Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA |gp JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI L
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48"—, polletno din Sli'—t celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v LjubljanL Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
97. kos.	*	V	LJUBLJANI,	dne	4.	decembra	1937.	Letnik	VIII.
VSEBINA
634. Zakon o pooblaščenih inžanirjih.
635. Uredba o razširitvi pokojninskega zavarovanja nameščencev.
636.	Pravilnik o plačevanju dolgov vlagateljem in ostalim upnikom zavodov in zadrug pod zaščito s 3%nimi obveznicami za likvidacijo kmetskih dolgov.
Zakoni in kraljevske uredbe.
684.
V imenu Njegovega Veličanstva
Petra 11..
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije Kraljevski namestniki
objavljajo, da sta narodna skupščina kraljevine Jugoslavije,
sklicana z ukazom z dne 15. oktobra 1936 na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1936, v svoji XLI. redni seji, ki jo je imela dne 18. marca 1937 v Beogradu, in senat kraljevine Jugoslavije, sklican z ukazom z dne 15. oktobra 1936 na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1936, v svoji XVII. redni seji, ki jo je imel dne 7. julija 1937 v Beogradu, sklenila in da smo potrdili in proglašamo
zakon
o pooblaščenih inženirjih,*
ki se glasi:
I.	POGLAVJE.
Pooblaščeni inženirji in delitev na stroke.
§ L
Za pooblaščenega inženirja se šteje, kdor je dobil po tem zakonu na podstavi pridobljene teoretične in
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije< z dne
13.	oktobra 1937, št. 232/LXVII1/513. — Upoštevani so tudi popravki, objavljeni v »Službenih novinah« z dne
6.	novembra 1937, št. 253/LXXVII/605.
praktične izobrazbe pooblastitev za izvrševanje inženirske prakse in je kot tak vpisan v spisek pooblaščenih inženirjev.
§ 2.
(l)	Po strokah se delijo pooblaščeni inženirji na:
1. pooblaščene gradbene inženirje; »
2. pooblaščene inženirje za arhitekturo;
3. pooblaščene kulturnotehnične inženirje;
4. pooblaščene geodetsko-kulturnotehnične inženirje;
5. pooblaščene strojne inženirje;
6. pooblaščene ladijske inženirje;
7. pooblaščene elektrotehnične inženirje;
8. pooblaščene inženirje agronome;
9. pooblaščene rudarske, rudarsko-merske in topll-niške inženirje;	,
10. pooblaščene inženirje za tehnično kemijo in tehnologijo;
11. pooblaščene gozdarske inženirje;
12. pooblaščene inženirje geodete.
(-) Po izkazani potrebi uvede minister za gradbe po zaslišanju Zveze inženirskih zbornic glede na spremembe učnega načrta na tehničnih in drugih fakultetah z uredbo lahko tudi nove stroke ali spoji dve ali več strok v eno ali nekatere ukine.
(3) Minister za. gradbe določi sporazumno s pristojnimi ministri po zaslišanju Zveze inženirskih zbornic s pravilnikom področje posameznih strok pooblaščenih inženirjev.
II.	POGLAVJE.
Pridobitev pravice do pooblastitve.
§ 3.
P) Pooblastitev po tem zakonu za eno ali več strok, navedenih v § 2., more dobiti, kdor dokaže:
1.	da je dovršil v naši državi ali v inozemstvu ustrezno fakulteto ali visoko šolo z veljavo fakultete in pridobil
§ 8.
Odbor zbornice pregleda vloženo prošnjo za pooblastitev in jo pošlje s svojim mnenjem pristojnemu ministru najdalj v mesecu dni.
§ 9-
Pooblastila (dekrete o pooblastitvi) izdajati in poslovanje pooblaščenih inženirjev nadzirati so pristojni:
1. za gradbene inženirje, inženirje za arhitekturo, za kulturnotehnične, geodetsko-kulturnotehnične, strojne, ladijske in elektrotehnične inženirje minister za gradbe;
2. za inženirje agronome minister za kmetijstvo;
3. za rudarske, rudarsko-merske, topilniške in gozdarske inženirje minister za gozdove in rudnike;
4. za inženirje za tehnično kemijo in tehnologijo minister za trgovino in industrijo;
5. za inženirje geodete in gradbene, kulturnotehnične in geodetsko-kulturnotehnične inženirje, kolikor opravljajo geodetsko-geometrsko prakso, minister za Sinance.
V pooblastilu je treba navesti, da velja pooblastitev za izvrševanje prakse na vsem ozemlju kraljevine, toda samo za stroko ali stroke, za katere ima prosilec potrebne pogoje, ob navedbi, za katero vrsto poslov iz § 16. tega zakona (§ 5., odstavek 3.).
§ 10.
(1) Ob prejemu pooblastila opravi inženir pred predsednikom zbornice tole prisego ali zaobljubo:
»Jaz N. N. prisegam na Boga vsemogočnega, da bom vladajočemu kralju (ime kralja) in domovini zvest in da bom opravljal poklic pooblaščenega inženirja po zakonih natančno in vestno. Tako mi Bog pomagaj!«
(2) 0 opravljeni prisegi se spiše zapisnik, ki ga podpiše zapriseženi inženir, overi pa predsednik zbornice, pred katerim je prisegel. Pooblaščeni inženir ne more začeti prakso, dokler ne dobi pooblastila in ne priseže.
inženirsko diplomo tiste stroke, za katero zahteva pooblastitev;
2.	da	je državljan kraljevine	Jugoslavije;
3.	da	govori in piše državni	jezik;
4. da je opravil izpit za pooblaščenega inženirja ali državni izpit po pravilniku resornega ministrstva ali da je oproščen izpita;
5. da je po pridobljeni diplomi z uspehom delal najmanj tri leta v svoji stroki pri državnih ali samoupravnih telesih ali pri pooblaščenem inženirju ali podjetju svoje stroke;
6.	da	je sposoben opravljati	pravna	dejanja;
7.	da	je zadostil vojaški obveznosti.
(2) Pooblastitev za kulturnotehnično, agronomsko in gozdarsko stroko more dobiti oseba z dovršeno višjo šolo ali fakulteto, ki ne daje pravice do inženirskega naslova, daje pa izobrazbo, enako visoki tehnični šoli ali tehnični fakulteti.
(3) Za geodetsko stroko dobi pooblastitev lahko tudi, kdor je do uveljavitve tega zakona dovršil geodetski odsek (tečaj) z završnim izpitom na visoki tehnični šoli ali na univerzi.
(*) Zenske osebe lahko dobe pooblastitev, če spolnjujejo gorenje pogoje, razen pogoja o zadostitvi vojaški obveznosti.
§ 4.
Pooblastitev ne more dobiti:
1. kdor je z izvršno sodno sodbo obsojen na zgubo častnih pravic, dokler ta zguba traja;
2. kdor je v državni ali samoupravni službi v kakršnem koli svojstvu ali v stalni službi pri vodnih zadrugah.
§ S-
(*) Določba pod 4. odstavka 1. § 3. se ne nanaša na inženirje-univerzitetne profesorje in docente.
(2) Določba pod 2. § 4. se ne nanaša na univerzitetne profesorje, docente ali asistente in na inženirje-profesorje drugih tehničnih šol v času, ko je to njih edina državna ali samoupravna služba.
(3) Osebe iz odstavkov 1. in 2. tega paragrafa dobe lahko pooblastitev za izvrševanje prakse po točkah 1. in 2. § 16. tega zakona, če spolnjujejo ostale pogoje iz §§ 3. in 4.
§ 6.
(*) Izpit za pooblaščenega inženirja se opravlja pri pristojnih ministrstvih. Izpitni program in pogoje,^sestavo izpraševalne komisije in honorar članom predpišejo pristojni ministri po zaslišanju Zveze inženirskih zbornic s pravilnikom.
(s) Prakso, določeno v § 3., ocenja polnoveljavno pristojna inženirska zbornica. Ce zbornica spozna, da kandidat po vrsti prakse, ki jo izkazuje, ni pridobil zadostne praktične izobrazbe za svojo stroko, sme zahtevati njeno dopolnitev. Prosilec ima zoper tako odločbo zbornice pravico pritožbe na pristojnega ministra.
§ 7.
(*) Kdor želi dobiti pooblastitev po tem zakonu, se obrni s prošnjo do inženirske zbornice, v katere območju hoče ustanoviti svoj sedež, in priloži prošnji dokaze, da spolnjuje pogoje za pridobitev pooblastitve po tem zakonu.
(2) Kdor predloži za dokaz svoje šolske izobrazbe diplomo inozemske šole, mora predložiti tudi dokaze, da je spolnil tudi pogoj po zakonu o nostrifikaciji.
(3) Odbor zbornice oceni, ali spolnjuje prosilec pogoj pod 3. odstavka 1. § 3.
III.	POGLAVJE.
Prestanek pooblastitve.
§ 11.
Pooblastitev prestane:
1. če sprejme pooblaščeni inženir državno ali samoupravno službo ali če stopi v stalno službo vodne zadruge;
2. če pride v stečaj ali postane zaradi duševnih ali telesnih hib nesposoben, da bi opravljal posle pooblaščenega inženirja;
3. če se odpove pooblastitvi;
4. če izstopi iz državljanstva;
5. če zgubi častne pravice;
6. ko dobi pravno moč sodba disciplinskega sveta o razveljavitvi pooblastitve.
§ 12.
(’) V primerih pod 1., 2. in 3. § 11. pristojni minister na zahtevo Zveze zbornic začasno ustavi izdano pooblastitev. Oseba, kateri je pooblastitev začasno ustavljena, ali njen zastopnik mora položiti pooblastilo pri pristojni zbornici, ki ga hrani, dokler trajajo razlogi za začasno ustavitev.
(2) V primerih pod 4., 5. in 6. § 11. se izreče pooblastitev za neveljavno.
(3) Pooblaščeni inženir, ki mu je disciplinski svet razveljavil pooblastitev, more šele po preteku treh let
od dne razveljavitve zahtevati, naj se mu pooblastitev iznova izda. Pooblastitev se more izdati iznova samo, če odbor inženirske zbornice na podstavi zadobljenega prepričanja to priporoči. Oseba, kateri je bila s sodbo disciplinskega sveta pooblastitev dvakrat razveljavljena, zgubi pravico, da bi še kdaj dobila pooblastitev.
§ 13.
Pristojna inženirska zbornica mora objaviti ob stroških pooblaščenega inženirja v »Službenih novinah« vsako izdajo, razveljavitev, odvzem ali vrnitev pooblastitve kakor tudi spremembo sedeža pooblaščenega inženirja in o tem obvestiti pristojnega ministra.
§ 14.
(') Pripravniki za pooblaščene inženirje, izvzemši tiste, ki so v državni ali samoupravni službi ali v službi vodne zadruge, se morajo po dobljeni diplomi priglasiti pri pristojni inženirski zbornici, ki jih uvrsti med pripravnike.
(2) Inženirske zbornice morajo imeti pripravnike v razvidu, kontrolirati njihovo prakso, skrbeti za njihovo zaposlovanje, dajati jim potrebna navodila, potrdila itd.
(3) Ce ni pooblaščenih inženirjev neke stroke, more pristojni minister na predlog Zveze inženirskih zbornic dovoliti opravljanje dolžnosti odgovornega poslovodje, vezano na določeno podjetje, tudi pripravnikom, ki spolnjujejo pogoje § 3. tega zakona, izvzemši pogoj iz točke 5. odstavka 1. Za gozdarske inženirje veljajo predpisi §§ 58. in 132. zakona o gozdih.
IV.	POGLAVJE.
Pravice in dolžnosti pooblaščenih inženirjev.
§ 15.
Ko dobi pooblaščeni inženir pool lastilo in spolni ostale pogoje, predpisane s tem zakonom, ima pravico, da na ozemlju kraljevine Jugoslavije v svoji stroki:
1. samostojno zastopa stranke v vseh poslih strokovno-tehničnega značaja in je svetovalec ali izvedenec strank, cblastev in sodišč;
2. samostojno projektira, preskuša, vodi in izvršuje vsa tehnična in tehnično-ekonomska dela;
3. kot odgovorni poslovodja trgovinske družbe katere koli oblike ali njen družbenik izvršuje za to podjetje vsa tehnična in tehnično-ekonomska dela.
§ 16.
Samo pooblaščeni inženirji smejo samostojno (točke
1.,	2. in 4. tega paragrafa), kot tehnični upravitelji (točka 3. tega paragrafa) ali kot odgovorni poslovodje (točka 4. t.ega paragrafa) opravljati tale dela:
1.	Glede projektiranja:
Horizontalna in višinska snemanja, trasiranja, raz-iskavanja, oglede in premerjavanja, kolikor je to potrebno za izdelavo projektov, podajanje strokovnih mnenj ali za izvajanje; izdelovati projekte, predloge, poročila, strokovna mnenja, analize, izkaze količin in proračune; opravljati obračune; cenitve vseh vrst; predhodne ocenitve radi zavarovanja vobče; nadzirati in prevzemati (kolav-dirati) izvršena dela; preskušati projekte in oddajati o njih mnenja; overjati kopije projektov in načrtov — če se vse to nanaša:
a)	na vse vrste objektov iz gradbene, arhitektonske, kulturnotehnične in elektrotehnične stroke.
Zgoraj navedene objekte smejo projektirati razen pooblaščenih inženirjev tudi osebe, navedene v odstavku 2. § 125. tega zakona;
b) na kemijsko-tehnološke naprave nad 20 KS, me-hanično-tehnološke naprave nad 35 KS, na naprave centralnega ogrevanja nad 150.000 kKal/uro toplotnega ekvivalenta;
c) na ladje in ladijske stroje; na varnostne in signa-lizacijske naprave pri plovitbi; na ladijske doke; na naprave za trebljenje, vzdigovanje in natovarjanje; na naprave za transport trdnih, tekočih in plinastih tvarin ali elemente, ki služijo za prevoz oseb ali so prirejeni na parni pogon ali so postavljeni na javnem svetu;
č) na rudniške in topilniške naprave in vsa dela v rudniške in topilniške namene skladno z določbami rudarskega zakona;
d) na gradbena in tehnična dela v zvezi z gozdno eksploatacijo, pospeševanjem in ureditvijo gozdov, zamej-ničevanjem gozdov, delitvijo gozdnih zemljišč, melioracijo gozdnih zemljišč in uravnavo hudournikov;
e) na kmetijska podjetja in bonitiranje tal;
f) na komasacijo kmetijskih zemljišč v tistih primerih, ko je njih izvedba vezana in odvisna od tega, da se izvedejo melioracijska dela, kakor tudi na komasacije zemljišč v mestih zaradi delitve na stavbišča, če je s temi deli združeno projektiranje novih občil.
2. Glede oddajanja strokovnih mnenj:
Opravljati kalkulacije in taksacije po vprašanjih iz vseh inženirskih strok, kontrolirati in preskušati ladje, strojne, kemijsko-tehnološke, mehanično-tehnološke in elektrostrojne naprave in proizvode; preskušati kakovost, učinek, varnost in gospodarstvenost strojnega in električnega j>ogona, kemijsko-tehnoloških in mehanično-tehno-loških naprav; opravljati kemijske in fizikalno-kemijske analize; analize kmetijskih sredstev in proizvodov in revizijo električnih napeljav glede na življenjsko in požarno nevarnost; določati kontingent uporabe električne energije; pregledovati tehnične izdelke v carinske namene.
3. Glede upravljanja v tehničnem smislu:
Upravljati v tehničnem smislu kemijsko-tehnološke
in mehanično-tehnološke naprave, ki proizvajajo ali trošijo več ko 350.000 kKal/uro energije v kateri koli obliki kakor tudi naprave z manjšo energijo, če na predlog Zveze inženirskih zbornic tako odloči minister za trgovino in industrijo v piid osebni in imovinski varnosti ljudi, elektrostrojne naprave, ki proizvajajo, prevajajo ali trošijo več ko 300 kilovatov in imajo napetost nad 3000 voltov, ladjedelnice industrijskega značaja, rudniška in topilniška podjetja s povprečno več ko 150 delavci kakor tudi z manj delavci, če to zahteva pristojno rudarsko oblastvo, gozdna podjetja z letno zmogljivostjo nad 30.000 m* trdega ali 50.000 in3 mehkega obličastega lesa, kmetijska podjetja z več ko 500 hektari za obdelovanje sposobne zemlje.
Prednje se nanaša tudi na gospodarska podjetja samoupravnih teles.
4. Glede izvrševanja (grajenja):
a) Izvrševati (graditi) vse vrste gradbenih, arhitektonskih, kulturnotehnicnih, elektrotehničnih in .gozdno-tehničnih objektov, le da smejo izvrševati te objekte tudi osebe, navedene v odstavku 2. § 125. tega zakona;
b) izvrševati strojne industrijske naprave nad 85.000 kKal/uro energije v kateri koli obliki;
c) izvrševati komplicirana obsežna dela vseh strok, za katere si izgovori državno ali samoupravno telo pooblaščenega inž.enirja za izvrševalca.
§ 17.
Določbe § 16. tega zakona se ne nanašajo:
1. na tehnična dela, ki jih opravljajo državni in samoupravni- inženirji in strokovni organi kakor tudi inženirji in strokovni organi v stalni službi vodnih zadrug po svojem službenem poklicu v javne namene ali za potrebe zadruge in v svojem področju ali ki jih opravljajo inženirji in strokovni organi državnih in samoupravnih podjetij in naprav za njih račun;
2. na tehnična raziskavanja in preskušanja materiala v znanstvene namene in na posle univerzitetnih zavodov in fakultet;
3. na izvajanje patentov.
§ 18.
(*) Državni in samoupravni inženirji smejo izjemoma opravljati tehnična dela iz točk 1. in 2. § 16. tega zakona v območju svojega službenega okoliša in v mejah svoje stroke, če v območju urada, kateremu ta inženir pripada, ni pooblaščenega inženirja te stroke s stalnim sedežem. Dovolitev za opravljanje takega dela izda pristojni minister po priskrbljenem mnenju inženirske zbornice. Dovolitev se izda za določen posel in za rok, ki ne sme biti daljši od leta dni. Inženir, ki dobi tako dovolitev, ne sme opravljati dela, ki jih utegne dobiti v pregled ali odobritev.
(2) Če se dovoli inženirjem-tujim državljanom v občnem interesu ali ker ni strokovnjakov za neko vrsto poslov, zaposlitev v kraljevini Jugoslaviji, se jim sme dovoliti opravljanje poslovanja, če spolnjujejo pogoje iz točke 1. odstavka 1. § 3. tega zakona, toda samo kot sodelavcem z domačimi pooblaščenimi inženirji.
(3) Postopek pri izdajanju takih dovolitev je isti, kakor postopek pri izdajanju pooblastitev po tem zakonu; le da se daje ta dovolitev za določen posel in za rok, ki ne sme biti daljši od leta dni. Dovolitev se izda sporazumno z ministrstvom za trgovino in industrijo, če gre za tehničnega upravnika (točka 3. § 16. tega zakona) pri podjetjih iz odstavka 4. § 60. zakona o obrtih.
(4) Vsi ostali inženirji-tuji državljani, katerim se dovoli zaposlitev v naši državi v tehnični stroki izven izključnega področja pooblaščenih inženirjev, se morajo priglasiti po pristojni zbornici ministrstvu za gradbe v registracijo in razvid.
(5) Pri natečajih za izdelavo idejnih skic za javne gradbe smejo sodelovati vsi inženirji dotičnih strok, če so državljani kraljevine Jugoslavije, kakor tudi osebe po odstavkih 1. in 3. § 41. zakona o obrtih. Natančnejše določbe o opravljanju natečajev in o pravicah udeležencev predpiše minister za gradbe na predlog Zveze inženirskih zbornic s pravilnikom.
(,;) Inženirji in arhitekti, ki so v službi države, samoupravnih teles ali vodnih zadrug, smejo po poprejšnji dovolitvi ministra za gradbe projektirati in nadzirati gradnjo zgradbe, namenjene njih lastnim potrebam.
§ 19.
Minister za gradbe izda sporazumno s pristojnimi ministri po zaslišanju Zveze inženirskih zbornic potrebna pojasnila glede delitve dela med posameznimi strokami kakor tudi pojasnila, ali spada posamezno delo v izključno področje pooblaščenih inženirjev.
§ 20.
(*) Če pridobe trgovinske družbe katere koli oblike pravico izvrševati gradbeni, elektrotehnični ali strojni obrt v obsegu, ki spada po tem zakonu v izključno področje pooblaščenih inženirjev, morajo imeti za poslovodjo po § 17. zakona o obrtih pooblaščenega inženirja te stroke, ki je v tem primeru za te posle odgovoren po tem zakonu.
(2)	Dokler je pooblaščeni inženir poslovodja	po	§	17.
zakona	o obrtih ali	tehnični upravitelj po točki	3.	§	16.
tega zakona, ne more opravljati samostojno prakso.
(3)	Pooblaščeni	inženir sme hiti poslovodja	po	§	17.
zakona	o obrtih ali	tehnični upravitelj po točki	3.	§	16.
tega zakona samo v enem podjetju. 0 izjemah odloči pristojni minister po zaslišanju inženirske zbornice.
(4) S postavitvijo pooblaščenega inženirja za tehničnega upravitelja po točki 3. § 16. tega zakona rudniško-topilniška podjetja niso oproščena obveznosti postaviti odgovorne tehnične upravnike v posameznih panogah svojega podjetja, če taka obveznost obstoji ali nastane po določbah rudarskega zakona in na njegovi podstavi izdanih predpisov ali naredb pristojnega rudarskega oblastva.
Ti odgovorni tehnični upravniki ni da bi morali biti pooblaščeni inženirji, morajo pa spolnjevati pogoje, ki jih določa rudarski zakon in na njegovi podstavi izdani predpisi, in so odgovorni po tem zakonu.
§ 21.
(D Pooblaščeni inženir je dolžan pismeno obvestiti pristojno inženirsko zbornico, ali izvršuje prakso samostojno, kot tehnični upravitelj ali kot poslovodja.
(2)	Pooblaščeni inženirji, izvzemši strokovne poslovodje in tehnične upravitelje, si izberejo svoj stalni sedež, o čemer morajo pismeno obvestiti inženirsko zbornico najmanj osem dni pred začetkom poslovanja.
§ 22.
(D Pooblaščeni inženir razen pisarne v kraju svojega stalnega sedeža ne sme imeti druge poslovalnice. Ce opravlja kak posel izven svojega sedeža, sme po potrebi odpreti v tem kraju začasuo poslovalnico, toda samo dokler traja opravljanje tega posla.
(2)	Pooblaščeni inženir si ne sme pridobivati posle po plačanih posrednikih ali na drug nedostojen način.
§ 23.
i1) Pooblaščeni inženirji so dolžni voditi svoj tehnični dnevnik, overjen po pristojni inženirski zbornici, in vanj vpisovati sklenjene posle in kratek pregled svojega poslovanja. Vsak sklenjeni posel mora imeti v tehničnem dnevniku svojo zaporedno številko.
(2) Inženirska zbornica se je upravičena preverjati, ali vodi pooblaščeni inženir tehnični dnevnik v redu.
(3) Vse pismene sestavke in risbe, ki jih predloži pooblaščeni inženir državnim ali. samoupravnim oblast-vom v odobritev, mora poprej predložiti pristojni inženirski zbornici v registracijo. Ce je stalni sedež pooblaščenega inženirja izven sedeža zbornice, se napravi ta prijava lahko pozneje, toda najkasneje v 14 dneh.
§ 24.
(D Pismene sestavke in risbe, ki imajo po veljavnih zakonih značaj javnih listin, mora pooblaščeni inženir
podpisati in nanje pritisniti svoj okrogli pečat. Obliko tega pečata predpiše minister za gradbe po zaslišanju Zveze inženirskih zbornic.
(-) Dela, ki nimajo značaja javnih listin, opremi pooblaščeni inženir s svojim štirioglatim pečatom.
(3)	V obeh primerih morajo podpisana dela imeti zaporedno številko in številko strani tehničnega dnevnika, kjer je delo vpisano, in inora biti razen tega priložen tudi dokaz o registraciji pri pristojni inženirski zbornici.
§ 25.
(1) Pooblaščeni inženir mora sestavljati elaborate in ostale dokumente po veljavnih tehničnih predpisih. Elaborati in sestavki morajo biti izdelani popolnoma in jasno in mora biti dvoumno tolmačenje izključeno. Pri sestavljanju elaboratov mora upoštevati pooblaščeni inženir gospodarstvenost in varovati stranko nepotrebnih stroškov.
(2) Slučajne pomanjkljivosti mora takoj brez odškodnine popraviti. Za namerne pomanjkljivosti ali hibe svojih tehničnih elaboratov kakor tudi za take, ki so posledica hujše malomarnosti, odgovarja pooblaščeni inženir pred disciplinskim svetom pristojne inženirske zbornice, kar pa ne izključuje odgovornosti pred rednim sodiščem.
(3) Odgovornost pooblaščenega inženirja po tem paragrafu se ne zmanjša in tudi ne preneha z odobritvijo elaborata po pristojnem oblastvu.
§ 26.
C1) Pooblaščeni inženirji ne smejo s svojim podpisom in pečatom overjati tehnične elaborate, ki jih niso sami izdelali ali ki jih ni izdelalo v njih pisarni in ob njih kontroli njihovo osebje. '
(2) Projekti, ki so jih izdelali v inozemstvu tuji državljani ali tehnična podjetja radi izvedbe na ozemlju kraljevine, morajo biti preskušeni in overjeni po pooblaščenem inženirju. Dovolitev za preskus in overitev takih projektov daje pristojna inženirska zbornica; pooblaščeni inženir pa prevzame z overitvijo projekta obenem s projektantom odgovornost za morebitne pomaifj-kljivosti.
(3) Če spada projekt za neki objekt v področje več strok, preskusi in overi pooblaščeni inženir samo tisti del projekta, ki spada v njegovo področje, kar mora pri podpisu izrečno navesti.
§ 27.
Državni uradi, naprave in samoupravna telesa smejo v svoji pristojnosti poveriti pooblaščenim inženirjem neki posel, ki ga sicer opravljajo državni ali samoupravni inženirji, kakor: izdelavo projektov, količinskih izkazov, proračunov, kolavdacije opravljenih del, opravljanje ekspertize itd. Delo pooblaščenih inženirjev ima v takem primeru isto veljavo, kakor delo državnih in samoupravnih inženirjev, opravljeno po službenem poklicu.
§ 28.
Pooblaščeni inženirji, katerim so poverjena opravila državnih ali samoupravnih uradnikov v katerem koli svojstvu, ne morejo opravljati tiste posle, o katerih kot taki oddajajo mnenje ali ki jih odobrujejo.
§ 29.
Projekti in elaborati pooblaščenih inženirjev so njih umska svojina in se brez njih privolitve ne smejo uporabljati v noben drug namen, razen za kar so bili odkupljeni.
§ 30.
Državna in samoupravna oblastva dajejo pooblaščenemu inženirju proti plačilu takse in morebitnih stroškov na razpolago potrebne terenske in druge tehnične podatke. Tako mora ravnati tudi pooblaščeni inženir, če zahteva državno ali samoupravno oblastvo podatke, ki jih ima on. Od tega se izvzemajo podatki zaupnega značaja.
Če spada izvrševanje kakega projekta v izključno področje pooblaščenega inženirja, more oblastvo, ki projekt odobri, to na projektu in v oglasu za licitacijo navesti.
§ 32.
(*) Nagrada za delo gre pooblaščenemu inženirju po pravilniku o nagradah, če ni drugače določena.
(2)	Pravilnik o nagradah predpiše minister za gradbe sporazumno s pristojnimi ministri in po zaslišanju Zveze inženirskih zbornic.
§ 33.
Pooblaščeni inženirji so dolžni varovati ugled in čast svojega stanu in v svojem poslovanju in vedenju ne storiti ničesar, kar bi moglo škodovati temu ugledu in časti.
§ 34.
Pooblaščeni inženir ne sme dajati podatke o poslih, ki jih je sklenil s strankami, če stranka to pismeno zahteva. Te podatke sme navajati samo za svojo obrambo pred sodiščem ali disciplinskim svetom.
§35.
(‘) Ge je pooblaščeni inženir zaradi odločbe disciplinskega sveta ali drugih trajnih vzrokov zadržan, da bi svojo prakso izvrševal, mora imenovati za namestnika pooblaščenega inženirja; drugače stori to odbor zbornice.
(2) Namestnik pooblaščenega inženirja ne more začenjati nove posle, marveč je samo dolžan začete posle dovršiti. Če je pooblaščeni inženir umrl ali mu je bila pooblastitev začasno ustavljena ali razveljavljena, mora namestnik vse pripraviti, kar je za likvidacijo njegove pisarne potrebno.
(3) Če pooblaščeni inženir umrje, določi namestnika odbor zbornice po zaslišanju pravnih predstavnikov umrlega inženirja.
(4) Določbe tega paragrafa se ne nanašajo na pooblaščene inženirje-poslovodje.
§ 36.
Namestnik pooblaščenega inženirja ima za svoj trud pravico do nagrade. Nagrada se določi sporazumno s pooblaščenim inženirjem ali njegovimi pravnimi predstavniki; če pa ni sporazuma, določi višino nagrade odbor inženirske zbornice.
V. POGLAVJE.
Kazen za nepooblaščeno delo.
§ 37.
(') V denarju do 3000 dinanjev se kaznuje:
kdor s© javno ali v protipravnem namenu lažno Izdaja za pooblaščenega inženirja ali kdor si z oglasom ali ponudbo kakršne koli vrste brezpravno skuša priskrbeti posle iz izključnega področja pooblaščenih inženirjev, če ni storil s tem huje kaznivo dejanje.
(2) V denarju do 6.000 dinarjev se kaznuje:
kdoč izvršuje nepooblaščeno kako delo iz izključnega področja pooblaščenih inženirjev, če ni storil s tem huje kaznivo dejanje.
(3) Te kazni izrekajo okrajna sodišča po določbah zakona o sodnem kazenskem postopku. Kazenski postopek za dejanja po tem paragrafu se sme uvesti pred okrajnimi sodišči samo na predlog državnega tožilca ali inženirske zbornice, ki ima v takem primeru vse pravice tožilca.
(4) Ob neizterljivosti se nadomesti denarna kazen z zaporno kaznijo po določbah kazenskega zakonika.
§ 38.
Državni ali samoupravni uslužbenci ne smejo vzeti v delo projekte ali pismene sestanke iz izključnega področja pooblaščenih inženirjev, ki so jih izdelale nepooblaščene osebe ali ki nimajo oznake iz § 24. tega zakona.
VI. POGLAVJE.
Inženirske zbornice.
§ 39.
(1) Inženirske zbornice se ustanove, da bi sodelovale z oblastvi, nadzirale joslovanje pooblaščenih inženirjev in pripravnikov in varovale njihove pravice. Ustanovitev inženirske zbornice odobruje minister za gradbe. Inženirske zbornice so sestavljene iz celokupnega števila v spisek vpisanih pooblaščenih inženirjev, ki imajo svoj sedež v njih območju. Inženirske zbornice imajo v svojem naslovu državni grb. Inženirske zbornice so pravne osebe.
(2) Inženirska zbornica se ustanovi lahko na sedežu banske uprave, če je na ozemlju te banovine vsaj 50 pooblaščenih inženinjev. Drugače se ustanovi inženirska zbornica za dve ali več banovin. Tako ustanovljeni zbornici določi sedež minister za gradbe na sedežu ene teh banskih uprav.
Sedež inženirske zbornice za ozemlje uprave mesta Beograda je v Beogradu. Inženirske zbornice imajo ime po kraju svojega sedeža. Natančnejše določbe o ustroju in poslovanju zbornic kakor tudi določbe o pravicah in dolžnostih zborničnih nameščencev se predpišejo s pravilniki in poslovniki, ki jih izda vsaka zbornica in odobri minister za gradbe.
(a)	Vsaka oseba, ki dobi po tem zakonu pravico opravljati posle pooblaščenih inženirjev, mora biti član zbornice, dokler ima to pravico, in mora plačevati članarino, ki ji določi znesek za vsako leto zbornična skupščina.
§ 40.
(*) Naloga inženirskih zbornic je:
1.	da spremljajo razvoj tehnične vede in njene uporabe, da sodelujejo pri povzdigi narodnega gospodarstva in podajajo v tem smislu predloge;
2. da skrbijo za povzdigo tehnične delavnosti;
3. da skrbijo za ugled in čast pooblaščenih inženirjev, da gledajo na to, da opravljajo le-ti vestno svoje dolžnosti, in da varujejo njih pravice.
(2) Inženirske zbornice so pod vrhovnim nadzorom ministrstva za gradbe. Kolikor se bavijo pooblaščeni inženirji s posli po zakonu o obrtih, so inženirske zbornice tudi pod vrhovnim nadzorom ministrstva za trgovino in industrijo.
(3) V obsegu pristojnosti zbornic vobče so inženirske zbornice edine pristojne za pooblaščene inženirje v celokupnem njih poslovanju po tem zakonu.
§ 41.
(‘) Radi enotnosti v poslovanju vseh inženirskih zbornic se ustanovi Zveza inženirskih zbornic s sedežem v Beogradu, ki zbira mnenja o skupnih vprašanjih od vseh inženirskih zbornic in podaja pristojnim oblastvom primerne predloge.
(2) Natančnejše določbe o ustroju in poslovanju Zveze inženirskih zbornic kakor tudi določbe o pravicah in dolžnostih nameščencev zveze se predpišejo s pravilnikom in poslovnikom, ki iju izda Zveza inženirskih zbornic in odobri minister za gradbe.
§ 42.
Svoje posle opravlja zbornica neposredno v skupščini, posredno pa v svojem odboru. Skupščina zbornice je redno sklicani in konstituirani zbor članov zbornice. Odbor inženirske zbornice je njen organ, pravilno izvoljen od skupščine.
§ 43.
(‘) Skupščine zbornic se shajajo redoma enkrat na leto najkasneje do konca meseca marca. Sklicujejo se po potrebi tudi na izredno zasedanje, morajo se pa sklicati, če to pismeno zahteva ena tretjina članov, in sicer v mesecu dni po vloženi zahtevi.
(!) Skupščinam predsedujejo predsedniki zborničnih odborov ali njih namestniki. Ostale poslovalce, potrebne za poslovanje skupščin, si volijo skupščine same.
§ 44.
(*) Skupščina inženirske zbornice je sklepčna, če je navzoča ena tretjina članov. Če ob določenem času ni navzoča ena tretjina članov, se mora opraviti zborovanje eno uro kasneje, tudi z manjšim številom došlih članov, kar je v objavi o sklicu skupščine izrečno navesti.
(’) Skupščina sklepa z večino glasov navzočih članov. Predsednik se udeleži glasovanja samo ob enaki razdelitvi glasov.
§ 45.
Zbornični odbor je sestavljen iz najmanj šestih članov. Na vsaka dva odborova člana se določi po en namestnik. Po potrebi odredi skupščina lahko tudi večje število odborovih članov.
§ 46.
(i)	Odborove člane in njih namestnike voli skupščina izmed zborničnih članov s tajnim glasovanjem za dve leti. Po izteku prvega leta odpade z žrebom polovica članov, iu se volijo na njih mesto novi člani. Konec vsa-
kega leta odpade vselej tista polovica članov, ki se jim dvoletni rok tedaj izteče. Odpadli člani se lahko iznova izvolijo. Voliti smejo tudi odsotni člani, toda tajnost glasovanja mora tudi ob taki priliki biti zajamčena.
(2)	Izvoljeni člani in namestniki se ugotove tako, da se vpišejo v spisek imena vseh kandidatov, za katere se je glasovalo, in sicer po vrsti po številu dobljenih glasov, in se vzame iz tega spiska potrebno število kandidatov z najvišjim številom glasov najprej za člane, nato za namestnike.
§ 47.
(■) Vsak član zbornice mora prevzeti izvolitev za odborovega člana ali namestnika; vnovično izvolitev na naslednji dvoletni rok pa lahko odkloni.
(2)	Ce predloži izvoljeni član ali namestnik skupščini dokaze, da mu ni mogoče sprejeti izvolitev, se vzame za člana po vrsti prvi namestnik in za namestnika prvi naslednji iz spiska.
(®) Kdor zanemarja brez zadostnega razloga dolžnosti odborovega člana ali namestnika, se kaznuje v denarju od 500 do 1000 dinarjev in z zgubo aktivne in pasivne volivne pravice v zbornico. Velikost kazni in trajanje zgube volivne pravice določi zbornični odbor. Zoper to odločbo se lahko vloži pritožba na zbornično skupščino. Denarne kazni se stekajo v sklad za podpore in pokojnine po § 65. tega zakona, do njegove ustanovitve pa v obstoječe podporne sklade pri inženirskih zbornicah. Na podstavi odločbe o denarni kazni se lahko zahteva njena izvršba po pristojnem izvršilnem oblastvu.
§ 48.
Pri volitvi je treba upoštevati to, da so v odboru po možnosti zastopane vse stroke sorazmerno po številu članov.
/
§ 49.
(*) Zbornični odbor se konstituira sam tako, da izvoli s tajnim glasovanjem izmed sebe predsednika in podpredsednika.
(J) Odbor je sklepčen, če je navzoča polovica članov. Sklepa z večino glasov; ob enaki razdelitvi glasov pa odloči predsednikov glas.
§ 50.
(1) Člani odbora in njih namestniki opravljajo svojo dolžnost med dobo, za katero so izvoljeni, in še po preteku te dobe do izročitve dolžnosti novemu odboru. Dolžnost je treba izročiti novemu odboru najkasneje v štirinajstih dneh po njegovi izvolitvi.
(2) Izpraznjeno mesto predsednika ali podpredsednika se popolni na način, določen v odstavku 1. § 49. tega zakona.
§ 51.
(‘) Ce je odborovo delo iz katerega koli razloga onemogočeno, opravlja odborove posle do novih volitev njegov predsednik, podpredsednik ali kak drug odborov član, v posebnih primerih pa poverjenik, ki ga odredi minister za gradbe izmed pooblaščenih ali državnih ali samoupravnih inženirjev.
(s) Ko nastopi primer iz prednjega odstavka tega paragrafa, je treba takoj poročati ministru za gradbe, ki postavi za opravljanje poslov svojega poverjenika ali
pa potrdi odborovega člana, ki je opravljanje poslov že prevzel. Postavljena ali potrjena oseba mora takoj sklicati zbornično skupščino radi vnovične volitve, in to v roku, določenem za sklic skupščine.
§ 52.
C) Predsednik zastopa zbornico in predseuuje v skupščini in odboru. Ce je predsednik zadržan, opravlja njegovo dolžnost podpredsednik, če je pa tudi ta zadržan, opravlja predsednikovo dolžnost po letih najstarejši odborov član.
(■) Predsedniku je zlasti dolžnost:
1. da predstavlja zbornico pred vsemi oblastvi, sodišči in proti drugim osebam;
2. da posreduje, da se izravnavajo nesoglasja med zborničnimi člani in pripravniki, ki nastanejo iz poslovnega razmerja. V ta namen sme klicati in zaslišati stranke in tiste zbornične člane, ki bi utegnili ustno posredovati;
3. da pazi, da zbornica s tem zakonom določenega ji področja ne prestopi;
4. da skrbi za redno in natančno izvrševanje odbo-rovih sklepov in da izdaja kot starešina potrebna navodila za pravilno odpravljanje pisarniških poslov zbornice in poslov, ki mu jih poveri odbor iz svoje pristojnosti po odstavku 2. § 54. tega zakona.
§ 53.
Skupščina zbornice je pristojna:
1. da odobruje poslovnike skupščine in odbora tn odloča o predlogih pravilnikov za izvrševanje tega zakotja;
2. da določa število odborovih članov;
3. da voli odbor zbornice, člane odbora Zveze inženirskih zbornic in člane disciplinskega sveta;
4. da voli odposlance za skupščino Zveze inženirskih zbornic;
5. da odloča o razlogih članov, ki ne sprejmejo izvolitve v odbor ali disciplinski svet in da v zvezi s tem izreka kazni;
6 da sklepa o višini vpisnine in letne vloge za zbornične člane in za pripravnike o višini prispevka za podporni sklad in o višini povračila upravnih stroškov, katere sme pobirati zbornica od strank za izdana mnenja, potrdila, listine itd.;
7. da preskuša in pdobruje račune zbornice in odborovo poslovanje v minulem letu in da odloča o razreš-nici odboru za minulo leto;
8. da sklepa o proračunu dohodkov in razhodkov zbornice;
9. da odloča o ustanovitvi zborničnih poslovalnic in predpiše za njih poslovanje pravilnike.
§ 54.
(') V pristojnost zborničnega odbora spada:
1. da vlaga predloge in podaja svoje opazbe o možnosti povzdige narodnega gospodarstva, o zakonih in zakonskih predlogih, k! se nanašajo na tehnično delavnost vobče ali na stan pooblaščenih inženirjev;
2. da izdaja pooblaščenim inženirjem in pripravnikom potrdila, mnenja in ostale listine, ki so jim potrebne v njih inženirskem poslovanju in so predpisane s tem ali kakim drugim zakonom;
3. da obravnava prošnje inženirjev za pooblastitev, pregleduje predložene listine in podaja po Zvezi inženir-
skih zbornic pristojnemu ministru predloge, naj se pooblastitev izda ali pa prosilec od zahteve zavrne;
4 da vodi spisek pooblaščenih inženirjev v svojem območju in pošlje v začetku vsakega leta ta spisek Zvezi inženirskih zbornic;
5. da ima osebne in poslovne razmere svojih članov v razvidu;
6. da vodi spisek pripravnikov, razvidnico o njih poslovanju in jim izdaja potrdila o praksi;
7. da izvršuje skupščinske sklepe;
8. da opravlja ekonomske posle zbornice, pobira letne vloge, vpisnine in ostale prispevke in odloči, če se kaka vsota ne more redno pobrati, o njeni prisilni izterjavi;	•
9. da občuje z oblastvi in osebami izven zbornice In jim izdaja na zahtevo o vprašanjih tehničnega značaja potrdila, mnenja itd.;
10. da oddaja mnenja o velikosti nagrade pooblaščenih inženirjev, zlasti na zahtevo sodišč in ostalih oblastev, in si prizadeva, da bi se spori o takih zahtevah
^ v sporazumnosti obravnavali;
11. da imenuje po § 35. tega zakona pooblaščenim inženirjem namestnike;
12. da sklicuje zbornične skupščine z objavo v »Službenih novinah«;
13. da se pritožuje pri pristojnih oblastvih zoper odločbe in postopke upravnih oblastev, s katerimi se kršijo pravice pooblaščenih inženirjev;
14. da predlaga Zvezi inženirskih zbornic' vloge, mnenja in predloge, ki se tičejo poslovanja pooblaščenih inženirjev;
15. da nadzira poslovanje pooblaščenih inženirjev in izreka nad njimi kazni po § 69. tega zakona. Na podstavi teh odločb sme zahtevati pri pristojnih izvršilnih oblastvih izvršbo;
16. da ukrene, česar je treba zoper osebe, ki brezpravno opravljajo posle pooblaščenih inženirjev;
17. da oddaja mnenja pristojnim oblastvom o vprašanju zaposlitve inženirjev-tujih državljanov v naši državi in ima zaposlene inženinje-tuje državljane v naši državi v razvidu;
18. da skrbi za zaposlovanje pooblaščenih inženirjev in pripravnikov in ima v ta namen v razvidu stranke, katerim je potrebna strokovna pomoč pooblaščenega inženirja;
19. da opravlja vse druge posle, ki spadajo po svojem značaju v pristojnost inženirske zbornice in se nanašajo na pooblaščene inženirje in njih poslovanje.
(-’) Zbornični odbor prenese lahko nekatere posle iz svojo pristojnosti na zborničnega predsednika.
(3)	Za opravljanje vsega upravnega poslovanja je pri inženirskih zbornicah tajništvo, čigar poslovanje nadzira in vodi predsednik inženirske zbornice. Natančnejše določbe predpiše zbornica s pravilnikom.
§ 55.
• Članstvo v odboru je častna dolžnost in se opravlja brezplačno. Izdatki pa, ki jih store člani odbora ali zbornice v prid ali po sklepu zbornice, se jim povračajo po odobritvi odbora iz zborničnih sredstev.
§ 56.
Zoper odločbe zborničnega odbora se more vložiti pritožba, kolikor to dopušča ta zakon. Pritožba se vloži na pristojnega ministra v petnajstih dneh od dne pri-občitve odločbe. Dan priobčitve se ne šteje v rok. Za
poslednji dan roka se računa naslednji delavnik. Dan, katerega se odda pritožba na pošto proti povratnemu recepisu,' velja kot dan izročitve odboru.
§ 57.
Zbornice morajo podati zvezi vsako leto najkasneje do konca meseca marca poročilo o svojem poslovanju v minulem letu. V tem poročilu mora navesti zbornica vse svoje opazbe o poslovanju pooblaščenih inženirjev in po potrebi podati ustrezne predloge.
§ 58.
Zveza inženirskih zbornic opravlja svoje posle neposredno v skupščini, posredno pa v svojem odboru. Odbor Zveze inženirskih zbornic prenese lahko nekatere posle iz svoje pristojnosti na zvezno predsedništvo.
§ 59.
(‘)	Skupščine	Zveze	inženirskih	zbornic so vsako
leto v mesecu aprilu izmenoma v krajih, kjer je sedež inženirskih zbornic.
(s)	Skupščina	Zveze	inženirskih	zbornic je redno
sklicani zbor odposlancev zbornic. Za to skupščino odrede zbornice po enega odposlanca na vsakih 20 svojih članov.
(3) Odbori zbornic morajo skrbeti, da predstavljajo njih odposlanci po možnosti zbornične člane sorazmerno po strokah.
(4)	Objava o	sklicu	skupščine	Zveze inženirskih
zbornic se sestavlja po predpisih, ki veljajo za sklic zborničnih skupščin.
§ 60.
Skupščina Zveze inženirskih zbornic more zborovati, če je navzoča polovica imenovanih odposlancev. Za poslovanje te skupščine veljajo predpisi za poslovanje skupščin inženirskih zbornic.
§ 61.
Skupščina ocenja poslovanje odbora Zveze inženirskih zbornic v minulem letu in daije navodila za bodoče poslovanje. Preskuša in odobruje račune Zveze inženirskih zbornic kakor tudi proračun dohodkov in razhod-kov in sklepa o razrešnici odboru za poslovanje v minulem letu.
§ 62.
Odbor Zveze inženirskih zbornic sestavljajo predsedniki in podpredsedniki vseh zbornic kakor tudi po en član od vsake začete stotice zborničnih članov. Njih mandat je vezan z mandatom v zbornico. Odbor voli izmed sebe predsednika in dva podpredsednika in postavlja potrebno osebje. Predpisi za konstituiranje odbora inženirskih zbornic veljajo tudi za konstituiranje odbora Zveze inženirskih zbornic.
§ 63. .
Seje odbora so na sedežu zveze, občasno pa tudi na sedežu zbornic. Odbor tje sklepčen, če je navzoča polovica odborovih članov. Sklepa se z večino glasov, ob, enaki^ razdelitvi pa odloči predsednikov glas.
§ 64.
V pristojnost odbora. Zveze inženirskih zbornie spada;
1. da sam od sebe ali na predlog zbornic daje pobudo in podaja predloge za povzdigo narodnega gospodarstva, tehnične delavnosti in stanu pooblaščenih inženirjev;
2. da vodi spisek vseh pooblaščenih inženirjev v kraljevini Jugoslaviji in sporoči v začetku vsakega leta njih imena pristojnim oblastvom;
3. da izdela na podstavi predlogov posameznih zbornic predloge pravilnikov za izvrševanje tega zakona in jih pošilja ministru za gradbe v odobritev;
4. da izvršuje odločbe skupščine Zveze inženirskih zbornic;
5. da vodi ekonomske posle Zveze inženirskih zbornic, dp odreja prispevke, ki jih morajo zbornice dajati zvezi;
6. da sklicuje skupščine Zveze inženirskih zbornic;
7. da odpravlja predloge zbornic za izdajo pooblastitev na pristojnega ministra;
8. da skrbi, da je poslovanje v zbornicah enotno, in da izdaja v ta namen potrebna navodila.
§ 65.
(J) Zveza inženirskih zbornic mora najkasneje v petih letih po uveljavitvi tega zakona ustanoviti prisilni sklad za podpore in pokojnine članov vseh inženirskih zbornic in njih rodbin ob nezgodah, onemoglosti, starosti in smrti.
(2)	Natančnejše določbe o načinu tega zavarovanja, o velikosti plačevanja vlog, o pogojih in velikosti prejemkov predpiše Zveza inženirskih zbornic s posebnim pravilnikom.” Ta pravilnik odobri minister za gradbe sporazumno z ministrom za finance in se pravilnik objavi v.»Službenih novinahc
§ 66.
(D Minister za gradbe odredi svojega odposlanca za skupščine zbornic in skupščine Zveze inženirskih zbornic. Odposlancu je dolžnost, da si prizadeva, da poteka delo skupščine v mejah predpisov tega zakona, pravilnika in poslovnika.
(!) Če odposlanec spozna, da ne poteka delo skupščine po predpisih tega zakona, lahko predlaga ministru za gradbe, naj se skupščinski sklepi v celoti ali deloma razveljavijo. Ob delni razveljavitvi ne more biti sklep o izrečeni kazni po točki 5. § 53. predmet razveljavitve.
(’) Zbornice In Zveza zbornic morajo obvestiti ministra za gradbe o dnevu in kraju sklicane skupščine vsaj 14 dni poprej.
(*) Zbornice in Zveza zbornic morajo dostaviti ministrstvu za gradbe skupščinske zapisnike v petnajstih dneh po opravljeni skupščini. Skupščinski sklepi so izvršni, če se odposlanec zoper nje ni pritožil ali jim ni ugovarjal. Ministrstvo za gradbe odloči o odobritvi ali razveljavitvi skupščinskih sklepov v petnajstih dneh od dne dostavitve zapisnika glede sklepov, zoper katere je bila vložena pritožba ali ugovor odposlanca.
(5)	Zoper odločbo ministra za gradbe vloži lahko zbornica ali Zveza zbornic tožbo na državni svet.
VII.	POGLAVJE.
Disciplinski predpisi.
§ 67.
P) Pooblaščeni inženir se kaznuje s kaznijo za ne-rednost ali z disciplinsko kaznijo, če v svojem poslo-
vanju ali izven njega prekrši dolžnosti svojega poklica ali oškoduje ugled svojega stanu,
(-’) Kazen za nerednost se izreče za prekršek, ki je podan, če ne presega prekršitev dolžnosti ali oškodba stanovskega ugleda obsega navadne nerednosti.
(3)	Ce je nerednost hujša ali je ponovljena ali če so obtežujoče okolnosti, ob katerih je bila storjena, ali če se je prekršila poklicna dolžnost ali oškodoval stanovski ugled, velja to za disciplinski prestopek.
§ 68.
Kazni za nerednost sta:
1. pismeni opomin;
2. denarna kazen od 200 do 500 dinarjev v prid^ podpornega sklada iz- § 65. tega zakona.
§ 69.
p) Kazen za nerednost izreka odbor zbornice, kateri pooblaščeni inženir pripada.
(2) Kazen za nerednost se ne more izreči, dokler se pooblaščeni inženir ne zasliši. Obrazložena odločba o kazni se vroči pooblaščenemu inženirju v prepisu. Zoper tako odločbo ni pritožbe.
§ 70.
Disciplinske kazni so:
1. pismeni ukor;
2. denarna kazen od 500 do 3000 dinarjev v prid
podpornega sklada iz § 65. tega zakona;
3. ustavitev izvrševanja prakse najdalj za leto dni;
4. razveljavitev pooblastitve.
§ 71.
Kazen razveljavitve pooblastitve se izreka zlasti:
1. če je obdolženec ko je zahteval pooblastitev, uporabil prevaro ali nepravilne listine;
2. če obdolženec kljub disciplinski kazni ustavitve izvrševanja prakse opravlja v tem času posle pooblaščenega inženirja ali izjalovlja ustavitev na kakršen koli način;
3. če se nadaljujejo kršitve opravljanja dolžnosti ali škodljive pomanjkljivosti in pogreški v izdelavi elaboratov ali pogreški in nemarnost pri izvrševanju objektov do take mere, da se zadobi prepričanje, da bi bilo nadaljnje izvrševanje prakse po obdolžencu škodljivo javnim koristim.
§ 72.
(1) Disciplinska kazniva dejanja zastarajo glede nerednosti v letu dni, glede disciplinskega prestopka pa v petih letih.
(2) Zastaralni rok začne teči tistega dne, ko se je disciplinsko kaznivo dejanje storilo. Ce se je s tem kaznivim dejanjem povzročila škoda, začne teči zastaralni rok za disciplinsko kaznivo dejanje od dne, ko je oškodovana stranka zanjo zvedela, najkasneje pa po preteku petih let od dne storjenega kaznivega dejanja.
(3) Zastaralni rok ne teče v času, ko se preiskava po zakonu ne more začeti ali nadaljevati, kakor tudi za dobo, dokler je obdolženec na begu ali dokler je izbrisan iz spiska pooblaščenih inženirjev.
(*) Zastaranje se prekine z vložitvijo disciplinske prijave zbornici ali nadzornemu oblastvu kakor tudi z vsemi dejanstvi, s katerimi se prekinja zastaranje po kazenskem zakonu.
§ 73.
(‘) Pri vsaki inženirski zbornici se sestavi za njeno območje inženirski disciplinski svet. Zbornična skupščina voli na način, dotočen za izvolitev odborovih članov, petnajst članov disciplinskega sveta. Člani zborničnega odbora se lahko izvolijo tudi za člane inženirskega disciplinskega sveta.
(’) Zbornični tožilec, njegov namestnik in najmanj deset članov disciplinskega sveta morajo imeti svoj sedež na sedežu zbornice.
§ 74.
C) Vsak zbornični član je dolžan prevzeti izvolitev za člana inženirskega disciplinskega sveta. Ce se izvoljeni član sveta izvolitvi odpove, veljajo vse določbe, ki so predpisane za odpoved izvolitvi za člana zborničnega odbora.
(2)	Člani inženirskega disciplinskega sveta se volijo na dve leti. Po preteku prvega leta odpade z žrebom polovica članov in se izvolijo namesto njih novi. Konec vsakega naslednjega leta odpade vselej tista polovica članov, katerih dvoletni rok se tedaj izteče.
(*) Ce disciplinski svet zaradi izpraznjenih mest ne more več poslovati, imenuje zbornični odbor potrebno število članov do naslednje skupščine, da se popolnijo izpraznjena mesta.
(*) Člani inženirskega disciplinskega sveta opravljajo svojo dolžnost brezplačno. V poslovnem redu se določi višina povračila, ki ga mora dajati zbornica članom sveta za odškodnino in stroške, napravljene pri izvrševanju službe.
§ 75.
(*) Inženirski disciplinski svet preiskuje in izdaja svoje sklepe na prvi stopnji v zboru petih članov po vseh disciplinskih prestopkih pooblaščenih inženirjev na podstavi tožbe, ki jo vloži zbornični tožilec.
(*) Zbor sestavi in zborničnega tožilca imenuje odbor zbornice izmed članov disciplinskega sveta z žrebom za vsak primer posebej. Po letih najstarejši odrejeni član je predsednik, najmlajši pa zapisnikar zbora.
§ 76.
(‘) Zbornični tožilec sodeluje pri preiskavi in razpravi, vlaga in zastopa tožbe, podaja potrebne predloge in postopa povsem po določbah tega zakona.
(J) Na zahtevo se dajo zborničnemu tožilcu vsi službeni spisi na vpogled, da more podati svoje predloge.
§ 77.
(*) Člani inženirskega disciplinskega sveta, zoper katere teče kazenski ali disciplinski postopek, ne morejo opravljati svojo dolžnost v disciplinskem svetu, dokler se ne dokonča postopek o njih kaznivih dejanjih.
(*) Častna dolžnost Člana disciplinskega sveta preneha, če se- člai) s pravnomočno razsodbo obsodi kazensko ali disciplinsko.
§ 78.
(l)	Pri disciplinskem postopku ne more sodelovati kot Član disciplinskega zbora ali kot zbornični tožilec član disciplinskega sveta:
1. ki je obdolžen disciplinskega prestopka ali se pri njem pojavlja kot tožilec ali oškodovanec;
2. ki je zakonec obdolženca ali tožilca ali oškodovanca ali njegov zaročenec ali zakonski zastopnik;
3.	ki je z obdolžencem ali oškodovancem sorodnik v navzgornji ali navzdolmji črti katere koli stopnje, v stranski črti pa po krvi do četrte, po svaštvu do druge stopnje.
(2)	O tem odloča zbornični odbor, ki odredi namesto izključenega člana z žrebom takoj drugega.
§ 79.
C) Za izvrševanje disciplinske oblasti je pristojen inženirski disciplinski svet tiste zbornice, kateri je ob času prijave (tožbe) obdolženi pooblaščeni inženir pripadal.
(2)	Spore o pristojnosti med inženirskimi disciplinskimi sveti rešuje vrhovni inženirski disciplinski svet.
§ 80.
Inženirski disciplinski svet posluje po predpisih tega zakona in poslovnega reda, ki se izda na podstavi tega zakona. Ce takih predpisov ni, se uporabljajo predpisi zakona o sodnem kazenskem postopku.
§ 81.
(*) Brž ko zbornični odbor kakor koli zve za disciplinski prestopek kakega zborničnega člana, odredi enega svojega člana, da opravi predhodne kratke poizvedbe. Odrejeni član odbora zasliši obdolženca in ostalo osebe, kolikor je to potrebno, in predloži o uspehu poizvedb zborničnemu odboru poročilo. Osebe izven zbornic niso zavezane pričevati pri zbornici.
(2)	Disciplinski svet in za predhodne poizvedbe odrejeni član vročajo pozive in ostale svoje odločbe obtožencu, oškodovancu, pričam, in izvedencem po svojem vročevalcu; v nujnih in važnih primerih pa smejo vročati pozive tudi po pristojnih upravnih oblastvih, ki morajo tako vročitev kar najhitreje opraviti.
§ 82.
Ko prejme zbornični odbor poročilo o uspevku predhodnih kratkih poizvedb, sestavi neutegoma zbor disciplinskega sveta in mu doda za poročevalca člana, ki je vodil predhodne poizvedbe, z vsemi spisi vred. Poročevalec se ne udeležuje posvetovanja in odločanja.
§ 83.
(‘) Obtoženec sme, ne da bi navedel razloge, odkloniti od sojenja (razprave) dva člana inženirskega disciplinskega sveta. Odklonitev se mora izjaviti najkasneje tri dni pred razpravo.
(!) Ce se obrazloženo odklanja ves disciplinski svet, sklepa o opravičenosti zahteve vrhovni disciplinski svet.
(’) Namesto odklonjenih članov odredi zbornični odbor na način, določen v § 75., druge člane za zbor disciplinskega sveta, katere ni več moči odkloniti.
§ 84.
Kazenska sodišča morajo obvestiti pristojno inženirsko zbornico, če se uvede zoper pooblaščenega inženirja kazenski postopek, vloži obtožnica ali ga denejo v pripor ali v preiskovalni zapor. Prav tako se je pristojnim sodiščem ravnati tudi, če se uvede zoper pooblaščenega inženirja stečaj. V obeh primerih obvesti sodišče po opravljepem postopku pristojno inženirsko zbornico o izidu.
§ 85.
(*) Inženirski disciplinski svet odloči na vsako tožbo (prijavo), ali se uvedi zoper obdolženca disciplinski postopek ali ne. Pred tako odločbo se lahko odrede predhodne poizvedbe.
(2) Ce inženirski disciplinski svet sklene, da se uvede zoper obdolženca disciplinski postopek, odredi disciplinsko preiskavo; če pa misli, da je predmet zadostno preiskan, odredi z odlokom uvedbo disciplinskega postopka in razpravo.
(3) Če sklene, da se ne uvede disciplinski postopek bodisi zato, ker ni dejanja, ali pa zato, ker gre za dejanje, ki se kaznuje kot nerednost, vrne disciplinski svet spise zborničnemu odboru v pristojni postopek.
§ 86.
(*) Če inženirski disciplinski svet spozna, da je dejanje, katerega je pooblaščeni inženir obdolžen, kaznivo po kazenskem zakonu, obvesti o tem pristojnega državnega tožilca ali drugo za to pristojno oblastvo.
(2) Dokler se ne dokonča ta kazenski postopek, se prekine preiskava o disciplinskem kaznivem dejanju.
§ 87.
Če inženirski disciplinski svet sklene, da se uvede zoper obdolženca disciplinski postopek, in odredi disciplinsko preiskavo, zaprosi odbor zbornice, naj odredi izmed sebe enega preiskovalca, ki vodi nadaljnjo preiskavo.
§ 88.
(*) Če disciplinski svet po opravljeni disciplinski preiskavi spozna, da ni kaznivega dejanja ali da gre za dejanje nerednosti, prekine disciplinski postopek in postopa po odstavku 3. § 85. tega zakona.
(2) Če spozna, da je v obdolženčevem dejanju kazensko kaznivo dejanje, postopa po § 86. tega zakona.
(3) Če spozna, da je predmet popolnoma preiskan, odredi razpravo. Zoper sklep, s katerim se odreja razprava, ni pritožbe.
§ 89.
(*) Od dne priobčitve sklepa, da se odreja razprava, imata obdolženec in njegov branilec pravico pregledati vse spise, razen posvetovalnega zapisnika.
(2) Disciplinski tožilec je upravičen o vsakem času pregledati vse spise, razen posvetovalnega zapisnika.
(3) Spise objavljati je prepovedano.
§ 90.
(') Predsednik disciplinskega sveta določi kraj, dan in uro razprave. Razpravo je treba določiti tako, da poteče od dne vročitve poziva obtožencu do dne razprave najmanj osem dni. Obtoženec se temu roku lahko odpove. Predsednik razen tega odredi, da se obvestita o razpravi zbornični tožilec in poročevalec in da se pozovejo priče, in pripravi vse, kar je za razpravo potrebno.
(2) Obtoženec in zbornični tožilec moreta v petih dneh od dne vročitve poziva podati predloge za razpravo ali zahtevali, naj se razprava odloži. O tem sklepa predsednik disciplinskega sveta.
Zoper njegovo odločbo ni pritožbe.
§ 91.
(3) Obtoženi pooblaščeni inženir ima pravico do branilca na razpravi in ga lahko vzame izmed pooblaščenih inženirjev ali pa izmed javnih pravnih zastopnikov.
(2) Če ne določi sam branilca, ga odredi disciplinski svet izmed pooblaščenih inženirjev, ki morajo to dolžnost prevzeti.
(3) Razprava se opravi tudi brez navzočnosti obdolženca, če je le bil na razpravo redno in pravočasno pozvan. Če disciplinski svet spozna, da je obtoženčeva navzočnost pri razpravi neobhodno potrebna, odredi, da se razprava ob obtoženčevih stroških odloži in obtoženec na prihodnjo razpravo po pristojnem policijskem oblastvu privede.
§ 92.
(3)	Razprava je ustna in javna za vse pooblaščene inženirje. Razpravi sme prisostvovati tudi odposlanec tistega ministrstva, pod čigar pristojnost spada obtoženec. Nihče ne sme prisostvovati posvetovanju in sklepanju o sodbi in drugemu glasovanju inženirskega disciplinskega sveta.
(2) Prepovedana je vsaka priobčitev katerih koli disciplinskih spisov ali vesti o disciplinskem sojenju (postopku) javnosti bodisi po tisku ali kako drugače, najsi bi to bilo pred razpravo ali po razpravi (odstavek 1. § 67. tega zakona).
§ 93.
(*) Razpravo začne poročevalec z ustno obrazložbo, kako stvar stoji. Nato se zaslišijo obtoženec in pozvane priče in izvedenci, preberejo zapisniki o zasliševanju in drugi spisi, zbornični tožilec pa poda svoje predloge. Sklepno besedo imata obtoženec in njegov branilec, in sicer po vrsti, kakor se sama med seboj sporazumeta.
(2) Če disciplinski svet spozna, da je potrebna kaka dopolnitev ali da je priskrbeti še kake dokaze, odredi vse, kar je za to potrebno, in določi dan razprave.
§ 94.
Na razpravi se piše zapisnik, v katerega se vpišejo dan razprave, imena vseh članov disciplinskega sveta, poročevalca, zborničnega tožilca, obtoženca in njegovesa branilca in bistvena vsebina razprave. Zapisnik overita predsednik in zapisnikar.
§ 95.
(*) Po končani razpravi izreče disciplinski svet sodbo in upošteva pri tem samo to, kar je bilo navedeno na razpravi.
(2) Svet sodi po svojem svobodnem prepričanju, za-dobljenem na podstavi ocene vseh dokazov obtožbe in obrambe, in ni vezan niti z odločbo rednega sodišča, s katero je bil obtoženec kazenske odgovornosti oproščen.
(3) Sodba se sklepa z glasovanjem, pri katerem naj-prvo glasuje najmlajši član sveta, nato po vrsti ostali člani po letih starosti; predsednik glasuje vsekakor poslednji.
§ 96.
O S sodbo disciplinskega sveta se obtoženec ali oprosti obtožbe ali obsodi deloma ali docela za dejanja, katerih je obtožen. V sodbi je določiti na podstavi razpravnih podatkov tudi kvalifikacijo dejanja in po tej izreči kazen, ki je lahko tudi samo kazen za nerednost, če se ugotovi, da ima kaznivo dejanje značaj prekrška.
(s) Sodba mora vsebovati tudi odločbo o povračilu stroškov disciplinskega postopka. Če se obtoženec oprosti, trpi stroške stranka, ki je postopek zahtevala, drugače pa obtoženec. Da se zavaruje plačilo teh stroškov, sme zahtevati inženirski disciplinski sv,et, preden uvede zoper
obdolženca disciplinski postopek, naj tožeča stranka vnaprej položi pavšalno vsoto po oceni sveta.
§ 97.
(*) Sodba se razglasi ustno po končani razpravi. Najkasneje v osmih dneh od razglasitve se vroči sodba obenem z obrazložitvijo obtožencu, njegovemu branilcu in zborničnemu tožilcu kakor tudi zborničnemu odboru in tožilcu (osebi, ki je disciplinski postopek sprožila).
Pravnomočne sodbe se smejo po odločbi disciplinskega sveta objaviti v celoti ali v izpisku v stanovskih listih.
§ 98.
(*) Sodbe se vročajo na način, določen v odstavku 2. § 81. tega zakona.	.
(2) Če obtoženčevo stanovališče ni znano in obtoženec tudi ni imenoval pooblaščenca, odredi inženirski disciplinski svet člana zbornice za njegovega zastopnika tako dolgo, dokler svet ne zve obtoženčevega stanovališča ali dokler obtoženec ne imenuje svojega pooblaščenca. Odrejeni zastopnik brani pravice in koristi obtoženca, ima vse pravice, ki pristoje obtožencu, in jih izvršuje v njegovem imenu in za njegov račun.
§ 99.
(*) Zoper sodbo inženirskega disciplinskega sveta se sme vložiti pritožba na vrhovni inženirski disciplinski svet.
(2) Pravico do pritožbe imajo:
1. obtoženec, če je bil obsojen;
2. roditelji, otroci in vdova obtoženca, če je umrl. preden je postala razsodba pravnomočna;
3. zbornični tožilec, če je bil obtoženec oproščen ali kaznovan s kaznijo za nerednost;
4. oseba, ki nastopa kot oškodovana stranka.
§ 100.
(*) Pritožba se vloži pri disciplinskem svetu, ki je izrekel sodbo, v 15 dneh po vročitvi sodbe. Dan, katerega se odda pritožba na pošto proti povratnemu recepisu, se vzame za dan vložitve pri disciplinskem svetu. Če je poslednji dan roka praznični dan, se izteče rok naslednji delavnik.
(2) Če tisti, ki je obsojen na disciplinsko kazen, umre v času, ko teče rok za pritožbo, začne teči rok za osebe, navedene v odstavku 2. § 99., od dne njegove smrti.
(3) Če je pritožba pravočasna in če jo je vložila upravičena oseba, jo dostavi disciplinski svet z vsemi spisi vred vrhovnemu inženirskemu disciplinskemu svetu; drugače pa pritožbo zavrne. Zoper sklep o zavrnitvi pritožbe je dopustna pritožba na vrhovni disciplinski svet v 8 dneh.
§ 101.
č) Vrhovni disciplinski svet se sestavi pri ministrstvu za gradbe. Sestavljajo ga: pomočnik ministra za gradbe ali po stopnji najvišji uradnik ministrstva kot predsednik, en inženir in en diplomiran pravnik, oba višja državna uradnika, ki ju odredi minister za gradbe za dve leti, in dva pooblaščena inženirja, ki ju izvoli za dve leti skupščina vsake inženirske zbornice in ki spadata v sestav vrhovnega disciplinskega sveta samo za odločanje o disciplinskih kaznivih dejanjih članov tiste zbornice, ki jih je izvolila.
(2) Delovodja vrhovnega disciplinskega sveta mora biti diplomiran pravnik, uradnik ministrstva za gradbe, ki ga odredi minister.
(8) Za izločitev članov vrhovnega disciplinskega sveta- veljajo določbe zakona o sodnem kazenskem postopku o izločitvi sodnikov.
(4) Članom, ki morajo potovati k sejam, gre povračilo po uredbi o potnih in selitvenih stroških, kakor uradniku III. skupine, 2. stopnje. Člani s sedežem v Beogradu imajo pravico samo do dnevnic.
(5) Dokler ne odloči vrhovni disciplinski svet, kdo naj dokončno trpi te stroške, jih trpi začasno tista inženirska zbornica, kateri pripada pooblaščeni inženir, zoper katerega se vodi disciplinski postopek.
(6) Na vloženo pritožbo vrhovni disciplinski svet po-trdi ali predrugači ali razveljavi sodbo inženirskega disciplinskega sveta. Če zahteva obdolžena stranka, da se pozovi na razpravo, se določi ustna razprava.
§ 102.
(*) Pravnomočna kazen se vpiše v knjigo, ki jo stalno vodi odbor inženirske zbornice.
(2) Pismene opomine, ukore in popolnoma plačane denarne kazni, ki ne presegajo zneska 600 dinarjev, izbriše odbor iz knjige, če to zahteva obsojene^ po triletnem neoporečnem poslovanju.
’ § 103.
Zbornični odbor je dolžan skrbeti za izvršitev sodbe in odločb inženirskega disciplinskega sveta. Če bi bilo treba izterjati denarno kazen ali stroške po izvršilnem oblastvu, predlaga zbornični odbor na podstavi izvršne sodbe izvršbo pri pristojnem izvršilnem oblastvu.
§ 104.
Če se z disciplinsko sodbo začasno ustavi izvrševanje prakse po pooblaščenem inženirju ali razveljavi pooblastitev pooblaščenega inženirja ali če je bila ustavitev prakse nadomestilo za drugo kazen, obvesti zbornični odbor o tem po pravomočnosti sodbe pristojnega ministra in tudi pristojno bansko upravo, ustavitev ali razveljavitev pa objavi v »Službenih novinah«.
§ 105.
Če se disciplinski postopek prekine ali se obtoženi s sodbo oprosti, sme zahtevati disciplinski tožilec obnovo disciplinskega postopka, če navede nove činjenice in dokaze, ki niso bili znani ali niso mogli biti predloženi, ki pa utegnejo po sebi ali v zvezi s prejšnjimi dokazi imeti pomen za ugotovitev krivde okrivljenca, ki še ni zastarala.
§ 106.
Pooblaščeni inženir, obsojen na disciplinsko kazen, ki je postala pravnomočna, njega vdova, roditelji in otroci smejo tudi po prestani kazni zahtevati obnovo disciplinskega postopka, Če navedejo nove činjenice in dokaze, ki bi utegnili po sebi ali v zvezi s prejšnjimi dokazi potrditi njegovo nedolžnost ali vplivati na zmanjšbo kazni.
§ 107.
(’) 0 obnovi disciplinskega postopka odloči tisti inženirski disciplinski svet, ki je sodil na prvi stopnji, in sicer brez ustne razprave.
(2) Zoper odločbo disciplinskega sveta je dopustna pritožba na vrhovni inženirski disciplinski svet v 15 dneh od dne prejema odločbe
§ 108.
Z dovolitvijo obnove disciplinskega postopka se ustavi izvršitev disciplinske kazni, če ni že izvršena.
§ 109.
(x) Ce se dopusti obnova v prid obsojenega pooblaščenega inženirja, pa se ta zopet obsodi, se ne more kaznovati z ostrejšo kaznijo od prej izrečene kazni. Nova kazen se ne izvrši, če in kolikor je bila izvršena po prejšnji sodbi.
(2) Če dopusti disciplinski svet obnovo v prid obsojenca, ga lahko takoj, brez razprave, tudi oprosti ali obsodi na manjšo kazen, če obtoženec in zbornični tožilec v ta skrajšani postopek privolita.
VIII.	POGLAVJE.
Razsodišče.
§ uo.
Pri vsaki inženirski zbornici se ustanovi razsodišče. Službeni naziv takega razsodišča je: »Razsodišče inženirske zbornice v  (sedež zbornice)« Razsodišče ima
svoje služi eno pečatilo in okrogli pečat, ki navaja naziv razsodišča z državnim grbom v sredi.
§ lil-
(*) Razsodišče inženirske zbornice je pristojno za razsojo vseh zasebnopravnih sporov, ki bi nastali iz izvrševanja poklica pooblaščenih inženirjev ali iz stavbenih pogodb ali iz drugih pogodb o izvajanju tehničnih del vobče, če sta v trenutku, ko se je sklenil posel, ki je povzročil spor, bila tožilec in toženec člana inženirske zbornice in sta pismeno dogovorila pristojnost tega razsodišča.
(2)	Krajevna pristojnost, kolikor se niso stranke drugače pismeno sporazumele, se določi po tem, kateri zbornici pripada tožena stranka. Če je več tožencev, ki pripadajo raznim zbornicam, in če se stranke niso pismeno drugače sporazumele, izbere tožilec eno izmed razsodišč zbornic, katerim pripadajo toženci.
§ 112.
(*) Poleg pristojnosti iz prednjega paragrafa je razsodišče inženirske zbornice pristojno za razsojanje:
1. vseh drugih zasebnopravnih sporov med člani inženirske zbornice, glede katerih se stranke ne morejo poravnati, toda samb če so se pismeno zedinile za pogodbo na razsodišče in so določile v pogodbi predmet spora in krajevno pristojno razsodišče;
2. vseh zasebnopravnih sporov, ki bi nastali iz izvrševanja poklica pooblaščenih inženirjev ali iz stavbenih pogodb ali iz drugih pogodb o izvajanju tehničnih del vobče, če je vsaj ena pravdna stranka pooblaščen inženir in če so se pravdne stranke pri sklenitvi posla ali pozneje pismeno zedinile za pristojnost razsodišča inženirske zbornice. V takem primeru je pristojno razsodišče tiste zbornice, kateri pripada pravdna stranka-pooblaščeni inženir, če ni drugačnega pismenega sporazuma o krajevni pristojnosti;
8.	vseh zasebnopravnih sporov iz stavbenih pogodb ali iz drugih pogodb o izvajanju tehničnih del vobče, če so se pravdne stranke, od katerili nobena ni član inženirske zbornice, pri sklenitvi posla ali pozneje pismeno zedinile za pristojnost razsodišča inženirske zbornice. V takem primeru je treba v pogodbi na razsodišče izrečno navesti razsodišče, ki so ga pravdne stranke izbrale.
(2) Določba o pristojnosti ne sme biti natisnjena s pečatilom ali na podoben način, ki povzroča dvom. ali so bile pravdne stranke edine za pogodbo na razsodišče.
§ 113.
(') Razsodišče inženirske zbornice je sestavljeno iz 3 ali 5 pooblaščenih inženirjev, ki se zovejo razsodniki.
(2) Vsak zbornični član, ki je dovršil 35 let starosti, je lahko razsodnik.
(3) Razsodnik, ki ne bi hotel vršiti svoje dolžnosti ali ki bi jo opravljal nemarno, je odgovoren za povračilo škode.
§ 114.
(*) Razsodišče inženirske zbornice poizveduje in sodi v velikem ali malem svetu. Za spore, katerih vrednost presega 500.000 dinarjev, je pristojen veliki svet, za ostale spore pa mali svet. Veliki svet je sestavljen iz petih,' mali pa iz treh razsodnikov. Vsaka stranka odredi po dva, za mali svet pa po enega razsodnika. Razsodniki si izvolijo petega ali tretjega člana za predsednika sveta.
(2) Če bi stranke ne odredile razsodnikov v roku, ki ga jim da predsednik zbornice, ali če se razsodniki ne zedinijo glede izvolitve predsednika sveta, odredi predsednik zbornice ali član zborničnega odbora, ki ga predsednik odredi, javno v zbornični pisarni z žrebom potrebno število razsodnikov ali predsednika sveta. K temu žrebapju se morata pozvati obe pravdni stranki. 0 žrebanju je treba spisati zapisnik.
§ 115.
C) Predpisi zakona o sodnem postopku v civilnih pravdah (civilni pravdni postopnik) se uporabljajo tudi na razsodišča inženirskih zbornic.
(2) Prav tako se uporablja tudi § 690. civilnega pravdnega postopnika, le da se stranke ne morejo pogoditi na razsodišče višje stopnje.
§ 116.
Natančnejše določbe o poslovanju razsodišča se predpišejo za razsodišča vseh inženirskih zbornic s pravilnikom, ki ga izda na predlog Zveze inženirskih zbornic minister za gradbe v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta in ministrom za pravosodje. Ta pravilnik določi tudi načela o plačevanju pravdnih stroškov.
§ 117.
Za izvršitev sodb in odločb razsodišča inženirskih zbornic velja jo predpisi za izvršitev sodb in odločb rednih sodišč.
IX.	POGLAVJE.
Prehodne in končne določbe.
§ 118.
Ko zadobi ta zakon moč. prenehajo veljati: začasna uredba o pooblaščenih in/en>' :ih in arhitektih in o ustanovitvi inženirskih zbornic v kraljevini Srbov, Hrvatov
in Slovencev z dne 8. oktobra 19241; naredba državnega ministrstva št. 36.413 z dne 11. decembra 1860; zakon o inženirskih zbornicah z dne ‘2. januarja 1913, 'drž. zak. št. 3; naredba ministrstva za javna dela o civilnih tehnikih z dne 7. maja 1913, drž. zak. št. 77; naredba ministrstva za javna dela glede ustanovitve inženirske zbornice za Dalmacijo, Istro, Kranjsko, Gorico in Gradiško z dne 14. maja 1913, drž. zak. št. 87; naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 12. avgusta 1919 o ustanovitvi inženirske zbornice v Ljubljani2; naredba bana Hrvatske, Slavonije in Dalmacije z dne 31. marca 1911, št. III/S 1070, s katero se ureja področje civilnih tehnikov in postopek za njih pooblaščanje; naredba hrv.-slav.-dalm. deželne vlade, oddelka za notranje posle, z dne 24. novembra 1913, št. 80.161, s katero se ustanavlja poseben dnevnik za globe civilnih tehnikov; cirkular madžarskega kr. ministra za kmetijstvo, industrijo in trgovino št. 46.188/1884, § 8., ki predpisuje usposobljenost za opravljanje gradbenega obrta, kakor tudi vsi ostali zakonski predpisi, kolikor mu nasprotujejo.
§ 119.
(4)	Pravico izvrševati prakso pooblaščenih inženirjev tehnične kemije in tehnologije morejo dobiti tisti doktorji kemije in absolvirani kemiki filozofske fakultete, ki so pred uveljavitvijo tega zakona prebili potrebno število let zaposleni v industriji in so pridobili potrebno praktično izobrazbo.
(2) Tem osebam izdaja pooblastitev pristojni minister na predlog Zveze inženirskih zbornic, če spolnjujejo ostale pogoje iz § 3. tega zakona.
§ 120.
(•) Pooblaščeni inženirji pridobe vse pravice za opravljanje poslov iz §§ 15. in 16. tega zakona na podstavi pooblastitve, dobljene po tem zakonu. Za izvrševanje gradbenih, elektrotehničnih in strojnih obrtov si niso dolžni priskrbeti pooblastitev od občnih upravnih oblastev prve stopnje, marveč so zavezani te svoje obrte tem oblastvom samo prijaviti v dvojniku radi razvida. Potrdilo o opravljeni prijavi služi za podstavo protokolaciji firme po trgovinskem zakonu, potrdilo prijave na predloženem dvojniku pa dostavi občno upravno oblastvo pristojni inženirski zbornici.
(2)	Pooblaščeni inženirji tudi niso zavezani stopiti v prisilne združbe, predpisane z zakonom o obrtih, in tudi niso zavezani take združbe posebej ustanavljati.
§ 121.
(’) Minister za gradbe izda sporazumno s pristojnimi ministri po zaslišanju Zveze inženirskih zbornic v letu dni po uveljavitvi tega zakona potrebne pravilnike in poslovnike.
(2)	Pravilniki in poslovniki, izdani na podstavi uredb, navedenih v § 118., ostanejo v veljavi, dokler se ne izdajo novi pravilniki in poslovniki po tem zakonu, kolikor ne nasprotujejo njegovim določbam.
§ 122.
(*) V letu dni od uveljavitve tega zakona se morajo obstoječe inženirske zbornice in glavna uprava inženirskih zbornic priravnati predpisom tega zakona.
i »Uradni list« št. 328/100 in št. 327/100 iz 1. 1924. in popravek k obema št. 330/102 iz 1. 1924.
• »Uradni list« št. 593/132 iz 1, 1919.
(2) Vse obveznosti, pravice in terjatve dosedanjih inženirskih zbornic in Glavne uprave inženirskih zbornic preidejo na zbornice in Zvezo inženirskih zbornic po tem zakonu.
§ 123.
Pooblastitve, izdane pooblaščenim inženirjem do uveljavitve tega zakona po predpisih začasne uredbe o pooblaščenih inženirjih in arhitektih z dne 8. oktobra 1924,3 ostanejo v veljavi; vendar so ti inženirji dolžni spraviti svoje poslovanje v sklad s tem zakonom. Vse pooblastitve, ki niso bile dobljene po inženirski zbornici, se morajo v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona predložiti v registracijo pristojni inženirski zbornici, drugače se bodo smatrale za neveljavne.
§ 124.
Namesto dokaza o opravljenem strokovnem izpitu se prizna dokaz, da je bil prosilec izpita oproščen, ali pa dokaz, da je. prosilec do uveljavitve tega zakona delal praktično z uspehom v svoji stroki najmanj 10 let. Pristojna zbornica oceni veljavnost dokaza.
§ 125.
(*) V veljavi ostanejo še dalje vse pridobljene pravice, priznane z zakonom o obrtih z dne 5. novembra 1931, s pravilniki in uredbami, izJanimi na podstavi tega zakona, in z uredbo ministrskega sveta II št. 22.044 z dne 12. junija 1936.4
(-’) Projektiranje objektov, navedenih v § 16., točki
1.,	pod a), in izvrševanje, (gradnja) objektov, navedenih v § 16., točki 4., pod a), smejo izvrševati osebe, ki jim gre ta pravica po zakonu o obrtih z dne 5. novembra 1931, toda ob pogojih in na način, določen s tem zakonom in s pravilnikom o obsegu in razmejitvi gradbenih obrtov št. 9532 z dne 16. marca 1936,s uredbo o obsegu in omejitvi elektrotehničnih obrtov št. 9531 z dne 16. marca 1936,“ izdanima na podstavi §§ 49. in 59. zakona o obrtih, in z uredbo II št. 22.044 z dne 12. junija 19364 o obsegu poslovanja gradbenih obrtov, ustanovljenih pred uveljavitvijo zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931.
(3) S tem zakonom se tudi nikakor ne razveljavljajo pravice geometrov, pridobljene do uveljavitve tega zakona po uredbi o postavitvi za izvrševanje javnih geo-detsko-geometrskih poslov in o pogojih za pridobivanje pooblastitve št. 1100/V z dne 15. januarja 1932.7
(4) V posameznih primerih in Če ni pooblaščenih inženirjev neko stroke in pripravnikov iz odstavka 3. § 14. tega zakona, sme dovoliti pristojni minister po zaslišanju zbornic tehnično upravljanje po točki 3. § 16. tudi pooblaščenim inženirjem te stroke, ki izvršujejo prakso samostojno, ne da bi pa s tem zgubili pravico do samostojne prakse po § 20. tega zakona.
(5) Banske uprave morajo na zahtevo pošiljati inženirskim zbornicam podatke o registriranih obrtih, ustanovljenih pred uveljavitvijo zakona o obrtih z dne
5.	novembra 1931, kakor tudi o izdanih novih pooblastitvah za izvrševanje gradbenih in elektrotehničnih obrtov, katerih imetniki, soimetniki in strokovni poslovodje so pooblaščeni inženirji.
3 »Uradni list« št. 328(330)/100 iz 1. 1924.
4 »Službeni	list«	št.	383/52	iz	1.	1936.
• »Službeni	list«	št.	275/41	iz	1.	1936.
0 »Službeni	list«	št.	274/41	iz	1.	1936.
2 »Službeni	list«	št.	167/14	(423/44) iz 1. 1932.
§ 126.
Minister za gradbe predpiše sporazumno z ministrom za prosveto po zaslišanju Zveze inženirskih zbornic s pravilnikom področje absolventov umetniških akademij arhitektonske stroke.
§ 127.
S projektiranjem kemijsko in mehanično-tehnoloških naprav pod mejo, navedeno v § 16., točki 1., pod b), z upravljanjem naprav, navedenih v § 16., točki 3., v tehničnem smislu in z izvrševanjem strojno-industrijskih naprav pod mejo, navedeno v § 16., točki 4., pod b), se smejo baviti samo tiste osebe, ki spolnjujejo pogoje, ki jih predpiše minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za gradbe.
§ 128.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 30. avgusta 1937.
Pavle s. r.
dr. H. Stankovič s. r.
dr. I. Perovič s. r.
Minister za gradbe	Predsednik ministrskega
dr. Kožul s. r.	sveta	in	minister
Videl	za	zunanje posle
in pritisnil državni pečat dr. M. M. Stojadinovič s. r.
varuh državnega pečata.
minister_za pravosodje	(Sledijo podpisi ostalih
dr. N. Subotič s. r.	gg.	ministrov.)
Uredbe osrednje vlade.
635.
Na podstavi pooblastitve v točki 1. § 86, finančnega zakona za leto 1937/38. predpisujem tole
uredbo
o razširitvi pokojninskega zavarovanja nameščencev,*
Člen 1.
Pokojninsko zavarovanje nameščencev po predpisih prečiščenega besedila zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, razglašenega v »Službenih novinah« z dne 12. decembra 1933, št. 285/LXXXIV,** se razširja za vse nameščence, zavezane zavarovanju po §§ 1., 2. in
3.	zakona, tudi na ostale pokrajine kraljevine Jugoslavije, kjer doslej to zavarovanje ni bilo obvezno, le da § 61. zakona za to razširitev ne velja.
Člen 2.
(') Število, sedež in območje novih samostojnih pokojninskih zavodov odredi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje v soglasju z ministrskim svetom.
(-) Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani izvršuje po razširitvi pokojninsko zavarovanje nameščencev v območju okrožnih uradov za zavarovanje delavcev
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
29.	novembra 1937, št. 272/LXXlX/622.
** »Službeni list« št. 65/7 iz 1. 1934.
v Ljubljani in v Splitu, poleg tega pa tudi zavarovanje nameščencev vseh pomorskih parniških podjetij v Jugoslaviji ne glede na domovinsko luko ladje.
(:!) Odrejena območja se smejo spreminjati z odlokom ministrskega sveta na predlog ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje in po soglasnem predlogu prizadetih zavodov.
Člen 3.
Zaradi enotnega izvajanja zakona, statutov in naredb o pokojninskem zavarovanju nameščencev in zaradi zaščite skupnih koristi in ustanovitve skupnega rezervnega sklada za izravnavo rizika se ustanavlja svet pokojninskega zavarovanja, ki ga sestavljajo predsedniki in podpredsedniki pokojninskih zavodov. Ta svet ima svoje seje po potrebi, najmanj pa enkrat na leto; v sejah ima vsak pokojninski zavod samo po en glas. Prva seja sveta izda po soglasnem sklepu z odobritvijo ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje svoj poslovni red. Prvi seji sveta, ki jo skliče minister za socialno politiko in ljudsko zdravje, predseduje predsednik, ki ga odredi minister.
Člen 4.
(') Osnovne določbe statutov, zlasti pa predpisi o sestavljanju in pregledovanju letnih računov in o obliki za prijavljanje vstopa in izstopa (prijave in odjave), osnove in pravila za zavarovalno-tehnične račune in pravilniki o draginjskih dokladah so- enotni za vse pokojninske zavode za nameščence.
(2) Za novo ustanovljene pokojninske zavode izda prvi statut minister za socialno politiko in ljudsko zdravje. Do izdaje teh stalutov in ostalih predpisov veljajo začasno po n -e. liki predpisi Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani.
(3) Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani mora, kolikor je potrebno, v letu dni spremeniti in dopolniti svoj statut v zvezi s to uredbo; drugače predpiše potrebne spremembe in dopolnitve polnoveljavno minister za socialno politiko in ljudsko zdravje.
Člen 5.
(') Dokler se ne opravijo volitve in se ne konstituira nova uprava, upravlja vsak novi pokojninski zavod poverjenik ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje s posvetom šestih članov, ki jih postavi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje po zaslišanju delodajalskih in delavskih zbornic in nameščenskih organizacij, in sicer polovico iz skupine zavarovanih nameščencev, polovico pa iz skupine njih službodajalcev. Minister postavi začasno tudi člane razsodišča in njih namestnike.
(2) Do imenovanja poverjenika in sosveta po prednjem odstavku opravlja Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani vse posle po sklepih svoje uprave v smislu veljavnih predpisov, toda ločeno od svojega sedanjega poslovanja in ločeno po območjih posameznih okrožnih uradov za zavarovanje delavcev ali novih pokojninskih zavodov.
(3) Po imenovanju poverjenika in sosveta opravlja pokojninski Zavod za nameščence administrativne posle za račun teh zavodov, in to po nalogih poverjenika, dokler se ne ustroji samostojna administracija novega zavoda.
Člen 6.
C) Če je bil nameščenec zavarovan pri več pokojninskih zavodih za nameščence, šteje zavod čas zavarovanja pri drugih pokojninskih zavodih glede dolžnosti in pravic iz pokojninskega zavarovanja, kakor da ga je
zavarovanec prebil pri tem zavodu. Znesek rente z dra-ginjsko doklado in odpravnine se izračuna na podstavi prispevkov, dospelih pri vseh zavodih, kolikor niso bili vrnjeni po § 29. zakona.
(2) Vsak posamezni zavod, pri katerem je bil uslužbenec zavarovan, plača od izračunanega skupnega zneska rente z draginjsko doklado ali odpravnine po § 21. zakona samo tisti del, ki ustreza razmerju vsote prispevkov, dospelih pri tem zavodu, do vsote vseh dospelih prispevkov. Kolikor se pri odmeri rente prispevki valorizirajo, je treba računati vsoto prispevkov z valoriziranimi zneski. Izjemoma, če gre za vrnitev prispevkov po § 29. zakona, vrne vsak zavod svoj del prispevkov.
(3) Zahtevki zavarovancev in rodbinskih članov po zakonu se smejo vložiti pri katerem koli pokojninskem zavodu. Odločiti o teh zahtevkih je pristojen tisti zavod, pri katerem je bil zavarovanec nazadnje zavarovan.
(4) Preden se izda odločba, s katero se prizna renta ali odpravnina ali odredi zdravljenje po § 27. zakona, mora dobiti pristojni zavod pritrditev tistih zavodov, pri katerih je vsota dospelih prispevkov za tega zavarovanca večja od vsote prispevkov, dospelih pri pristojnem zavodu. Če bi te pritrditve ne dobil, izda odločbo, s katero se prosilcev zahtevek zavrne.
(5) Izplačilo celotne rente in kontrolo nad pravico do rente opravlja tisti zavod, ki izplačuje naj večji del rente. Zavodi obračunavajo med seboj vsako leto, najkasneje pa do konca meseca marca naslednjega koledarskega leta. Če bi zavod v določenem roku ne obračunal, mora plačevati tistemu zavodu 6 % obresti. Če po preteku še nadaljnjih treh mesecev zavod ne obračuna, obvelja obračun, ki ga je napravil prizadeti zavod.
Člen 7.
Sporna vprašanja med pokojninskimi'zavodi za nameščence rešuje minister za socialno politiko in ljudsko zdravje.
Člen 8.
Če ima službodajalec nameščence v območju več pokojninskih zavodov, zavaruje lahko vse pri tistem zavodu, v čigar območju je sedež podjetja ali službodajalca, če obvesti o tem vse prizadete pokojninske zavode.
Člen 9.
(*) Službodajalci, ki zaposlujejo nameščence, zavezane pokojninskemu zavarovanju po predpisih člena 1. te uredbe, izven območja, navedenega v odstavku 1. § 1. zakona, morajo z dnem prvega decembra 1937 prijaviti po § 63. zakona na predpisanem obrazcu te nameščence Pokojninskemu zavodu za nameščence v Ljubljani.
('*) Službodajalci so nadalje dolžni prijavljati od istega dne dalje na predpisanem obrazcu izstop iz službe in vse ostale spremembe v smislu § 63. zakona Pokojninskemu zavodu za nameščence v Ljubljani ali novim pokojninskim zavodom, ko se zanje odredi območje.
(3)	Službodajalec, ki ne poda predpisne prijave po prednjih odstavkih, se kaznuje po določbah XXI.* poglavja zakona.
Člen 10.
(‘) Zavarovanje po zakonu in po tej uredbi in dolžnost plačevati prispevke se začne z dnem 1. januarja 1938.
* V izvirniku pomotoma: XX. — Op. ur.
(2)	Začetek samostojnega administrativnega poslovanja pokojninskih zavodov v območjih, odrejenih po predpisih člena 2. te uredbe, kakor tudi rok za volitve pri novih pokojninskih zavodih določi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje s posebno naredbo za vse ali za posamezne zavode, najkasneje z dnem-1. januarja 1940.
Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Dragiša Cvetkovič s. r.
Ministrski svet je v seji z dne 25. novembra 1937 na podstavi točke 1. § 88. finančnega zakona za leto 1937/38. odobril prednjo uredbo.
V Beogradu, dne 25. novembra 1937; M. S. št. 949.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
636.
Na podstavi odstavkov 1. in 2. člena 19. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov predpisujem tale
pravilnik
o plačevanju dolgov vlagateljem in ostalim upnikom zavodov in zadrug pod zaščito s 3°/onimi obveznicami za likvidacijo kmetskih dolgov,*
Člen 1.
1. Vlagatelji in ostali upniki zavodov in zadrug, ki uživajo zaščito po uredbah z dne 23. novembra 1934, smejo do dne 28. februarja 1938 zahtevati, naj jim zavod ali zadruga v izplačilo njih terjatev da 3%ne obveznice, izdane po predpisih uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 25. septembra 1936.
2. Zavodi in zadruge morajo vse svoje obveznice, ki jih imajo ali jih pozneje dobe od Privilegirane agrarne banke, dati v odplačilo dolga svojim upnikom, ki se jim 'prijavijo v prednjem roku. Upniki so dolžni sprejeti obveznice z njih popolnim imenskim zneskom.
3. Kolikor bi skupni znesek obveznic, tako tistih, ki jih zavod ali zadruga ima, kakor tudi tistih, ki jih pozneje od Privilegirane agrarne banke prejme, ne zadostoval, da bi se izplačali vsi prijavljeni vlagatelji in ostali upniki, razdeli zavod ali zadruga obveznice med vlagatelje in upnike sorazmerno z njih prijavljenimi terjatvami.
Člen 2.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v
»Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 29. novembra 1937; št. 49.690/VI.
Minister za finance Lctica s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
30.	novembra 1937, št. 273.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Tlaka in zalaga tiskarna Merkur d, d. s Ljubljanij njen predstavnik; ptinar Mikalek s Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 97. kosu VIII. letnika z dne 4. decembra 1937.
Razglasi osrednje vlade
Tečaji za mesec december 1937.
Minister za finance je izdal naslednjo odločbo z dne 29. nov. 1937, št. 66.321/VlII.:
Od 1. do 31. dec. 1937 veljajo naslednji tečaji, po katerih se morajo radi pravilnega pobiranja taks po zakonu o taksah in določanja pristojnosti pri razsojanju preračuna vati na dinarsko vrednost vse listine, ki se glase na zlato ali tujo valuto:
1 napoleondor . .	• • •	din	298-50
1 zlata turška lira	• • •		339-70
1 angleški funt . .	• • •	*»	238-—
1 ameriški dolar ,	• • •	n	43 —
1 kanadski dolar .	• • •	«	4290
1 nemška marka .			14--
1 zlot 				820
1 avstrijski šiling .	• • •		8-72
1 belg				7-40
1 pengd 				8-60
1 braziljski milreis	• • • •		2-65
1 egiptovski funt .	• • •	M	240- -
1 urugvajski pezoe	• • •	»»	23-50
1 argentinski pezos	• • •	*v	12-90
1 čilski pezos . .	• • •	n	1-45
1 turška papirnata lira . .		M	34-80
190 albanskih frankov	• •	V*	1415"—
100 francoskih frankov	• • •	**	163"—
100 švicarskih frankov	• • •	M	1000-—
100 italijanskih lir .	• • .	JV	227-	
100 nizozemskih goldinarjev.		t»	2390-—
100 bolgarskih levov	• • •	M	45"—
100 romunskih lejev .	• • •	»»	32"-
100 danskih kron . .		1»	95V-
100 švedskih kron . .	• • •	t»	1100-—
100 norveških kron .	• • •		1080--
100 pezet 			M	240-
100 drahem . . .		JV	3950
100 češkoslovaških kron . •		J*	151-50
100 finskih mark . .			95’-
100 letonsklh lat . .	• • .	1»	815-—
Tem tečajem je že prištet pribitek (»prim c), uporabljati pa se morajo tudi v nastopnih primerih:
1. ko se sprejema kovano zlato, napoleon-dori in zlate turške lire, pri državnih blagajnah ob plačevanju davkov in drugih državnih dohodkov;
2. ko se pobirdjo pristaniške takse, o čemer izda oddelek za davke potrebna na vodila;
3. kot obračunavalni tečaji za angažiranje in potrošnje po proračunu za leto 1937138 pri vseh državnih izplačilih v tu|ih valu tah. In
4 ko se sprejemajo za kavcijo obveznice naših povojnih državnih zunanjih posojil v zlatu. 7"/nno in 80/nno Blaire & Comp. In 7a/o Državne hijiotekarne banke, emitirane v Newyorku, za preračunavanje dolarjev v dinarje
St. 66.821/VIII. — Iz bančnega in valutnega oddelka ministrstva za lina tire.
(»Služb. nov.< z dne 30. nov. 1937, št. 273.)
Razglasi kraljevske banske uprave
III.	No. 7268/1.	3499
Izkaz
živalskih kužnih bolezni v območju dravske banovine
po stanju dne 23. novembra 1937. Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih poglavarstev) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Slinavka in parkljevka. Lendava: Velika Polana (Mala Polana 6 dv.).
Vranični prisad: Ljubljana-mesto:	Ljubljana (Moste
1 dv.).
Steklina:
Ljutomer: Cezanjevei (Vogričevci 1 dvorec).
Svinjska kuga:
Brežice: Dobova (Sela 1 dv.).
Celje: Vojnik-trg (Vojnik 5 dv.). Črnomelj: Črnomelj-mesto (Črnomelj
1 dv.), Črnomelj-okolica (Vojna vas
2 dv.), Semič (Krvavčji vrh 1 dv.). Stari trg (Stari trg 1 dv.), Vinica (Podkla-nec 1 dv.).
Dravograd: Dravograd (Črneče 2 dv., Dravograd 2 dv., Otiški vrh 1 dv., Vič 5 dv.), Muta (Muta 2 dv.), Vuhred (Orlica 1 dv.).
Kamnik: Radomlje (Hudo 1 dv., Radomlje 1 dv., Rudnik 1 dv.).
Krško: Cerklje (Vel Mraševo 1 dv.), Leskovec (Češenjce 8 dv., Zasap 1 dv.), Škocjan (Dobrava 2 dv.), Št. Jernej (Drama 3 dv.. Gomila 1 dv., Št. Jernej 5 dv., Mihovca 7 dv.. Šmalčja vas 2 dv., Zvabovo 1 dv.), Trebelno (Eogneča vas
3 dv., Cikava 1 dv.. Češenjce 2 dv., Jel-ševec 1 dv., Roje 1 dv., Štatenberg 1 dv.).
Laško: Laško (Laško 1 dv.), Sv. Krištof (Sv. Krištof 1 dv.),
Litija: Št. Vid (Vel. Pece 4 dv.) Ljubljana: Brezovica (Brezovica 2dv.), Log (Lukovica 1 dv.), Polje (Zalogi dv.). Slivnica-Zalna (Mala Loka 2 dv.), št. Jurij (Staro aDno 1 dv., Rožnik 1 dv.. Vel. Lipi,jene 3 dv., Mala vas 1 dv., Ponova vas 1 dv), Vrhnika (Vrhnika 2 dv.. Notranje gorice 3 dv.), Ježica (Tomačevo 1 dv.)
Marihor-desni breg: Fram (Kopivnik 1 dv., Loka 1 dv.. Slivniško Pohorje
1 dv.), Hoče (Bohova 1 dv.. Sv Miklavž
2 dv.). Pobrežje (Zrkovci 1 dv.), Poljčane (Vrhole 1 dv.). Pragersko (Pre-trež 2 dv.), Rače (TrniČe 1 dv.). Slovenska Bistriea-inesto (Slov Bistrica 2dv., 7g. Bistrica 1 dv.). Slov. Bistriea-okolica (Time 1 dv ) Šmartno na Pohorju (Fraj-hajm 3 dv.).
Maribor-levi breg: Jarenina (Pesnič-ki dvor 2 dv.), Sv. Jurij ob Pesnici (Je-dlovnik 3 dv.), Kamnica (Bresternica
1 dv.), Korena (Mala Zimica 1 dv.), Košaki (Košaki 1 dv., Vodole 1 dv.), Zg. Sv. Kungota (Kozjek 1 dv.), Pesnica (Dobrenje 2 dv., Ranca 1 dv.).
Ptuj: Cirkovci (Cirkovci 1 dv.), Dor-nova (Sp. Vilovljak 3 dv.), Hum (Pušen-ci 1 dv.), Svetinje (Ivanjkovci 2 dv.), Št. Janž na Dravskem polju (Zlatoličje
2 dv.), Sv. Lenart pri Vel. Nedelji (Podgorci 2 dv.).
Radovljica: Dovje-Mojstrana (Dovje 1 dv.), Gorje (Zasip 2 dv.).
Slovenj Gradec: Šoštanj (Šoštanj 1 dvorec), Topolščica (Topolščica 1 dv.).
Ljubljana-mesto: Ljubljana (Dravlje 1 dv., Kleče 1 dv.).
Svinjska rdečica:
Brežice: Rajhenburg (Stolovnik 2 dv.).
Črnomelj Adlešiči (Vel. Sela 1 dv.), Črnomelj-okolica (Kanižarica 1 dv.), Gradac (Dol. Griblje 1 dv.), Metlika-okolica (Ravnaoe 1 dv.), Vinica (Pod-klanec 1 dv.).
Dravograd: Prevalje (Jamnica 1 dv.).
Kamnik: Kamnik (Mestna klavnica 1 dv.).
Kočevje: Velike Lašče (Zlati rep 1 dv.).
Konjice: Slov. Konjice-okolica (Stare Slemene 6 dv.).
Krško: Boštanj (Dol. Boštanj 1 dv.), Cerklje (Gor. Skopice 1 dv.), Št. Jernej (Mihovca 1 dv.).
Lendava: Črehšovci (Gor. Bistrica 3 dvorci).
Litija: Dole (Vel. Goba 1 dv.), Šmartno (Gradišče 1 dv.).
Ljubljana: Borovnica (Borovnica 1 dvorec), Dobrova (Hruševo 1 dv.), Preserje (Preserje 1 dv.), Rudnik (Srednja vas 1 dv., Selo 2 dv.), Šmarje (Šmarje 1 dv.).
Logatec: Rovte (Lom 1 dv.), Stari trg (Markovec 1 dv.).
Maribor-desni breg: Fram (Morje 1 dvorec), Limbuš (Pekre 1 dv.), Makole (Dežno 1 dv.), Poljčane (Vrhole 2 dv.), Slov. Bistricd-mesto (Slov. Bistrica 2 dvorca), Slov. Bistrica-okolica (Videž 1 dv.).
Novo mesto: Ajdovec (Gor. Ajdovec
3 dv.. Dol. Ajdovec 3 dv.), Do rnič (Luža 1 dv.), Trebnje (Kamni potok 1 dv.).
Slovenj Gradec: Mislinja (Mala Mislinja 1 dv.. Sv. Vid 1 dv., Završe ldv.), Podgorje (Sp. Podgorje 1 dv., Zg. Podgorje 2 dv.).
Šmarje pri Jelšah: Šmarje pri Jelšah (Krtince 1 dv., Mala Pristava 2 dv.).
Kuga čebelne zalege:
Maribor-desni breg: Pragersko (Črešnjevec 1 dv.). Slov. Bistrica-okol. (Cigon-ca 1 dv ). s
Ptuj: Grajena (Grajena 1 dv.), Po-lenšak (Bratislava 1 dv.), Rogoznica
(Podvinci 2 dv.), Sv. Marko (Sv. Marko 1 dv.), Sv. Tomaž pri Ormožu (Sejanci 1 dv ). Sv. Urban (Janežovski vrh 1 dv., Levaniči 1 dv.).
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 25. novembra 1937.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
I 1502/37—2.	3497
Oklic.
Primc Alojziju, pos. iz Sred. Globo-dola, je vročiti v izvršilni stvari Primca Janeza, pos., Sred. Globodol 9, po dr. Režeku, dovolilo izvršbe z dne 18. XI. 1937, I 1502/37—2, s katerim se je dovolila prisilna dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Globodol vi. št. 124, zemljiška knjiga Golobinjek vi. št. 762.
Ker sedanje bivališče Primca Alojzija ni znano, se mu postavlja za skrbnika dr. Trošt Josip, odvetnik v Novem mestu.
Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. Ila.,
dne 18. novembra 1937.
II I 236/36-4.	3485-2-2
Amortizacija.
Na prošnjo Fortuna Rozalije, zasebnice v Gorenji vasi pri Stični št. 11, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih počenši po tem razglasu svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjižica hranilnice in posojilnice v Št. Vidu pri Stični, št. 4752 z vlogo din 2116, glaseča se na ime Fortuna Alojzij.
Okrajno sodišče v Višnji gori, odd. I.,
dne 22. novembra 1937.
1 17/36-106.	3513
Dražbeni oklic.
Dne 12. januarja 1938 o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 124 dražba nepremičnin rudniška knjiga okrožnega sodišča v Ljubljani pod Tom V Lit. I), Fol. 6 in nadalje pod Lit. E, Fol. 1.
Premogovnik rjavega premoga v Globokem pri Brežicah, rudniška polja: Oskar, Mali vrh, Ernest, Piršenbreg, Globoko in Marija. Vsako polje sestoji iz štirih dvojnih jamskih mer; najbližja železniška postaja Brežice.
Cenilna vrednost: din 334.420'—.
Vrednost priteklin: din 28.320'—.
Najmanjši ponudek: din 111.474'—.
Varščina: din 33.442'— v gotovini, hranilnih knjižicah ali vrednostnih papirjih.
Obenem s prisilno dražbo entitete se bo vršila prisilna prodaja zavezani stranki pristoječih prostosledov.
Najmanjši ponudek za prostoslede znaša: din 9867'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 15. novembra 1937.
k Su 406—20/37—3.	3306—3—3
Oklic.
Pri podpisanem sodišču se hranijo že nad 30 let sledeči depoziti:
Štev, akta		Sklad	Štev. hran. knjižice	Vrednost din	Hranjer od let
	412/94	Miha Cerkovnik	1.409	70'-	1894
	546/94	Marija Pajer	2.111	200-	1894
	64/95	Udir X.	2.158	80'-	1895
	348/97	Eržen Peter in Boštjan	3.034	25'—	1897
	155/97	Jože Kozina	2.763	25 50	1897
	290/88	Zapuščina pokojnega Gašperja Sušnika	3.109	w —	1888
	328/95	Peter Koželj	1.534	17'50	1895
	324/85	Zapuščina Kuharja Alojza	2.696	76-	1885
	387/93	Peter Delovec in Miha Delovec	24.202 24.201	38 — 29-	1893
	12/93	Ignacij Sušnik	1.497	322 50	1893
	15/91	Frančiška Lončar in ndl. Rozalija Lončar	24.206	466-	1891
P	174/6	Debeljak Johana	14.188	8 —	1906
A	161/99	Pia Šmidhofer	5.094	63-—	1899
P	61/00	Lovrenc Žagar	13.101	88'—	1900
0	29/1	Jože in Marija Štirn '	7.172 7.174	28-— 28'-	1901 1901
P	98/00	Janez Beton	15.284	145'—	1900
P	58/6	Alojzija Stare	13.496	18’—	1906
P	33/4	Valentin Stružnik	11.290	39'—	1904
	39/85	Zapuščina Blaža Ulčarja	24.432	36'-	1885
P	88/4	Janez Ziherl	24.144	27-	1904
P	130/98	Jurija Štularja otroci	11.568	34-	1898
O	81/3	Janez Vovnik	9.912	211'—	1903
	59/6	Karel in Ignacij Rotar	13.497 13.498	8'50 . 8-50	1906
	35/85	Miha Zorman	24.194	35'50	1885
	654/94	Angela Labernik	1.349	415 —	1894
	337/97	Peter in Marija Kovač	3.534 3.535	11'50 11'50	1897
	276/4	Kočar Janez	12.055	18'50	1904
p	148/4	Martin Zajc	11.911	87'-	1904
p	61/4	Franc Kodran	11.314	9 —	1904
p	157/1	Marija Sire	9.026	211'—	1901
	90/95	Albert Šimenc	22.733	249 —	1895
	74/2	Zapuščina Janeza Tomca	12.682	31'—	1902
IV	32/75	Neznani dediči Karla Souva1	2.699 11.889	8-’ 133-—	1875
IV 314/95		Ignacij in Jakob Rotar	11.890	82'—	1895
IV	161/77	Miha Gašperlin	24.192	303’—	1877
IV	69/87	France Tičar	24.207	151'—	1887
A	110/1	Zapuščina Marije Oman	7.441	ur—	1901
P	73/2	Anton Umnik	13.727	77'—	1902
P	137/1	Bernik Martin	11.283	r—	1901
IV	98/93	Jožef Uranič	144	158'50	1893
IV	282/94	Peter Rotar	3.497	377'—	1894
A	286/00	France Kosem	11.581	393'—	1900
P	11/00				
IV	63/82	Šelhaus Filip	4.594	134-—	1892
IV 389/84		Jakob Vilfan	2.617	10'—b	1884
IV	95/88	France Rebernik	3.419	' 25’50	1888
IV 195/86		Zapuščina Malija Vincenca	2.895	• 20'-	1886
IV 412/79		Zupan Lenart	24.190	22'—	1879
	460/94	Anton Troha	24.193	313'—	1884
IV 77/86—04		Jernej Jerala	24.203	252 —	1904
IV	134/94	Jakob Jerala	24.211	12'—	1894
IV 215/97		Janez Eržen	2.740	25’—	1897
A	199/5	Zapuščina Jurija Čuka	12.889	4250	1905
IV	2IIZ20	Jakob Jenko	24.200	47'-	1890
P	58/99	Janez Pibernik	12.649	225-—	1899
IV	7/95	Ana Langus	13.904	342-—	1895
P	94/5	Janez, Franca in Marjana Šenk	12.730 ’	6'—	
			12.731 12.733	O-— 6'—	1005
Neznanokje bivajoče lastnike teh depozitov pozivamo, naj v teku enejn leta, 6 tednov in 3 dni uveljavijo svoje pravice do teh depozitov, sicer bi se izrekli za zapadle v prid erarju.
Okrajuo sodišče v Kranju, odd, I., dne 6. novembra 1937,
y I 3526/37-7.	3489
Dražbeni oklic.
Dne 7. januarja 1938 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Spodnja Šiška vi. št. 776 (zidana delavnica z garažami, ograjo in tri zemljiške parcele).
Cenilna vrednost: din 370.392'—.
Najmanjši ponudek: din 185.196'—.
Vadij: din 37.040'— je položiti v gotovini, ali v domačih državnih vrednostnih papirjih, v katerih se smejo po predpisih, veljajočih o tem, nalagati novci varovancev — v nevinkuliranih, brez omejitve izplačljivih vložnih knjižicah zavodov v smislu § 158. cpp.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 22. novembra 1937.
*
IX I 1478/35-45.	3444
Dražbeni oklic.
Dne 5. januarja 1938 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga
a) Rače vi. št. 170. 334, 367,
b) Ješenca vi. št 208,
c) Sv. Marjeta vi. št. 373,
č) Fram vi. št. 283.
Cenilna vrednost: ad a) din 32.277'40, din 8.944'80, din 6.145'-, ad b) din 15.564'80, ad c) din 1.275'80, ad č) din
1.547'—.
Vrednost.priteklin: ad a) din 1 800'—.
Najmanjši ponudek: din 43.838'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 1. novembra 1937.
*
I 2436/37-11.	3436
Dražbeni oklic.
Dne 5. januarja 1938 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Sesterže vi. št. 456 (idealna polovica)..
Cenilna vrednost: din 527'50.
Najmanjši ponudek: din 352'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobil veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 17. novembra 1937.
*
I 398/37-8.	3347
Dražbeni oklic.
Dne 5. januarja 1938 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin vi. št. 172, 206 in 207 k. o. Ješovec in vi. št. 91 k. o. Sv. Tomaž.
Cenilna vrednost: din 115.506'50.
Vrednost pritekline: din 3.290'—.
Najmanjši ponudek: din 77.005'—.
Jamčevina: din 11.551'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega souišča.
Sresko sodišče Šmarje pri Jelšah,
dne 8. novembra 1937.
I 187/37-8.	3422
Dražbeni oklic.
Dne 5. januarja 1938 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin V* vi. št. 8 in 224 k. o. Zagradec in vi. št. 144, 258, 259 in 270 k. o. Valična vas.
Cenilna vrednost: din 21.435'—.
Najmanjši ponudek: din 14.290’—.
Varščina: din 2.144'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Žužemberku,
dne 12. novembra 1937.
Vpisi v zadružni register.
Vpisala se je nastopna zadruga:
978.
Sedež: Gornja Ponikva.
Dan vpisa: 12. novembra 1937.
Besedilo: Vodovodna zadruga registrirana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Oskrbovanje zadružnikov in njihovih družin s pitno vodo in sploh z vodo v gospodarske namene.
Zadružna pogodba (statut) z dne
17.	septembra 1937.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njegovim štirikratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z oklicem pred cerkvijo na Gornji Ponikvi.
Načelstvo sestoji z 7 zadružnikov. Člani načelstva so Jezernik Martin, pos., Goršek Rudojf, šolski upravitelj, Gorišek Janez, župnik, Jezernik Franc, pos., Rozman Janez, pos., Kveder Jurij, pos.,
Semečnik Leopold, pos., vsi na Gornji Ponikvi.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelstva. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, dne 9. novembra 1937.
Firm. 19/37 — Zadr IV 143/1.
Izbrisala se je nastopna-zadruga:
979.
Sedež: Črnomelj.
Dan izbrisa: 23. oktobra 1937. Besedilo: Mlekarska zadruga reg. zadr. z omej. zav. v likvidaciji.
Zaradi končane likvidacije.
Knjige hrani župni urad Črnomelj. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 23. oktobra 1937.
Zadr. III 61/4.
Konkurzni razglasi
980.	3507
Sklic zbora upnikov.
Prezadolženem Ilirska rudarska družba z o. z. v Prevaljah.
Po predlogu konkurznega upravitelja dr. Senkoviča Zdenka se sklicuje zbor upnikov na dan
18.	decembra 1937 ob xk 9. uri pri okrožnem sodišču v Mariboru soba štev. 84.
Predmet: volitev upniškega odbora. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 27. novembra 1937.
St 10/36.
*
981.	3508
Poravnalni oklic.
Okrožno sodišče v Npvem mestu, odd. II., dovoljuje otvoritev poravnalnega postopanja o imovini Zajca Jakoba, neprotokoliranega trgovca v Črnomlju št. 56.
Za poravnalnega sodnika se postavlja starešina okrajnega sodišča v Črnomlju Sporn Anton, za poravnalnega upravitelja pa Krisper Franjo, javni notar v Črnomlju.
Narok za sklepanje o poravnavi bo dne 12. (dvanajstega) januarja 1938 ob
11.	uri in 30 min. pri okrajnem sodišču v Črnomlju.
Upniki se pozivajo, da do dne 22. (dvaindvajsetega decembra 1937 prijavijo svoje terjatve okrajnemu sodišču v Črnomlju, ker bi jih sicer zadele posledice § 41. zakona o prisilni poravnavi izven stečaja.
Dolžnik ponuja upnikom 40 °/o kvoto, plačljivo v desetih enakih zaporednih mesečnih obrokih, od katerih zapade prvi obrok 60 dni po pravomočnosti poravnave.
Pravno dejstvo otvoritve poravnalnega postopanja pričenja dne 3. decembra 1937.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. I.,
dne 2. decembra 1937.
Por 5/37-5.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Mag. št. 64.611/37.	3501
Razpis.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje javno ponudbeno dražbo za pre-urcditvena dela pri zbiralnem kanalu na Tjrševi cesti pred glavno pošto.
Ponudbena dražba bo v četrtek, dne 16. deeembra 1937 ob
11.	uri dopoldne v mestnem gradbenem uradu ljubljanskem, kjer se dobe razpisni pogoji, obrazci in pripomočki.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 27. novembra 1937.
No. 290/15.
*
3471 3-2
Razpis.
Uprava policije v Ljubljani razpisuje nabavo 153 zimskih bluz, 3 pelerin za konjenike enakih dežnim plaščem,2 kompletnih usnjenih uniform za stražnike-šoferje in 7 velikih srebrnih pletenic za nadstražnike.
Javna ustna licitacija se bo vršila dne
11.	januarja 1938 ob 11. uri v pisarni poveljnika drž. polic, straže.
Pogoji za to dobavo se dobe pri podpisani upravi — poveljniku drž. policijske straže.
Uprava policije v Ljubljani — policijska straža v Ljubljani,
dne 26. novembra 1937.
*
Št. 339/2.	3502
Razpis.
Občina Begunje, srez Logatec, razpisuje pragmatično mesto občinskega taj-nika-pripravnika. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Varščina din 7.000'—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v teku enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Občina Begunje, dne 30. novembra 1937.
*
3486-3-2
B No. 703/1-1937.
Objava.
Izgubila se je evidenčna tablica štev. 2—505—1937 za osebni avtomobil »Ford-Eifel« in se proglaša za neveljavno. Sreski cestni odbor v Mariboru, dne 27. novembra 1937.
*
Broj: 51.902-1937.	3450-3-3
Ojrlas licitacije.
Središnji ured za osiguranje radnika održače u prostorijama Okružnog ureda za osiguranje radnika u Osijeku na dan
15.	decembra 1937 u 11 sati drugu javnu pisinenu ofertalnu licitaciji) za izdavanje soboslikarskih i ličilačkih radova za novogradnja uredske zgrade Okružnog ureda za osiguranje radnika u Osijeku.
Ponude se imadu predati najkasnije do tog roka u zapečačenom omotu sa oznakom: Ponuda za soboslikarske i li-čilačke radove za novogradnju Okružnog ureda za osiguranje radnika u Osijeku.
Kaucija imade se položiti prema odredbama uslova licitacije. Brzojavne, zakašnjele, nepropisno sastavljene lli nepotpune ponude ne če se uzeti u obzir.
Podloge za sastav^janje ponude mogu se dobiti dnevno kod Tehničkog otseka Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu. Mihanovičeva ul. 3/1 V, soba broj 416, ili kod Gradjevne uprave Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Osijeku, Nodilov trg 4, za vreme ure-dovnih sati uz naplatu od din 30'—.
U Zagrebu, dana 24. novembra 1937.
Središnji ured za osiguranje radnika.
Razne objave
3504
Dražbeni oklic.
V konkurzni zadevi prezadolženca A. Lowy/Geza Micki, trgovca v Središču ob Dravi se vrši prodaja raznega trgovskega blaga (manufakture, železnine in špecerije) ter trgovske oprave
dne 13. decembra 1937 dopoldne ob 9. uri
na mestu samem, v Središču ob Dravi.
I)r. Adam Ban s. r., konkurzni upravitelj.
*
3511
Vabilo na izredni občni zbor
tvrdke Automontaže, delavnice d. d. v Ljubljani,
na dan 20. decembra 1937 ob 10. uri v prostorih Jugoslavenske banke d. d., podružnice v Ljubljani, Gajcva ulica 3, s sledečim dnevnim redom:
1. Sprememba sedanje firme v »Jadran« avtobusno podjetje d. d. v Ljubljani.
2. Sprememba čl. 4. družbenih pravil, ki naj se glasi: Namen družbe je prevažanje potnikov in blaga z motornimi vozili (avtobusi, kamioni).
3. Slučajnosti.
Delničarji, ki se hočejo udeležiti izrednega občnega zbora z glasovalno pravico, se pozivajo, da tri dni pred tem polože delnice pri družbini blagajni ali pri Jugoslavenski banki d. d., podružnici v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 2. decembra 1937.
Automontaža delavnica d. d. v Ljubljani,
3510
Vabilo na izredni občni zbor tvrdke »Triglav«, d. d. za proizvodnjo in prodajo prevoznih sredstev v Ljubljani, na dan 20. decembra 1937 ob 11. uri v prostorih Jugoslavenske banke d. d., podružnice v Ljubljani, Gajeva ulica 3, s sledečim dnevnim redom:
1. Sprememba sedanje firme v »Auto-montažo« d. d. v Ljubljani.
2. Slučajnosti.
Delničarji, ki se hočejo udeležiti izrednega občnega zbora z glasovalno pravico, se pozivajo, da tri dni pred teni polože delnice pri družbini blagajni ali pri Jugoslavenski banki d. d., podružnici v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 2. decembra 1937.
Automontaža delavnica d. d. v Ljubljani.
*
Objava.
3500
Izgubila sem potni list št. 57.519, izdan dne 23. novembra 1933 od jugoslov. konzulata v Grazu na ime: Benko Jožefa, zasebnica iz Ponikve. Proglašam ga za neveljavnega.
Benko Jožefa s. r.
*
Objava.
349?
Izgubil sem reg. tablico za bicikel št. 95771 ter jo proglašam za neveljavno.
Cimperman Alojzij s. r.f Polzela 24.
*
3512
Objava.
Uničeno je bilo izpričevalo II. razreda I. drž. realne gimnazije v Ljubljani za 1. 1917/18. na ime: Marko Jožef iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno.
Marko Jožef s. r.
*
3496
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo, izdano od sreza Radovljica po« štev. 228 znamke »Vesta«, giasečo se na ime Trifunovič Božidar, Boh. Bela. Proglašam jo za neveljavno.
Trifunovič Božidar s. r-» Boh. Bela.
*	3493
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico osebnega avtomobila (evid. tablica št. 2-138°) na ime: Zaletel Franc, Št. Vid. Prog'3' Sam jo za neveljavno.
Zaletel Franc s- r” Št. Vid nad Ljubljano-
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik? Pohar Robert v Ljubljani. Tiska ln zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavniki O. Mihalek v Ljubljani.
)