iz prakse za prakso 91 From doggy paddle to crawl swimming Abstract For a number of years, swimming lessons in the Zasavje region have been based on simple movements with which children are familiar. This approach is based on the premise that pupils can freely (to a certain extent and based on their previous experience and knowledge) choose the swimming technique they wish to learn first. We also use a back buoy that we fasten around a pupil’s waist with a ribbon. Using this safe accessory (buoy) we teach pupils both doggy paddle or ‘frog stroke’ which are gradually up- graded into crawl and proper breaststroke. Keywords: learning to swim, simple swimming techniques, swimming accessories Luka Zupan 1 , Bogdan Kovčan 1 , Jure Jazbec 1 , Martin Raušl 1 , Jernej Kapus 2 Od »pasjega« plavanja do kravla Izvleček V Zasavju pri začetnem učenju plava- nja že vrsto let izhajamo iz gibanj, ki so otrokom znana in enostavna. Ta pristop temelji na tem, da se učencem do neke mere (na podlagi njihovih predhodnih izkušenj in znanj) dopušča izbiro načina plavanja, ki se ga bodo naučili najprej. Pri poučevanju uporabljamo tudi plovec, ki ga s trakom okoli pasu učencu pritrdimo na hrbet. Z varnim pripomočkom – plov- cem učence naučimo bodisi »pasjega« bodisi »žabjega« plavanja, ki ju nadalje postopoma nadgrajujemo v kravl in v prsno. Ključne besede: učenje plavanja, prepro- ste oblike plavanja, plavalni pripomočki. 1 Plavalni klub Trbovlje 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport 92 Uvod „ Začetno učenje plavanja ali oplavanjevanje neplavalcev pri nas poteka na dveh ravneh. To sta prilagajanje na vodo in učenje osnov- nih plavalnih tehnik (skupaj z učenjem nad- vodnih obratov in osnovnega skoka na gla- vo). Prilagajanje na vodo poteka skozi igre, ki jih učitelji podajamo na šestih stopnjah: prilagajanje na upor vode, prilagajanje na potapljanje glave, prilagajanje na gledanje pod vodo, prilagajanje na izdihovanje v vodo, prilagajanje na plovnost in prilagaja- nje na drsenje. Ko je učenec prilagojen na vodo, torej zna sproščeno drseti na vodni gladini, ga začnemo učiti plavalnih tehnik, skokov v vodo in obratov. Učenje teh ele- mentov poteka postopno na treh različnih ravneh osvojenosti gibanj v okviru progra- mov začetne, nadaljevalne in tekmovalne šole plavanja. V procesu učenja plavalni začetnik najprej spozna osnovne plavalne tehnike, nadvodne obrate in osnovni skok na glavo. Njihov glavni namen je z eno- stavnimi in nezapletenimi gibi omogočiti učencu obdržanje na vodni gladini, eno- stavno obračanje in varno skakanje v vodo. Za plavalnega začetnika so najprimernejše tri osnovne plavalne tehnike: kravl, prsno in hrbtno. 1 Učenje vseh treh poteka podob- no; od učenja položaja telesa, preko učenja udarcev, zavesljajev in usklajenega gibanja glave ter dihanja, do učenja celotne koor- dinacije. Pravilno gibanje začnemo učiti na kopnem in nadaljujemo v vodi do končne- ga plavanja brez dodatne pomoči. Podobni ideji sledijo tudi metodični postopki učenja nadvodnih obratov in skokov na noge in na glavo (Kapus idr., 2002). Predstavljena metoda je univerzalna in z majhnimi spremembami razširjena po vsem svetu. Ni pa edina metoda, po kateri lahko učenec splava. 2 L e p o t a p o u če v a n j a 1 Izbira plavalne tehnike, ki se jo bo učenec po prilagoditvi na vodo prvo učil, je odvisna od številnih dejavnikov. Učenje gibanja pri vsaki od teh ima svoje prednosti in svoje slabosti. Pri nas je izbira prepuščena učitelju. Pregled po siste- mih oplavanjevanja po svetu kaže na to, da je kravl prva izbira v Združenih državah Amerike, v Avstraliji in na Nizozemskem. To se razlikuje od Evrope in Japonske, kjer se kot prvo najpogo- steje uči prsno (Langendorfer, 2013). V zadnjem času se doktrina poučevanja spreminja v smer iskanja, da je najprimernejši in za učenca najvar- nejši način plavanja (morda niti ne plavalna teh- nika) tisti, ki mu je najbližji (Stallman, 2014). 2 Izraz splavati pomeni, da neplavalec postane plavalec. Kdo je plavalec in kaj mora znati, da je v vodi varen, sta vprašanji, ki zaposlujeta številne strokovnjake po svetu. Ker so mnenja različna, poznamo tudi različne testne naloge, s katerimi se v organiziranih sistemih oplavanjevanja po svetu opredeljuje znanje plavalca (Junge, Blixt, Stallman, 2011; Stallman 2017). Pri nas je plavalec p l a v a n j a j e v t e m , d a o b s t a j a j o t u d i d r u- g e p o t i , p o k a t e r i h s e p r i d e d o i s t e g a c i- l j a , to r ej d o v a r n e g a p l a v a l c a . Pri tem gre pri nekaterih za prilagoditev univerzalne metode, bodisi različnim pogojem učenja bodisi uporabe določenih pripomočkov. Pri nekaterih se poučuje le plavalne tehni- ke, pri drugih učitelj uporablja tudi druge načine plavanja. 3 Hiter pregled različnih metod, ki so v slovenskih virih že zapisane in se dejansko pri nas uporabljajo, je podan v Sliki 1. Delo učitelja plavanja je torej zelo krea- tivno in ustvarjalno. Išče lahko pot, ki je za posameznika ali skupino ter za dane pogoje učenja najprimernejša. Dober uči- telj je tisti, ki zna snov oziroma predmet približati učencu in iz njega izvleči njegov maksimum. Enako je tudi pri poučevanju plavanja. Učitelj ima to avtonomijo, da sam izbere metodo, ki je za določeno razvojno stopnjo najprimernejša. Dober učitelj bo znal znotraj pedagoškega procesa vadbo tudi individualizirati in tako učencem omo- gočiti izkoristek njihovih zmožnosti. tisti, ki osvoji stopnjo bronastega delfina. Za to stopnjo mora učenec preplavati 50 metrov tako, da skoči v vodo na noge, plava v eno smer 25 metrov, se med plavanjem obrne brez dotika stene in plava proti cilju. Med plavanjem drugih 25 metrov se v sredini plavališča ustavi in opravi t. i. vajo varnosti – iz ležečega položaja na prsih preide skozi pokončni položaj v ležeči položaj na hrbtu (v tem položaju se obdrži 3 dobe (uči- telj šteje enaindvajset, dvaindvajset, triindvajset) ter spet nazaj skozi pokončni položaj v ležeči položaj na prsih, nakar nadaljuje plavanje do ci- lja (Kapus idr., 2002). 3 N a l o g a b r o n a s t e g a d e l fi n a n e o p r e d e l j u j e n a č i n a p l a v a nj a ! Vsak učenec jo lahko opravi z načinom, ki je njemu najbližji in kot tak tudi najverjetneje uporaben pri nenadnih padcih v vodo (Stallman, 2014). Preproste oblike pla- „ vanja Po prilagoditvi na vodo ni nujno, da zač- nemo z učenjem osnovnih plavalnih teh- nik. To so le trije možni načini premikanja po gladini in morda za neplavalca niti ne najbolj primerni. Obstaja jih namreč še mnogo več, ki so z vidika položaja telesa, gibanja nog in rok, dihanja ter koordinacije gibov, morda učencu bližji in enostavnejši (Stallman, 2014). Z njihovo uporabo jih lah- ko spodbudimo, naredimo jim učenje pri- jetnejše in tudi uporabnejše. Kajti ti načini plavanja, ki izhajajo iz njih in pri katerih so gibi celo refleksni, so tisti načini, ki jih bo učenec hipno uporabil ob nepričakova- nem padcu v vodo (Stallman, 2014). Težko si je namreč predstavljati, da bi neizkušeni plavalec v takšnih okoliščinah (običajno še oblečen), začel s plavanjem prsnega ali kravla. Govorimo torej o preprostih oblikah plava- nja. Najbolj poznana sta »pasje« in »žabje« plavanje. Prvi je izmenični način, podoben kravlu (v udarcih), vendar z dvignjeno glavo in s potopljenim vračanjem rok. Drugi je simetrični način plavanja, poenostavljena oblika prsnega, pri katerem učenec glave ne potaplja. Ob tem bi lahko v to skupino dodali tudi različne načine plavanj v boč- nem in hrbtnem položaju (Stallman, 2014). Nekatera od teh gibanj se v otrokovem gibalnem razvoju pojavijo že zelo zgo- daj. Triletniki naj bi se po gladini premikali predvsem z nogami (Erbaugh, 1981) v obli- ki vožnje kolesa (Oka in sodelavci, 1978), starejši, petletniki pa predvsem z rokami, s pasjimi zavesljaji (Erbaugh, 1981). Ta gibanja se načeloma pojavijo spontano z učenjem ali brez njega (Langendorfer, Bruya, 1995; Slika 1. V Sloveniji se ob univerzalnemu programu učenja plavanja uporabljajo tudi drugi, ki se razlikujejo glede na starost in razvoj učencev, glede različnih načinov plavanja, glede na globino vode ter glede na uporabo določenih pripomočkov. Večina jih je že opisanih v knjigi Plavanje Učenje (Kapus idr., 2002). iz prakse za prakso 93 Langendorfer, 2013). Zato jih ponekod v ZDA in drugje po svetu zavestno vključu- jejo v poučevanje plavanja. Torej iz razme- roma spontanega pedaliranja z nogami in »pasjih« zavesljajev učenca počasi naučijo »človeškega« zavesljaja 4 in nato kravla (Er- baugh, 1986; Langendorfer, Bruya, 1995). To je tudi pot, ki ji bomo vsaj deloma sledili v nadaljevanju. Namen članka je namreč predstaviti metodo učenja plavanja, ki ni nova, vendar v Sloveniji še razmeroma ne- poznana. Plavalni strokovnjaki iz Zasavja namreč že dobrih 25 let poučujemo nepla- valce (stare od 4 do 7 let) z uporabo plov- ca, ki se jim s trakom okoli pasu pritrdi na hrbet. Pri tem s pomočjo preprostih oblik plavanja, kot sta »pasje« in »žabje« plavanje, učimo kravl in prsno. Učenje plavanja s pomočjo plovca na hrbtu in preprostih oblik gibanja v vodi Pri poučevanju uporabljamo plovec v obli- ki jajca, ki je narejen iz umetnega materiala na stiroporni osnovi z dobrimi plovnimi la- stnostmi. Na sredini ima na dveh straneh vpet pas za pripenjanje okoli učenčevega pasu oziroma trebuha. Pas, ki je po dolžini nastavljiv, se zapenja z zaponko. Učencu že pri prilagajanju na vodo najprej na kopnem predstavimo pripomoček in ga nato uporabimo pri vajah prilagajanja na plovnost in na drsenje (učenje pravil- nega položaja telesa na gladini). Na ta na- čin ga navajamo na njegovo uporabo. Po prilagoditvi na vodo začnemo z učenjem »pasjega« plavanja, pri čemer ima učenec pri vajah v vodi na hrbet pripet plovec. Učenje udarcev kravla poteka z naslednjimi vajami:  V a j e n a k o p n e m : o Udarci z eno nogo pokončno na ko- pnem. Učenje udarca z iztegnjeno nogo (izo- – gibanje pedaliranja, torej »vožnje kole- sa«). Učenje udarca iz kolčnega sklepa z – zaključkom v skočnem sklepu (vaje z uporabo igre udarci z ''bičem''). Učenje pravilnega položaja stopal – (iztegnitev stopal ali tako imenovane ''špičke''). 4 Zavesljaj, ki ga v tujini imenujejo »človeški« (ang. human stroke), je korak naprej od »pasjega« zavesljaja. Pri izmeničnih zavesljajih začne uče- nec iztegovati roko do vzročenja. Tako podaljša zavesljaj, ki je po dolžini že podoben zavesljaju kravla, vendar še brez vračanja rok nad gladino (Langendorfer, Bruya, 1995). o Izmenični udarci kravla sede na ko- pnem. o Izmenični udarci kravla leže na kopnem (na blazini, deski ...). o Izmenični udarci kravla leže v hrbtnem položaju na kopnem (na blazini, deski ...).  V a j e u d a r c e v k r a v l a v v o d i z g l a v o , d v i g n j e n o n a d v o d o , i n p r o s t i m d i h a- nj e m : o Udarci kravla sede na robu s penjenjem vode. o Udarci kravla sede na robu z udarci tik pod vodno gladino. o Udarci kravla v opori hrbtno proti robu. o Udarci kravla v opori čelno proti robu. Učenec se z rokami naslanja na rob. o Udarci kravla drže za rob (roke so izte- gnjene). o Udarci kravla v paru v plitvini. o Udarci kravla s prijemom za podlaket učitelja. o Udarci kravla s črvom v trojkah/paru/ posamično s pomočjo učitelja ali brez nje. Učitelj z vlečenjem omogoča ohra- njanje optimalne hitrosti premikanja in pravilnejšo izvedbo udarcev. Ob tem lahko učitelj učencu pomaga pri ohra- njanju pravilnega položaja telesa in pra- vilne smeri plavanja. Slednje omogoči, da učenec plava do druge strani bazena brez vmesnega ustavljanja in zavijanja. o Udarci kravla z desko. o Udarci hrbtno z desko drže z obema ro- kama za vratom – pokrčeni komolci/ s črvom pod pazduhami – roke objamejo črva na strani (učenje primerne amplitu- de udarcev z navodilom ''kolena do vo- dne gladine''). o Udarci kravla vzročeno.  V a j e u d a r c e v k r a v l a v v o d i z g l a v o p o- to p l j e n o v v o d i i n d i h a n j e m p o p o t r e- b i: o Udarci kravla z dihanjem z desko. Slika 2. Plovec v obliki jajca, ki se pripne okoli učenčevega pasu (foto: Luka Zupan). Slika 3. Vaje udarcev kravla v paru s črvom in uporabo plovca na hrbtu (foto: Luka Zupan). 94 o Udarci kravla z dihanjem vzročeno. o Udarci kravla z dihanjem priročeno. Nato nadaljujemo z vajami »pasjih« zave- sljajev:  V a j e n a k o p n e m : o »Pasji« zavesljaji sede z dotikom trebuha (''božanje trebuha'') in iztegom v pre- dročenje. Učenec vajo izvaja sede na kopnem. V začetnem položaju ima prvo roko priročeno pokrčeno not, z dlanjo se dotika trebuha, drugo roko pa predroče- no. Dlani so v obliki skodelice s konicami prstov stisnjenimi skupaj. Zaveslaj začne z dvigovanjem (''božanjem trebuha'' od popka navzgor proti prsnici) in iztegova- njem prve roke v predročenje. Roko dvi- gne le do višine ramen. Med tem drugo roko iz predročenja krči proti telesu do trebuha in poveže v zvezno gibanje s prvo roko. Zavesljaje dela neprekinjeno in tako posnema gibe psa pri plavanju. o »Pasji« zavesljaji stoje z dotikom trebuha (''božanje trebuha'') in iztegom roke v predročenje s pomočjo učitelja (lahko je pred učencem ali za njim) ali brez nje. o »Pasji« zavesljaji stoje čelno proti steni (v predročenju dotik stene). o »Pasji« zavesljaji v hoji. o »Pasji« zavesljaji v hoji skozi različne poli- gone in preko ovir, postavljenih s plaval- nimi pripomočki. o »Pasji« zavesljaji stoje s plovcem na hrb- tu. o »Pasji« zavesljaji v hoji s plovcem na hrb- tu.  P r i v a j a h p a s j i h z a v e s l j a j e v v v o d i i m a u če n e c g l a v o v e s č a s d v i g n j e n o n a d v o d o i n p r o s to d i h a : o »Pasji« zavesljaji sede na robu bazena s plovcem na hrbtu in brez njega. o »Pasji« zavesljaji z eno roko leže bočno na robu bazena s plovcem na hrbtu in brez njega. o »Pasji« zavesljaji leže na robu bazena (do pasu preko roba) s plovcem na hrbtu in brez njega. o »Pasji« zavesljaji med hojo v plitvini s plovcem na hrbtu in brez njega. o »Pasji« zavesljaji s plovcem na hrbtu s po- močjo učitelja ali brez nje. Gre za vaje v paru, pri katerih učitelj: pomaga pri izvedbi zavesljaja s prije- – mom za dlani in vodi učenca po pravil- ni poti gibanja rok skozi zaveslaj; nudi oporo s prijemom za boke za – ohranjanje pravilnega položaja telesa med plavanjem in ohranjanjem nog v iztegnjenem položaju (noge mirujejo). o »Pasji« zavesljaji s plovcem na hrbtu s postopnim podaljševanjem vadbene razdalje. Z vsako naslednjo ponovitvijo vaje podaljšamo razdaljo, ki jo mora uče- nec preplavati. Med tem poskuša brez udarcev ohranjati iztegnjen vodoraven položaj nog. Sprva učenec plava kratke »pasje« zaveslja- je, nato pa jih podaljšuje z iztegovanjem rok naprej (iz »pasjih« preidemo v tako imenovane »človekove« zavesljaje (Lan- gendorfer, Bruya, 1995)). Ko učenec zna »pasje« zavesljaje, preidemo na vaje pasje- ga plavanja, torej dodamo še udarce kravla, glavo pa ima učenec še vedno nad gladino in prosto diha: o »Pasje« plavanje s plovcem na hrbtu s pomočjo učitelja ali brez njega. Gre za vaje v paru, pri katerih lahko učitelj: pomaga pri izvedbi zavesljaja s prije- – mom za dlani in vodi učenca po pravil- ni poti gibanja rok skozi zaveslaj; nudi oporo s prijemom za boke za – ohranjanje pravilnega položaja med plavanjem; med vajo z rokami omeji amplitudo – udarcev. o »Pasje« plavanje s plovcem na hrbtu s postopnim podaljševanjem vadbene razdalje. o »Pasje« plavanje, tako da učitelj učencu med plavanjem odpne plovec na hrbtu. Slika 5. »Pasje« plavanje s plovcem na hrbtu (foto: Jure Jazbec). Ko učenec obvlada »pasje« plavanje spro- ščeno brez plovca na hrbtu, začnemo s poučevanja kravla po običajni metodični poti. Vaje si sledijo od utrjevanja udarcev, učenja zavesljajev, učenja gibanja glave z dihanjem in do učenja celotne koor- dinacije. Med vajami utrjevanja udarcev spodbujamo in uporabljamo čim več vaj, pri katerih je glava v vodi. Vaje potekajo z različnimi plovnimi pripomočki, ki jih uče- nec drži v rokah (deska, plovec, črv …). Do- damo tudi že poznane vaje udarcev kravla vzročeno in priročeno, pri čemer je glava Slika 4. Primer vaje »pasjega« zavesljaja sede na kopnem z ''božanjem trebuha'' in iztegom v predro- čenje (foto: Luka Zupan). iz prakse za prakso 95 v vodi. Pri teh vajah je dihanje po potrebi, torej učenec vdihne le takrat, ko mora. Po- trebo po vdihu nato povežemo v pravilnim gibanjem glave tako, da učenec suka glavo in diha na stran. Pri udarcih kravla vzročeno z eno roko in priročeno z drugo roko diha na stran priročene roke. Nato postopoma dodajamo zavesljaje kravla, sprva brez di- hanja, nato pa še s sukanjem glave za vdih. Pri učenju zavesljajev prehajamo iz »pasjih« v zavesljaje kravla z vračanjem roke nad vo- dno gladino. Po učenju zavesljajev kravla in gibanja glave ter dihanja na koncu učenca naučimo še celotno koordinacijo kravla. Pri učenju prsnega s plovcem na hrbtu iz- hajamo iz »žabjega« plavanja. Po običajni metodični poti začenjamo z vajami udar- cev in nadaljujemo z vajami zavesljajev prsno. To pomeni, da v začetku vaje za učenje zavesljajev prsno učenec plava brez potapljanja glave, torej plava »žabje« zave- sljaje. Sprva jih plava z udarci kravla, nato pa postopno dodajamo udarce prsno. Ko učenec plava žabo brez uporabe plovca na hrbtu, dodamo tudi gibanje glave. To naj- prej vključujemo pri vajah udarcev, nato še pri vajah zavesljajev. Na koncu učenja naj bi učenec znal plavati prsno. Izkušnje o metodi, njene pred- nosti in slabosti Predstavljena metoda se je do sedaj izka- zala za uspešno. Ugotovili smo, da je »pas- je« plavanje učencem, starim med 4. in 7. letom, enostavnejši način plavanja, saj je po gibanju blizu kravlu in dobra osnova za učenje te plavalne tehnike. Tudi poimeno- vanje (»pasje« in »žabje« plavanje) je učen- cem blizu in poznano. Na ta način lahko v učenje dodajamo elemente igre, ki temelji- jo na posnemanju gibanj živali, kar poveča motivacijo in izboljša izvedbo. Tudi uporaba plovca na hrbtu se nam zdi primerna, saj učencu ta pripomoček ne omejuje načina gibanja v vodi. Glede na naše dosedanje izkušnje ima pripomoček nekaj prednosti in tudi nekaj slabosti (Ta- bela 1). Zaključek „ Pri začetnih tečajih učence razdelimo v grobem na dve skupini. Glede na priso- tno število vadečih zagotovimo ustrezno število učiteljev. Tako lahko en učitelj z določeno skupino izvaja učenje enega na- čina plavanja, drugi učitelj pa izvaja drug način plavanja. Sledi, da tiste, za katere pri začetnih vajah udarcev ugotovimo, da so jim bližji udarci prsno, tudi v nadaljevanju učimo ostale elemente »žabjega« plavanja. Nasprotno, tistim, ki so bližji udarci kravla nadgrajujemo plavanje s »pasjimi« zave- sljaji. Lahko pa v eni vadbeni enoti učitelj za popestritev izvede učenje obeh nači- nov plavanja za vse učence ne glede na to, kateri način plavanja je posamezniku bližji. Kasneje pri obeh skupinah preidemo v učenje prsnega plavanja oziroma kravla. Učence torej naučimo plavati in jih pri tem ne obremenjujemo s točno določeno pla- valno tehniko. Z uporabo preprostih oblik plavanja, kot sta med drugimi tudi »pasje« in »žabje« plavanje, pri učenju sledimo otrokovemu gibalnemu razvoju in smotrno uporabimo gibanja, ki so do neke mere refleksna in iz- hajajo iz njega ter so zato enostavna. Literatura „ 1. Erbaugh, S. J. (1981). The developement of swimming skill of pre-school children over a one- and one-half year period. Doktorska di- sertacija. Madison: Univerza v Wisconsinu. 2. Erbaugh, S. J. (1986). Effects of aquatic train- ing on swimming skill development of pre- school children. Perceptual and Motor Skills 62 (2), 439–446. 3. Junge, M., Blixt, T., Stallman, R. (2011). Progres- sion in Teaching Beginning Swimming: Rank Order by Degree of Difficulty. In: Proceedings of the Livesaving Fountation¢s. 4. Kapus, V., Štrumbelj, B., Kapus, J., Jurak, G., Šajber-Pincolič, D., Bednarik, J., Vute, R., Čer- mak, V., Kapus, M. (2002). Plavanje, Učenje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 5. Langendorfer, S. J. (2013). Which Stroke First? International Journal of Aquatic Research and Education 7 (4), 286–289. 6. Langendorfer, S.J., & Bruya, L.D. (1995). Aqua- tic readiness: Developing water competencies in young children. Champaign, IL: Human Ki- netics. 7. Oka, H., Okamoto, T., Yoshizawa, M., Tokuya- ma, H., Kumamoto, M. (1978). Electromyo- graphic and cinematographic study of flut- ter kicksin infants and children. V: J. Teraudo, E. E. Bedringfield (Ur.), Internationa series of sport sciences (pp. 167–172). Baltimore: Uni- versity Park Press. 8. Stallman, R. K. (2014). Which Stroke First? No Stroke First! International Journal of Aquatic Research and Education 8 (1), 5–8. 9. Stallman, R. K. (2017). From Swimming Skill to Water Competence: A Paradigm Shift. International Journal of Aquatic Research and Education 10 (2). Luka Zupan, mag. kineziologije Plavalni klub Trbovlje luka.zupy@gmail.com Tabela 1 Prednosti in slabosti plovca na hrbtu, ki se pripne okoli učenčevega pasu PREDNOSTI PRIPOMOČKA SLABOSTI PRIPOMOČKA Ne ovira gibanja rok med plavanjem, • nudi dobro oporo in ohranja za učenje • primeren položaj učenca na gladini, s pritrditvijo na trebuh omogoča učenje • plavanja tudi v hrbtnem položaju, narejen je tako, da se v nadzorovanih po- • gojih lahko hitro odpne ali zapne glede na cilje, zahteve in potrebe učitelja ali učenca, je v obliki ''jajčka'' živih barv, kar pripomo- • re k dodatni motivaciji učencev, s pravilno izbiro višine namestitve ohranja • vodoraven položaj telesa, ki je za plavanje edino primerno, za razliko od črvov je bolj varen, ker je pri- • trjen s trakom. Pri nekaterih učencih, ki so manjše rasti • in lažji, lahko zaradi plovnih lastnosti in napačne pritrditve pripomočka povzro- či preveč zaklona ali vrtenja telesa okrog svoje vzdolžne osi, za učence, ki so močnejše postave z ve- • čjim obsegom pasu oziroma trebuha, je lahko pas prekratek, če je pritrjen na golo kožo, lahko pas učen- • ca ponekod žuli in reže, po dolgotrajni uporabi si učenec lahko • pripomoček nenadzorovano odpne tudi sam, za kar je potrebna še toliko večja po- zornost učitelja, trenutno v tej obliki ni na tržišču in se ga • ne dobi niti v specializiranih trgovinah, večina plovcev na hrbtu ne omogoča po- • stopnega zmanjševanja dodatnega vzgo- na, ki ga nudi pripomoček.