haus. Muster umgehend. Uoppeltes Briefporto n. d. Sch'veiz. Sciden-Fabriken G. Henneberg (k. u. k.Holl.)ZUrlcb ZAHVALA. Udano podpisani zahvaljujem se celim sreem vscm gospodom in druzinam iz Bolca in okolicc ter raznini druStvom na Casti; pri-jateljstvu in Ijubavi, koje ste mi skazovali veduo, a se posebij povodom mojega pre-megcenja & prekrair.im odslovnim banketom dne 23. ap.\; gospodu zupanu in drugim gospodom na preprijaznem za m6 nepozabnem spretnstvu do Loga dne 27. apr. t. 1., zago-tavljaje Vas vse, da mi bode spomin nabol-ska moja leta vedno drag in mil, terizdaljna Istre iskreao Vas vse, — da, celi okraj — z upanjem pozdravljaje: da sreCnim Vanj .i jaz §e bom kedaj pridru^en. V Po d g r a d u, 2. maja 1895. Gregorij Subic, c. kr. davkar. ,Posqjiinloa In hranllnica v Tolminu". Vabilo k obCnemu zbom v torek 28. t. m. ob 11. uri predpoldne. Dnevni red je dolocen v pra-vilih. K obilni udeleZbi vljudno vabi naCelnistvo: Jos. Kragelj Oskar Gaberseek ravnatclj. tajnik. Za delavce: tezake, tesaije in zi-darje ter voznike z vpre^enimi vozovi je v Ljubljani obilo twjnega zasluzka.- Zato se pozivljejo, dapridejo semkaj in se oglas6 pri podpisanem magislratu. Wagistrat detelnega stolnega mesta LJUBLJANA dne 22. aprila 1895. Zupan: Grasselli. Izvrstne c. kr. izkj. priv. Skropilnicc proti pcronospori t tn^enirja giivica, katere so sespldS-no uvedle v.slcd njili preproHtosti, lrpe2iwsli, lnlike nporahe za vsako rejii tit itd. pvo-ilasi ho iimotrn zboljsiino, il,\i- po iloseilaiijih nizkili ci'iiaii. liv" i rfrvifc. v Trsly.. Cenike oripoSiljajo na znlituvanje franko. Na vse c. kr. pnstne urade posi-ljajo popoliie Hkropiliilco frunko, proti poszetju 10 {rid. Izdelujojo tudi strojo za praSenje z iveploni, neprcstano dcligoCe Hli-.stalnice ild Stev. 2.19 Op. Razglas. Naznanja se, da j avna dra2ba zastavil I. eetrtleta f. j, mesecev januvarla, februvarja In marLa 1884. zacne v pouedvljck, 10. jiiiiljn 1895. ter se bo nwlaljevala naslednje celrtke in ponedeljke. 0<1 rtivnateljstva znstiivljaviilee in 7. njo zdruzene hranilnicc. V Gorki, dne 7. maja 1895. Mlekarija M. Wasmeyr v Jivillji" (BaronovSCe — Rsina dolina) pri Gorlci, prlporoLa dnevoma aveie zdravllno In za dojenee prlrejeno mleko. Doblva se v prodajalniei jestvin pri Ivanu Janeseh-u (prcj' F. Alpi & C.) v Vrtni ulici (via Giardino). -zzzrTo zdravnikih priporocano------¦ Za izdelek moeiic in zdravc domaLe pijafie potrebne snovi posilja brez sladkorja za dva goldinarja, kar povsem zadosca za 150 litrov, lekarna Hartmann Steckborn Kostanz (Sviea) (Baden.) IzreSno svarino pred ponarejemi iz- delki. Spricala gratis in franko na razpolago. Prodaja povsod dovoljena. — Velezaloga za Avstrijo: lekarnar C. Brady Kromeriz (Moravsko). .„»!(, _. *\fv««»»«fe»*« I'oslaja driavne zeleznice. Vestno, cVlUl%\K HA J\*a«J»K«m indiwij. rdravljenje pod vodstvom dr. Warkenreiter-ja, ki si je osvojil Kneippovo zdravljenje v Worishofmi in si pridobil bogato znanje in skusnjo na klinlki za hidroterapyo pri prof. Winter-..«:».« «.••«. mA«*a4«.iS>ma nitz-u.zakoiuebolezni pri prof. Kaposi-ju, tve\pp-o\>o wxtavisce in m iivi,nl in v,MiaUli kiiniki prof. Kraffl-Ebinjr. Fro&pekti se dobivajo pri vndstvu zdravi5i"a. pod Xrtji'iitjim > invUeljti'»M Xj.ckr. aiH*tot*k*ta 1'elicit -ivr ctmirja Franeft Joirfa I. VABILO k rednemu obCnemu zbcru v nedeljo 19. maja IS95. ob 11 pri dopoldne v druslveni pisarni v GlediSki ulici stev. IS. Dnevni red: 1. Zborovanje odpre se. •i. Prebere in potrdi se zapisnik zadnje^a olii'nejra zbora '27. maja 1891. :t. Toroiilo o dmSlvcnem razvoji in poslovanji. +. Urupi nasveti in piedlo«i. 5. Volitev predstojniitva in pregledovnlnetn odbora. V Oorici, dne 21. aprfla 1805. Morebitni prcillogi in nasveti imajo se n.iknaniti vsaj osem dnij pred obi'nim zborom dnisUt-'itmu prrilHodiiUUii; pri tern je mc-nnlajen <$ U). I. ili-l druitvciiih pravil. Dru^tvcni odbor: JACOBI. Vabilo shiil dlanom kot uatopnica. Za trgovce in kroinjarjet Niijboljsi* in naj-coiitjSe kii|it>v;tli^,f:*i za vsi» vrste: mozke in zeuske no^avice, Jil},'erjnvo jH-rilo, robre itd. v tovar-niski zalogi Jos. Mandlf Dunaj I. Si'liWfitpissc ;> Uici Wipp!im?.'rstras!,e 18.) Nnjtohiim ru:po- iiljatev po ieUznici in posti 71 a vse strani. Gostilna Antona Voilopivca v Trstu ulica Solitano St. 12 priporoia se rojakom iz GoriSke in dnigim Slovenccm a Trsln, kajti v istej se tocijo le prlstna vipavska 6rna In bela vlna lz prvaSke obtine in s Krasa. Priporoca se posebno Slovencem, ki pridejo po opravkih v Trst. Kuhinja prav dobra in po cani. J L a e O ¦- N ive sisfeme skropifnice za jeronosporo'1! (sliciw 'Veriiioroll-ovim) g Igii* Heller-a ^ Dunaj a g ima jcdino zalo^o [fl ^ V GORICI v vrtni ulici 21 via Giardiiio V GORICI | W\ SUka skroplintee je razvldna Iz Heller-jevega oglasa v latem llstu. » Vse stroje za kiiietijstvo vinske stiskalnice vseh wrst, Peronosporne Skropilnice sli&ne Vermorelu, 6istilnice za iito, trijeri, stroji za robkanje koruze, mlatilnice, stiskalnice za seno, orodja za kletarstvo, vinske cevi, vinske sesalke, orala in vse sfroje za obdelovanje zemlje, mlini za isto, prodaja pa zelo zniianih cenab pod zagotovi-lom in na poskus II/2, Praterstrasse Nr. 49. Obsirno katuloge gratis in franko. Kazpiodajalci se iseejo. Posebno svarimo pied ponarejalci. —caaaaaaaaa—aa»aaaa»aaaaaaae ¦iaaaaxaaaaaat—i HKalipot"za leto 1895-96. jeiziel! Dobi se v tiskarni za gl. 1-20, s poSto 10 kr. vet, F o3t as. Podpisana naznanjam Caslititn svo. jim odjeinnikom, da sem obskrbela svojr zalogo, razun najelegantnejsih partikih dunajskih in milanskik modclov od gld. 3 do 25 tudi z, veliko izbero zeU elegantnih klobukop za deklice raz nih let, i Naznanjam ob enetn, da izvrSu-jeni v svoji delavnici razun navadnil narofiil tudi razriovtstne popravke pc najnizi ceni. Nadeiaje se, dit bom tudi v pri-bodnjit poCasCena tako kot v preteklosti belczlnV se s spostovanjom udana Klotllda Tommaslni modistka a Gosposki ulici M. 8. J Elizir iz kine in zeleza Cristofoletti. Ta zeloddii elizir jo edino zdravilni srodstvo te vrste, ki zopet podeli tek ii okrepCa zelodec. Oktisa jo prav prijetneguf y njem sta kina in zclczo v stalni obliki. Mnoz kmia lelcwa in premaga nneniijo. — Pro daja se po CO kr. slekkuica. — Nooblioiiin za sibke I j u il i In tisto, ki so mi pot ozdravljenja. a Franc Wanek pivovnr mi par Katarlnijev firg it. 2 GORICI prlpo-ofia izvrstno goriSko pivo v sodlh in v steklenleah. „Kupvj pri kovafii is ge pri \antiW pravi slari prcKovnr. To vi-lja po iHpj pravii;! za moj zavoil, kajti l« tako ve.ika kupfijn, kakorSna je inoja, ima zlmk Kotuvexn plrn'ovaiija vvlikanskih iimo/,'m ohitm, in driijifili pwdmixti, ceiie lUrnakc, kar morn liiti slcilnji.' v koiint kupiivaleu kuiiumuii. KniHiil nzorcl ziincImiIiii ortjciimlcrm (rriittd in franko. -- Huguto xblrke umvvm; kukor m' uikoli, za krojafin iiffraiikiivniie. Snovij za obleke. IVruvli'ii in ilunkliitf za velc^astito du-liavJi'liio, prcilpiwini! hiiovi zn unlt'oriiio c, k Ul'MUlilkuV, tudi za vvlitriliHi, KtwIlt'S t«lo-vmlw, Hvri'Jii, Hiikiio za lilljm-d in Jgriilm* iiiI/i*, uri'iH'iigo zu vo/ove, loih'ii. Veliku za-lii^u 8lnjt|Ri sukna v vrodnnsti ', milijoiu gnldinaijcv. l'oSiijtt se It' po postni'iii povvtt'tju! Svartlo: A^utjc in kroSnjarji |mnu-jajr* ncdostiitno svoje Mnitu pod ziianiLu ,i>ti-karofskt'trn biag«*. Da zaliraiiim varillijc p. n. odjomalci'v, iiaziianjniii, da tiikini Ijudein no produjam lda^a pod iiolu>r.iin po^ojom. (l2i) Vse razbite refii, kakor n. pr.: stekleno bingo, iiorcelan, kvsene refii itd. lopl PIUss-Htaufcr-Kltt Steklenice po c20 in W nC. pri trgoveu s steklom Jos. Sturli, Goriea 53g55Kg5BSSa^^ W^si^mmz^^ss. Kot nadomestilo za bobovo kavo se priporoCa | lUiokasDejSa, edino tdrava in ob mm po zdravnikia ienskam otrokom in bolnikom: | ..jcenejSa prime* k bobovi kavi j«: