Naročnik: Savinjske novice d.o.o. Savinjska 4, 3331 Nazarje OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a 3000 Celje GRAFIČNE STORITVE MAJICE IN linraf £APE po ---1 ■ VAŠEM OKUSU Na trgu 51, Mozirje BARVN in ČB m fotokopiranje in tiskanje grafično oblikovanje • VI vezave vseh vrst (spiralne, termo, diplomske naloaeTel.: 839-50-80 izdelava tiskovin Delovni čas: (vizitk, vabil, letakov...) 0(j ponedeljka do petka plastificiranje 8.00-12.00,13.00-16.00 SANACIJA GOZDOV PO VETROLOMU (stran 4) Gostovanje slovaške (f folklorne v skupine Tradicia Mozirje z o o . Attemsov trg 3, Gornji Grad DAVIDOV >, V občini Gornji Grad imajo v planu kolesarsko pot (foto: Igor Solar) ZA ŠPORT ZA VSE NAM GRE Priporočila so v Športni uniji Slovenije oblikovali na podlagi lokalnih posvetov z naslovom Za šport za vse nam gre, ki so jih v preteklih mesecih pripravili v Sežani, Celju, Novi Gorici, Kopru in na Ravnah na Koroškem, sprejeta pa so bila na osnovi znanstvenih dognanj o pomembnosti športa za vse, primerov dobre prakse in mnenj ter predlogov razpravljavcev. Priporočila so namenjena predvsem političnim strankam, ki imajo možnost spodbujati in omogočati zagotavljanje učinkovite podpore športni rekreaciji. Športna unija Slovenije političnim strankam predlaga, da v svoje programe in aktivnosti umestijo podporo organizacijam, katerih vodilo je športna rekreacija. Prav tako Športna unija Slovenije vlado in druge pristojne institucije poziva, da pregledno in dolgoročno spodbujajo civilnodružbene organizacije na področju športa, njihovo avtonomijo in družbeno odgovornost ter prostovoljnost. ZAVEDANJE POMEMBNOSTI ŠPORTA K oblikovanju priporočil so njihove snovalce spodbudila predvsem znanstvena spoznanja, ki opozarjajo, da se mladostniki v Sloveniji vse manj ukvarjajo s športom in da se ponudba kakovostnih športnih programov sorazmerno zmanjšuje ter draži. Prav tako javnomnenjske raziskave kažejo, da se posamezniki še vedno ne zavedajo pomembnosti vloge gibalne oziroma športne aktivnosti pri krepitvi in ohranjanju zdravja ter kakovosti življenja. Analize naložb izjavnih sredstev v športno infrastrukturo kažejo, da so vlaganja namenjena predvsem gradnji novih objektov, namenjenih vrhunskemu športu,javna sredstva, namenjena športni rekreaciji, pa so iz leta v leto manjša. Tudi davčna politika ne spodbuja zasebnih naložb v šport in zdravje. V Športni uniji Slovenije si po najboljših močeh prizadevajo, da bi država v večji meri podprla dejavnosti na področju športne rekreacija in z ustreznejšo zakonodajo poenostavila delovanje prostovoljnih in neprofitnih organizacij s področja športa. KAKŠNA JE SLIKA V NAŠIH OBČINAH? V občinah Zgornje Savinjske doline imajo občani kar nekaj možnosti za športno udejstvovanje. Vsaka občina je z zakonom dolžna sofinancirati rekreativne in športne dejavnosti, med katere sodijo: redna dejavnost društev in klubov, športna vzgoja otrok in mladine, športna dejavnost študentov, kakovostni šport, vrhunski šport, športna rekreacija, šport invalidov, športne prireditve ... V ta namen občine objav-ijojavni razpis za sofinanciranje letnega programa športa, na katerega se prijavijo razna društva in športni klubi s svojimi programi. Če le-ti ustrezajo pogojem razpisa, jih občina rekreacijo za moške, ženske in mladino, starejši pa imajo za rekreacijo na voljo prostor v POŠ Solčava. Poleg tega pa imajo v Solčavi še dva lokostrelska kluba, smučarsko-skakaini klub, planinsko društvo ... Zimske športne aktivnosti pa lahko zainteresirani izvajajo na dveh smučiščih, ki sta v lasti zasebnikov, in na tekaški progi, kije last podjetja Logarska dolina d.o.o. Vtem delu naše doline je urejenih tudi ogrom- no pohodniških poti, kijih lahko koristijo tako domačini kot tudi ostali. V sosednji občini Luče imajo občani, po besedah župana Cirila Rosea, na voljo dve igrišči, ki jih koristijo predvsem v poletnem času. Tako so imeli poleti za mlade pripravljeno akcijo Veter v laseh. V zimskem času je občanom in občankam na voljo šolska telovadnica. V okolici so urejene tudi kolesarske in sprehajalne poti, možnost pa je tudi planinarjenja. Zainteresirani lahko aktivnosti izvajajo pod okriljem raznih klubov in društev, ki so sofinancirana s strani občine (športno društvo, planinsko društvo, gorniški klub, smučarski klub ...), lahko pa se rekreirajo tudi individualno. Županja občine Ljubno je povedala, da lahko domačini brezplačno uporabljajo dve rokometni, dve nogometni in dve košarkarski igrišči, na voljo je tudi telovadnica, ki jo koristijo športni klubi. Za minimalno plačilo v šolski telovadnici izvajajo rekreacijo za upokojence in nosečnice. Urejeno imajo tudi gozdno učno pot, ki je namenjena vsem, rekreativno pot na Sopot, označeno kolesarsko stezo ter urejeno pešpot ob Savinji. PESTRA PONUDBA V VSEH OBČINAH Na občini Gornji Grad so povedali, da imajo občani in občanke na voljo tri igrišča, športni park, travnato igrišče za mali nogomet, V Zgornji Savinjski dolini je občanom blizu dosegljivo tudi planinarjenje (foto: Igor Solar) koristijo pa lahko tudi šolsko telovadnico. Športna društva in klubi so združeni v športni zvezi in so pod okriljem občine. Poleg aktivnosti v klubih in društvih se lahko domačini rekreirajo na učni poti, na lokalnih sprehajalnih poteh, občina pa ima v planu tudi kolesarsko pot. Spomladi so organizirana predavanja Živimo zdravo, kjer so temam primerno organizirani tudi pohodi. Tudi v občini Rečica ob Savinji imajo poskrbljeno za športno aktivnost prebivalcev. Na občini so povedali, da lahko le-ti koristijo dve športni igrišči, igrišče za odbojko na mivki, košarko in mali nogomet, imajo pa tudi igrišče za veliki nogomet in teniško igrišče. V zimskem času OBČINA SOLČAVA V Solčavi so nedavno pričeli z zemeljskimi deli za izgradnjo večnamenskega prireditvenega prostora ob tamkajšnji podružnični osnovni šoli. Potrebni material za podlago navažajo iz Savinje, kjer podjetje Nivo Celje izvaja protipoplavno urejanje struge in je zato na razpolago dovolj prodnega kamenja in peska. Isti izvajalec dela tudi dovozno cesto do mrliške vežice in zemeljska dela za ureditev tamkajšnjih prepotrebnih parkirišč. Kot je povedal solčavski župan Alojz Lipnik, hitijo z deli zato, da se podlage preko zime utrdijo in umirijo, kar je še posebej pomembno v tako ostrih vremenskih pogojih, kot so pri njih. V letošnjem letu so v Solčavi uspeli dokončno sanirati statiko tamkajšnje s spomeniškim varstvom zavar- je na voljo šolska telovadnica, kjer izvajajo individualne športne programe, ki pa jih morajo udeleženci sami financirati. V poletnem času so za mlade priredili akcijo Veter v laseh. Označenih kolesarskih in sprehajalnih poti zaenkrat nimajo, vsaktega željan, pa se lahko s kolesom ali peš odpravi po že obstoječih lokalnih poteh. Občina Nazarje nudi občanom in občankam nogometno, odbojkarsko in košarkarsko igrišče. Na voljo imajo tudi športno rekreativna centra Laze pri Kokarjah in Račnek v Šmartnem ob Dreti. Na igrišču v Nazarjah lahko mladi preizkušajo svoje sposobnosti in spretnosti na rolki v skate parku. Športna dvorana je v lasti občine, upravnik pa je podjetje Dom Nazarje inje za uporabo osnovne šole brezplačna, ostala društva pa plačujejo najemnino. Označene kolesarske poti v občini ni, so pa lokalne poti, kijih kolesarji uporabljajo. Ob Savinji je urejena pešpot, ki povezuje Nazarje s sosednjo občino Mozirje. V občini Mozirje je izvajanje športnih in rekreativnih dejavnosti naloga Zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje. Pod njihovim okriljem deluje kar nekaj športnih klubov in društev, poleg tega pa imajo v upravljanju športno dvorano, kjer vsak popoldan izvajajo športne dejavnosti: aerobiko, športno šolo, plezalne dogodivščine, ju- jitsu ... V dvorani imajo treninge tudi domača športna društva. Poleg uporabe dvorane so občanom in občankam na voljo še igrišča za mali nogomet, za veliki nogomet, za košarko in odbojko na mivki. Pred kratkim so obnovili športni park v Lokah, kjer so uredili slačilnico in skate park. Za kolesarje imajo označene kolesarske poti, sprehajalci pa se lahko sprehodijo ob Savinji. Ponudba športnih in rekreativnih dejavnosti v občinah Zgornje Savinjske doline je torej pestra. Vsak, ki se je željan športno udejstvovati, lahko najde vsaj eno obliko njemu ustrezne rekreacije. Franci Kotnik, Erika Jamnik ovane cerkve Marije Snežne. Za toje bilo potrebno odkopati temelje tudi do dva metra globoko in jih dodatno okrepiti, pod stare temelje pa in-jicirati posebno cementno maso. Prav tako so na zgornjem delu zgradbe naredili betonski venec ojačan z armirano konstrukcijo. Stroški zahtevnih posegov so znašali 400.000 evrov. V naslednjem letu bodo, tako pravi župnik Alojz Ternar, restavrirali zunanje kamnite dele, nato pa pridejo na vrsto še zidovi. Vsa obnovitvena dela naj bi bila končana leta 2011, začela pa so se leta 2006. Potrebno bi bilo posodobiti tudi kamnite stopnice iz vasi do cerkve in še marsikaj, a je vse odvisno od razpoložljivih sredstev, meni Ternar. Marija Lebar Hitijo z gradbenimi deli Na več gradbiščih v Solčavi pred zimo hitijo z zemeljskimi deli (foto: Marija Lebar) LENARTOV SEJEM NA REČICI OB SAVINJI Rokodelci bodo postavili na ogled in kupčijo svoje izdelke Člani Turističnega društva Rečica letos ponovno vabijo na Lenartov sejem, ki ga bodo pripravili v nedeljo, 12. oktobra. Z njim bodo poskušali približati utrip in nekdanje dogajanje na zgornjesavinjskih sejmih v času med obema vojnama. Sejemski živžav z rokodelci domače in umetne obrti se bo pričel ob 9. uri, ko bo zbrani množici trški policaj predstavil pravila sejmarjenja, saj se pri »glihanju in kupčevanju« ne sme goljufati. Dvignili bodo tudi trško zastavo. Da pa bo vse, kot je bilo nekoč, bodo organizatorji obudili narodopisne like, ki se bodo sprehajali med stojnicami. Tako bodo prisotni tudi posebneži, ki še danes živijo v pripovedih starejših Reči-čanov in Zgornjesavinjčanov. Na štantih bo na ogled in kupčijo postavilo svoje izdelke veliko število rokodelcev od blizu in daleč, naprodaj pa bodo tudi domače kulinarične dobrote. Organizatorji obljubljajo, da se bo pod rečiškimi kostanji širil vonj po domačem tolkcu, moštu in pečenem kostanju, manjkalo ne bo niti drugih dobrot, predvsem pa bo sejemski utrip prilika, da se srečate z znanci, poklepetate in se nasmejite. Torej, če vas zanima nekdanje življenje in utrip zgornjesavinjskih sejmov med obema vojnama ali pa se želite za en dan povrniti v preteklost, oblecite »pražnje gvante« in obiščite Rečico v nedeljo, 12. oktobra. Tu boste lahko marsikaj kupili, barantali za ceno ali pa si zgolj ogledali, kako so nekdaj »glihali« in kupčevali. Marija Šukalo Pozabljeni furmani Piše: Aleksander Videčnik Nekoč je bilo na naših cestah veliko furmanov, posebno živahno je bilo v Gornji Savinjski dolini, saj tod ni vodila železnica, čeprav je bilo leta 1913 vse nared, da bi z deli na gradnji železnice, ki naj bi bila speljana pod Menino na kranjsko stran, pričeli. Pa je vse te načrte onemogočila prva svetovna vojna. Tako so dejansko bili edini prevozniki domači furmani. Ti so bili bolj pogosti v nižinskem delu doline. Sloje za dodatno dejavnost na kmetiji, kije bila še kako potrebna v kriznih časih okoli leta 1930, ko kmet sicer ni imel rednih virov od kmetije. Vse življenje na vasi seje bistveno spremenilo že po kmečki odvezi - družine so bile številčne, eden med njimi je postal gospodar, drugi pa tete in strici, skratka delovne roke. To je povzročilo že koncem 19. stoletja velika odseljevanja kmečkega prebivalstva, mnogi so iskali kruh vtujini, veliko pa sejih je usmerilo v furmanstvo, kije dalo dokaj redni zaslužek. DELO S KONJI Furmani niso imeli lahkega dela, vendar so bili med seboj zelo povezani in so v primeru potrebe pomagali drug drugemu. Ker tedaj ni bilo pretiranega prometa na cestah, posebno še ne motornega, so radi vozili v kolonah. Tedaj so posedli na čelni voz in prepevali, to je bilo lepo slišati in tudi pogled na te skupine je bil zanimiv. Seveda so predvsem pozimi, tedaj so bile zime še ostre, trpeli zaradi mraza. Znano je, da so pozimi nosili posebne klobučevinaste škornje, ki so bili topli. Tako se mi starejši spominjamo skupin furmanov na naših cestah. Seveda pa delo furmanov ni bilo le prevažanje, tudi v gozdu so bili konji nepogrešljivi pri vlaki. Nenazadnje so bili v pomoč pri obdelavi zemlje in so predstavljali tudi v tem pogledu veliko olajšanje, saj so nekoč zemljo obdelovali na primitiven način, ker še ni bilo železnih plugov in ustreznih drugih pripomočkov za kmetovanje. Seveda so hribovski kmetje zaradi neugodnih leg obdelovalnih površin marsikje uporabljali volovsko vprego, vendar pa je bil tudi konj pri hiši. Opravičujemo se slikarju Jožetu Krambergerju za spodrsljaj, ko smo v prejšnji številki napačno navedli njegovo ime. Tudi navedba, da sliko hrani domoznanska zbirka, ni točna, zbirka hrani le fotografijo slike. FURMANSKE GOSTILNE Ob cestah so bila tedaj nameščena v določenih razdaljah korita z vodo, da so lahko konje napojili. Obvezno pa so imele gostilne v svoji bližini korita z vodo, saj so furmani med potjo konje krmili in so se radi ustavljali pri določenih gostilnah. Te so potem slovele kot "furmanske" in zato pritegnile tudi druge goste, saj je bilo znano, daje tam, kjer so se furmani ustavljali, kazalo na dobro gostilno. V zvezi z gostilnami seveda krožijo razne zgodbe. Na poti domov so se s praznimi vozovi ustavljali pred gostilnami, ker so tako živali, kot furmani bili potrebni kakšne "okrepitve". Nekateri stari furmani so mi pripovedovali, kako so po trdem celodnevnem delu malo popili in kaj pojedli, potem pa na vozu zaspali, pa niso bili zaskrbljeni zaradi povratka domov - konji so dobro poznali pot in jih speče pripeljali pred domače hleve. Baje pa je bilo tudi tako, da so konji kar sami zavili proti gostilni in seveda se potem ni dalo kar naprej. KONJ IN ČLOVEK Ni bilo pogosto slišati, da bi furmani slabo ravnali s konji. Zavedali so se, da so te pridne živali tudi del njihovega obstoja. Spomnim se, da so mi ljubenski furmani pripovedovali, daje bil med njimi vrstnik, kije konje "gnal" in z njimi slabo ravnal. Pa se ga je kmalu prijel vzdevek Konjska smrt. Seveda so furmani skrbeli za zdravje svojih konj, koliko so pač znali. V časih, ko so bili živinozdravniki bolj redki ali pa jih sploh ni bilo v naših krajih, so morali poskrbeti za konje domači zdravilci. Nekateri med njimi so zdravili tudi z zagovori. Zanimivo, beseda za to početjeje bila v različnih krajih različna. V Radegundi so rekli temu "objez-init' ". Na Lepi Njivi so rabili izraz "zagovorit' ". V Lučah so "zagovarjali". Spomnim se, ko mije Keber v Radegundi dejal: »Juglova Mica je znala dobro objeziniti...«. Urbančeva na Lepi Njivi je povedala: »Matevžkov v Skornem kar dobro uroči.« Pogorelčnik v Podvolovljeku pa je rekel: »Tehantje znal tudi živali zgovoriti.« Tudi postopki med zdravilci samimi so bili različni. Na Brezjah je bil mežnar Turk, ta je zagovarjal razna mazila. V Šmihelu so dobro poznali neko Mimo, ki je živela v Podforštnikovi koči, ona je govorila o "urekih". Pri Vauherju v Ljubiji je živel star možakar, ki so ga imeli za coprnika. V postopku zdravljenja je uporabljal male kamenčke na vrvici. V Šmihelu je bila zelo ugledna v tem poslu Konečka mati, kije znala dobro "pregnati ogenj" pri živini in ljudeh, med ljudmi je veljalo, »da zna coprati«. V okolici Mozirja so ljudje govorili, »daje kdo med copranjem modlil.« Znano je bilo poživilo za konjsko moč. V Mozirju je pripravljal "modrasovo olje" nekdanji furman Marolt. To je bilo nevarno sredstvo in so ga dajali konjem le po kapljicah na kocko sladkorja. Baje so konji po zaužitju tega olja bolje vlekli in izkazovali več moči. Je pa bila seveda še druga plat tega poživila. Konju seje uživanje modrasovega olja poznalo na dlaki, zato so na sejmih mešetarji takoj prepoznali takega konja. Rekli so, da je jemal "fauš futer", in cena je bila nižja. Kot mije pripovedoval Marolt sam, je sproti lovil modrase in jih žive spravil v steklenico olivnega olja, po nekaj tednih je bilo to poživilo primerno za uporabo. To sredstvo je zelo cenil nazorski graščinski kovač Pukart, kije veljal daleč naokoli za najboljšega "kuliršmida", tako so namreč imenovali podkovske kovače, ki so morali obiskovati šolo in so bili vešči za manjše zdravstvene posege, posebno pri konjih. Tu naj mimogrede omenimo, da so bili podkovski kovači v tedanjih armadah, ki so imele še močne jezdne enote, izredno cenjeni. Tako pa tudi pozneje, ko so se obrtno s kovaštvom ukvarjali. Popravilo voza pri kolarju Marovtu na Ljubnem okoli 1936. KONJENIŠKI PRAZNIK V ŠMARTNEM OB PAKI V znamenju furmanov iz Zgornje Savinjske doline V povorki so sodelovale številne vprege iz Zgornje Savinjske doline (foto: Jože Miklavc) Ob deseti obletnici delovanja Konjerejskega društva Šmartno ob Paki, ki šteje že okrog sto članov, so tamkajšnji zanesenjaki, konjerejci in konjeniki, pripravili praznovanje. Prijateljem so se pridružili tudi številni člani Konjerejskega društva Zgornjesavinjske doline, ki so popestrili predvsem etnografsko furmansko povorko. Dejstvo, da so pred več kot pol stoletja prav ti furmani opravili največ prevozov lesa iz naše doline do Šmartnega ob Paki in do Celja, je ostalo tudi ob tej prireditvi v ospredju. Kovač iz Lok pri Mozirju Ferdo Korpnik je podkoval konjiča, enega od stotih v letošnjem letu (foto: Jože Miklavc) Konje so poleg šmarških in zgornjesavinjskih članov konjerejskih društev vpregli tudi člani braslovškega. V spominski povorki konjskih vpreg iz Rečice ob Paki do »štacjona« v Šmartnem so sodelovali furmani z različnimi tovori; vozili so »pla-fanice«, seno, smrečje, sodčke z vinom iz Virštan-ja, hmeljske obiralce iz Braslovč, v zapravljivčku se je vozila gospoda, šmarski gasilci pa so prikazovali več kot stoletno gasilsko tradicijo. Poznavalec ljudi in ljudskih običajev pod Goro Oljko, domačin Jože Aristovnikje povorko vsebinsko zaščitil pred kičem, zato so lahko v sprevodu sodelovali zares le pravi leseni vozovi in »parizerji«. Ferdo Korpnik, furman in kovač iz Lok pri Mozirju, je podkoval iskrega konjiča, da seje vonjalo po ožiganju konjskih kopit po vsej vasi. To je bilo letos zanj že okrog stoto podkovanje konja, posebej za to prireditevje na novo »obul« več deset parov kopit, kot je dejal. Ko so na prizorišču, kamor so nekoč vozili hlodovino na železniško postajo, predstavili vse sodelujoče, je folklorna skupina Oljka poskrbela za ljudske plese in viže, zaslužnim so podelili jubilejna priznanja za sodelovanje v domačem kon-jerejskem društvu ter posebna priznanja za sodelovanje na predstavitvi vozov in vpreg. Kot se za furmanski praznik spodobi, so ob druženju nakrmili in odžejali najprej konje, nato pa poskrbeli za dobro razpoloženje. Tudi obujanja starih furmanskih zgodb ni manjkalo, saj je kozarček rdečega z Velikega vrha privabil spomine tudi tistim, ki so si nekoč služili trd, a zanesljiv kruh za vsakdanje življenje prav s furmanstvom. Jože Miklavc GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Motivacijski izlet pred mnogimi nastopi pod mostom, ki vodi v sosednjo Avstrijo. Po približno dveh urah so v Veržeju čolne povlekli na breg, zraven znanega Babičevega mlina. Tam jih je premražene dobro pogrel domač bograč. Sledila je pot nazaj v Gornjo Radgono, kjer so obiskali Špital in si na hitro ogledali še nekaj drugih mestnih znamenitosti. Po kosilu na turistični kmetiji Hari so se ustavili na degustaciji vin pri znanem vinogradniku Stey-erju, ki je dobro poznan tudi v naši dolini. Okušali so vse od suhih do sladkih vin, vse pa je vinogradnik Danilo Steyer pospremil z razlago. Za zaključek so obiskali občino Lenart, kjer so v Zagradu splezali na visok razgledni stolp in si ogledali Maistrovo spominsko sobo. Izlet je vsem dobro napolnil motivacijske baterije, saj je pred zgornje-savinjsko godbo ponovno veliko koncertov in ostalih nastopov, v dolini kakor tudi izven nje. Eva Ribezi Konec res uspešne sezone, v kateri si je Godba Zgornje Savinjske doline na tekmovanju v prvi težavnostni kategoriji priigrala zlato plaketo s posebno pohvalo, so njeni člani zaključili z že skoraj tradicionalnim izletom. Tokratjih je 20. septembra pot vodila v Pomurje. Ogledali so si klet Radgonskih goric v Gornji Radgoni, kjer med drugim zori zlata penina, ki smo jo gotovo vsi že kdaj okusili ob posebnih priložnostih. Nato so se kljub hladnemu vremenu opogumili za spust po reki Muri. Nadeli so si rešilne jopiče, se razdelili vtri čolne in začeli spust Kljub hladnemu vremenu so se člani zgornjesavinjske godbe opogumili za spust po reki Muri skupine Traditio S sodelovanjem kulturnih in turističnih društev, občin in nekaterih prizadevnih posameznikov je praznovanje svetovnega dneva turizma v naši dolini potekalo zares praznično, kar tri dni. V koordinaciji Ivane Žvi-pelj iz Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti 01 Mozirje in mozirskega turističnega društva je v teh dneh pri nas gostovala slovaška folklorna skupina Tradicia. meter in pol in se imenuje fujara. Zvok tega instrumenta bi lahko primerjali z avstralskim staroselskim didžeridujem. Ima precej melanholičen glas in temu skladna so tudi besedila, ki jih pojejo ob njem. Ostala glasba in plesi pa so bili naravnani na bolj veselo noto ter zelo poskočni. Nastop je publiko tako navdušil, daje z ritmičnim ploskanjem spremljala izvajalce. Občinstvo sije ogledalo film o Solčavskem, za zaključek pa so zapele Tudi varovanci Centra starejših Gornji Grad so si lahko ogledali uprizoritev svatbe, kjer so člani Tradicije predstavili običaje, ki so doma na Slovaškem (foto: Erika Jamnik) Solčava Gornji Grad V občini Gornji Grad so slovesnost ob svetovnem dnevu turizma priredili v centru starejših in na ta način varovancem doma popestrili njihov vsakdan. Zbrane so s plesom in pesmijo pozdravili člani folklorne skupine Facki iz tamkajšnje osnovne šole. Župan Stanko Ogradi je poudaril pomembnost izmenjave kulturnih dogodkov za turizem, o zgodovini domačega turističnega društva, katerega zametki segajo že v leto 1892, pa je spregovoril predsednik društva Kristjan Kramer. Da bi zgoraj povedano le še potrdil, je Nejc Slapnik, povezovalec programa v solčavski kulturni dvorani dejal, daje glasba univerzalno sporočilo, ki ne potrebuje prevodov, čemur so slovaški gostje glasno zaploskali. Kako resnične so te besede, so dokazovali tudi nemški turisti, ki so prav tako obiskali prireditev. Navzoče je pozdravila in nagovorila solčavska podžupanja Katarina Prelesnik, za uvod pa sta na citre zaigrala Klemen Matk in Franci Roban. Nato je sledil nastop slovaških izvajalcev. Kotje povedala Miroslava Zaujcova, so pesmi, kijih izvajajo, izzakladnice tradicionalne slovaške glasbe, to je s podeželja. Taka so besedila, ki pojejo o vsem, kar se dogaja vživljenju navadnega človeka. Temu primerni so tudi instrumenti, kijih uporabljajo. Izdelani so iz materialov, ki sojih nekdanji godci našli v svoji okolici. Posebnost je nekakšen raven rog, dolg več kot Anton Venek je Urški Reberčnik podelil priznanje za največ zbranih točk pri ocenjevanju urejenosti javnih ustanov, gostinskih objektov in trgovin (foto: Benjamin Kanjir) Povsod po dolini je nastop slovaške skupine Tradicia tako navdušil, da so obiskovalci prireditev spremljali z ritmičnim ploskanjem (foto: Marija Lebar) Gostovanje te skupine je bilo rdeča nit vseh dogodkov, ki so jih sicer v petih zgornjesavinjskih občinah oblikovala domača društva. Hkrati smo tako obeležili tudi evropsko leto medkulturnega dialoga in pravkar minuli mednarodni dan jezikov. Kajti, da bi razumeli slovaške pevce, pač ni bilo treba prevajalca. Morda seje res zataknilo pri kakšni posamezni besedi, pomen zapetega ali izrečenega pa je bil vendarle razumljiv. še solčavske ljudske pevke. Še pred nastopom so se slovaški gostje udeležili maše v cerkvi Marije Snežne v Solčavi. Nedeljsko bogoslužje so popestrili z nekaterimi slovaškimi in latinskimi religioznimi napevi. Marija Lebar SVETOVNI DAN TURIZMA Gostovanje slovaške folklorne Tudi v Gornjem Gradu je bil osrednji del prireditve nastop folklorne skupine Tradicia. Skupina s tovrstno zasedbo deluje že tri leta in nadaljuje več kot 40-letno tradicijo njihove avtohtone folklore. V centru starejših je skupina navzoče navdušila z uprizoritvijo svatbe, kjer so predstavili običaje, ki so ob tovrstnem dogodku doma na Slovaškem. Mednje sodi tudi razbit krožnik za srečo, katerega črepinje morata pospraviti mladoporočenca, svatje pa jima ob tem brcajo črepinje in tako onemogočajo pospravljanje. Temu je sledil ples žensk v krogu, v katerem sta bila mladoporočenca. Ker se nevesta poslavlja od nedolžnosti, ji Mozirju. Izpostavil je pomembnejše mejnike in nanizal bogate možnosti, ki se na tem področju še ponujajo. Njegovim besedam je pritegnil župan Ivan Suhoveršnik. Omenil je pomen dogovarjanja, kulturnega dialoga med narodi in pozitivnih posledic, kijih ima slednji. Priznavanje in sprejemanje ljudi okoli sebe je namreč osnova kulturnega bivanja. Akcija ocenjevanja je letos potekala prvič. Petčlanska komisija, ki ji je predsedoval Anton Venek in je bila imenovana s strani Turističnega društva Mozirje,je izbrane ocenjevala dvakrat. Zadnje ocenjevanje je potekalo v začetku septembra. Seš- Na Ljubnem ob Savinji so svetovni dan obeležili tudi z nastopom domače etno skupine Lip'ca (foto: Marija Šukalo) žene iz las vzamejo venček in ga predajo naslednji, ki se bo poročila. Prireditev so z glasbo in humorjem obogatili še učenci OŠ Gornji Grad in ljudski pevki Kristina Mali in Pepca Orešnik. Direktorica centra Francka Voler seje gostom zahvalila, da so s sabo prinesli sporočilo svetovnega dneva turizma. Vsem nastopajočim seje zahvalila tudi predstavnica varovancev Marija Mara Božič in jim podarila simbolična darila. Erika Jamnik Mozirje Mozirski turistični delavci, ki jim predseduje Andrej Klemenak, so v dvorani domačega kulturnega doma podelili priznanja najuspešnejšim pri ocenjevanju urejenosti javnih ustanov, gostinskih objektov in trgovin. Klemenak je prisotnim opisal bogato tradicijo turizma v tevek obeh je izmed 25 ocenjenih izluščil najbolj urejene. Priznanja za šesto, peto in četrto mesto so prejeli trgovski center Tuš, gostilna Vid in Upravni center Mozirje. Plaketo za tretje mesto je prejelo podjetje Proces PDF, na drugo mesto seje uvrstila OŠ Mozirje, največ točk ocenjevalcev pa je zbrala Turistična kmetija Korošec. V kulturnem programu so poleg gostov iz Slovaške nastopili člani folklorne skupine Krmaniš, ki deluje v sklopu KD Rečica ob Savinji. Benjamin Kanjir Ljubno ob Savinji Na Ljubnem ob Savinji so svetovni dan turizma obeležili v turističnem društvu Naš kraj z nastopom etno skupine Lip'ca pod vodstvom Lenke Kralj, ki deluje v okviru ljubenskega Mladi plesalci folklorne skupine Urška OŠ Nazarje so popestrili večer v domačem kraju (foto: Tatiana Golob) kulturnega društva, in harmonikarja Zvonka Krumpačnika. Krumpač-nik sije z dosedanjim delom na področju kulture zaslužil tudi priznanje ljubenskega turističnega društva. Mladi harmonikar namreč vrsto let s svojo frajtonarico prenaša viže svojega kraja tako po Sloveniji in tujini ter pri tem osvaja različna priznanja. Listino mu je vročila predstavnica društva Darja Dobovičnik. Pozdravne besede in misli o turizmu je namenila županja Anka Rakun. Poudarila je, da so na Ljubnem živeli ljudje, ki so ohranili in za sabo pustili zapuščino neprecenljive vrednosti, prav tako pa se tudi današnji rodovi zavzemajo za kraj in njegovo tradicijo. Županja je prepričana, da turizem sodi v najhitreje se razvijajoče gospodarske panoge in ima poleg ekonomskih tudi družbene vplive, saj preko njega spoznavamo različne narode, njihove kulture in dediščino ter si tako pridobivamo nova spoznanja in širimo obzorja. K temu so na Ljubnem ob Savinji pripomogli tudi člani folklorne skupine Tradicia iz Slovaške, ki so s svojim programom obogatili drugi del prireditve. Folklorna skupina je obiskovalcem predstavila nekaj slovaških narodnih in ponarodelih pesmi ob tipičnih ljudskih instrumentih. Marija Šukalo Nazarje V Nazarjah so ob prazniku podelili priznanja za najbolj urejene zaselke, kraje in ulice občine ter se s posebnimi priznanji zahvalili najzaslužnejšim članom za aktivno delo v turističnem društvu. To namreč letos praznuje 20 let uspešnega dela v domači občini. Ob začetku večera sta zbrane pozdravila župan Ivan Purnat, kije društvu čestital za dolgo in uspešno delovanje, in dolgoletna predsednica društva Vanja Hofbauer. Hofbauerjeva je s ponosom potrdila, da v njihovem društvu še vedno delujejo z dobro voljo in skupnim prostovoljnim delom. Tudi zato so bili vsi aktivni člani, predvsem tisti, ki pri društvu vztrajajo že dobrih 15 let, in številni zakonski pari, katerih skupno delo je še posebej cenjeno, na slovesnosti deležni posebne zahvale in priznanja društva. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja za lepo urejene zaselke, kraje in ulice v občini Nazarje. V KS Šmartno ob Dreti je priznanje prejel zaselek Volog, v KS Kokarje vas Kokarje, v KS Nazarje pa za najbolj urejenega velja Žlabor. V kategoriji ulic sta bili nagrajeni Tominškova in Cvetlična ulica, priznanje za najlepše urejeno stavbo pa je prejel stanovanjski blok na Zadrečki cesti 17. Zbranim je bil tega večera namenjen pester kulturni program. Zaplesali so mladi plesalci folklorne skupine Urška OŠ Nazarje, zapele so ljudske pevke izšmartnega ob Dreti, zaigral je mladi harmonikar Mitja Veninšek, poslastica večera pa so bili člani folklorne skupine Tradicia iz Slovaške. Tatiana Golob ----N Nepremičnine in pravo URŠKA KRAJŠEK, samostojna pravnica v Banki Celje d.d. Glede na hiter tempo našega vsakdana, ko se ljudje osredotočamo le na vsakodnevne oziroma aktualne dogodke, za vse ostalo pa nam navadno zmanjka časa, sem se odločila, da pripravim nekaj prispevkov v zvezi z najpogostejšimi pravnimi pravili in predpisi, ki veljajo na področju nepremičninskega prava. Še dodatni razlog za pripravo tega in vseh nadaljnjih prispevkov pa je zagotovo v tem, da je vsakdo izmed nas že kdaj potreboval kakšen pravni nasvet v zvezi z nepremičninami, na primer glede prodaje nepremičnine. Pri tem je bilo potrebno najprej preveriti zemljiškoknjižno stanje nepremičnine, torej pogledati v zemljiško knjigo, pridobiti izpisek iz nje, sestaviti prodajno pogodbo in upoštevati bistvene sestavine, ki jih mora tovrstna pogodba vsebovati, da je veljavna itn. Najpogosteje zastavljena vprašanja na področju nepremičninskega prava so povezana s pravicami na nepremičninah in z zemljiško knjigo, kije z njimi v neposredni povezavi, saj so vse pravice in vsa ostala dejstva, ki so povezana z nepremičninami, vpisana v zemljiški knjigi. NEPREMIČNINA JE... Na začetku bom predstavila sam pojem nepremičnine in katere pravice lahko imamo na nepremičninah. Pravno opredelitev pojma nepremičnine najdemo v Stvarno-pravnem zakoniku (SPZ), ki v svojem 18. členu določa, da je nepremičnina prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami, vse ostalo pa so premičnine. Ločevanje med premičninami in nepremičninami v pravu so poznali že Rimljani in stari Grki. Pomem-bnosttega razlikovanja izhaja iz zelo preprostega razloga, in sicer iz prenosnosti - ko recimo prodamo kakšno premično stvar (na primer: računalnik), ga kupcu oziroma novemu lastniku dejansko tudi izročimo, kar pa z nepremičnino ne moremo storiti, le-ta bo ostala na mestu, kjer je. Kot že zapisano zgoraj, pravo torej ločuje predpise, ki veljajo za ustanovitev, spremembo in prenehanje pravic na premičninah od tistih, ki veljajo za ustanovitev, spremembo in prenehanje pravic na nepremičninah. PRAVICE NA NEPREMIČNINAH Pravice, kijih lahko imamo na nepremičninah, so slvarne ali obligacijske oziroma obveznostne. Stvarne pravice na nepremičninah so pogostejše in so naslednje: - lastninska pravica, - zastavna pravica/hipoteka, - zemljiški dolg, -služnosti, - pravica realnega (stvarnega) bremena in - stavbna pravica. Vsako od zgoraj naštetih pravic bom v prihodnje natančneje predstavila in opisala. OSNOVNE ZNAČILNOSTI ZEMLJIŠKE KNJIGE Z vsemi pravicami, ki na nepremičninah obstojijo oziroma jih je na njih mogoče ustanoviti, je neposredno povezana zemljiška knjiga. To je javna knjiga, namenjena vpisu in objavi podatkovo pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Vsi vanjo vpisani podatki uživajo javno zaupanje, kar pomeni, da se lahko vsakdo zanese na njihovo pravilnost in popolnost. Vsakdo lahko v zemljiško knjigo tudi vpogleda in to ne le za podatke o svoji nepremičnini oziroma nepremičninah, ampak tudi o vseh ostalih, ki ga utegnejo zanimati. Zemljiško knjigo vodijo posebni zemljiškoknjižni oddelki na okrajnih sodiščih, pravimo jim tudi zemljiškoknjižna sodišča, pri svojem delu pa upoštevajo pravila zemljiškoknjižnega prava, ki so zapisana vZakonu o zemljiški knjigi (ZZK). V novejšem obdobju je bilo na po- dročju zemljiške knjige storjenega veliko, saj je bila skladno z načelom javnosti vzpostavljena elektronska zemljiška knjiga, katere bistven pomen je v tem, da lahko podatke iz nje vsak državljan pridobi kar preko interneta, in sicer preko spletne strani Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (www.sodisce.si), kjer je postopek do zemljiškoknjižnih podatkov tudi natančneje opisan. Pomembno je dejstvo, da so podatki iz zemljiške knjige pridobljeni preko spleta prav tako ažurni kakortis-ti, ki jih lahko vsak dan, seveda v času uradnih ur, dobimo pri posameznem pristojnem zemljiškoknjižnem sodišču. Naj ne bo odveč opozorilo na to, da v kolikor je na vaših nepremičninah prišlo do kakršnihkoli sprememb (na primer: sprememba kulture, sprememba lastništva in podobno), sporočite to pristojnemu zemljiškoknjižnemu sodišču, saj bo le-to pripomoglo k večji pravni varnosti. Vsi zainteresirani bomo tako lahko v vsakem trenutku pridobili ažurne podatke o nepremičninah. PRIPRAVIMO SE NA JESENSKE RAZMERE NA CESTAH Računajmo na nižje temperature Letos so se temperature kmalu spustile proti ničli. Presenetile so tako voznike kot gospodinjstva, ki so morala pričeti s predčasno kurjavo. Letne gume so izgubile na zanesljivem oprijemu in na cestah je postala vožnja bolj zahtevna, saj so bolj gladke. Do 15. novembra, ko nastopi datum obvezne zimske opreme, je še daleč, a bo vseeno potrebno razmisliti o predčasni menjavi. Varnost naj bo na prvem mestu. Da ne bi bilo nepotrebnih težav, tudi od znotraj. toplo priporočam tudi kontrolo hladilne tekočine. V tekočino za pranje stekel bo glede na mrzla jutra počasi potrebno nalivati sredstva proti zmrzali. Vsekakor kontrola akumulatorja ne bo odveč. Obstaja seveda tudi druga možnost - da v prtljažnik enostavno vržemo par vžigalnih kablov. Ni nujno, da jih bomo rabili mi, ampak se lahko zgodi, da nam bo kakšen šofer kmalu zelo hvaležen. Ob dolgih večerih je lepo videti in biti viden. Torej so čisti žarometi in vse brezhibne žarnice pogoj za lepše večere ter bolje razsvetljeno cesto. Ob rosenju ni napačno predčasno preveriti, v kakšnem stanju so naše metlice in ali so brisalci res brezhibni. Poskrbimo, da bo vetrobransko steklo čisto Potrebno je povečati pozornost na pešce in kolesarje. Le-ti žal v večini primerov niso pripravljeni na zgodnji mrak in jih ob desnem ali levem robu cestišča vidimo mnogokrat brez kresničk ali ostalih svetilnih teles. Posebno nevarno je srečevanje v trenutku, ko nas oblešči nasproti vozeče vozilo. Na ozkih cestah je tovrstno srečevanje tako ali tako izziv, še posebej pa, če v istem trenutku srečamo neosvetljenega pešca ali kolesarja. Ne pozabimo tudi, da mineva šele prvi mesec pričetka šole in da se dopolnilni pouk in aktivnosti zavlečejo pozno v večer. Naši malčki so še bolj nepredvidljivi in razigrani. Torej srečno v jesenske večere. Igor Pečnik Ob tokratnem uvodnem prispevku na temo nepremičnin in prava vas vabim k sodelovanju, in sicer tako, da na uredništvo Savinjskih novic pošljete vaša vprašanja, ki so v povezavi s pravicami na nepremičninah, z zemljiško knjigo in podobnimi temami. KNJIŽNICA MOZIRJE Slikanje ni igra, je resno delo V galerijskih prostorih Knjižnice Mozirje je razstavljalo svoja dela lepo število domačih ustvarjalcev (foto: Tatiana Golob) Razstava del likovnih ustvarjalcev iz mozirske občine je tradicionalna prireditev, ki spodbuja krajane, da širši okolici prikažejo svojo ustvarjalnost. Tako se je tudi letos v galerijskih prostorih Knjižnice Mozirje predstavilo lepo število domačih ustvarjalcev. Otvoritev razstave je potekala v sredo, 17. septembra. Na otvoritvi so se zbrali številni ljubitelji umetnosti, prijatelji in družine razstavljavcev, ki so prisluhnili akademskemu slikarju Lojzetu Zavolovšku, ki je ocenil razstavljena dela. Zavolovšek je zbranim najprej spregovoril o sami ustvarjalnosti: »Poskušajmo biti čimbolj ustvarjalni, trudimo se, da nam delo ne bo v breme, ampak v veselje. Današnja razstava znova dokazuje, da Mozirjani dobro napredujemo. Tukaj imamo veliko možnosti za napredek, pri nas poteka tudi tako pomembna prireditev, kot je Ex tempore. Perspektiv je veliko, zato upam, da bomo še naprej rasli v svojih sposobnostih, kot smo do sedaj. Zavedati se moramo dejstva, da slikanje ni igraje resno delo.« Razstavo je simbolično odprl župan občine Mozirje Ivan Suhover-šnik. Pri tem je povedal, da je zelo ponosen na vse občane, ki so pripravljeni pokazati svojo ustvarjalnost in svoja dela tudi razstaviti, hkrati pa je pozval vse tiste ustvarjalce, ki se še niso opogumili, da se naslednjo leto pridružijo in svoje stvaritve predstavijo tudi ostalim občanom. Zbranim na otvoritvi razstave je Glasbena šola Nazarje pripravila krajši kulturni program. S pesmijo, citrami in kitaro sta se predstavili Petra in Polona Lamprečnik, ki delujeta pod mentorstvom Cite Galič. Tatiana Golob ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, OBMOČNA ENOTA NAZARJE Ir« navdušeni nad zgornjesavinjskimi gozdovi V okviru mednarodne gozdarske organizacije Pro Silva je Slov-enijo obiskalo 17 gozdarskih strokovnjakov in lastnikov gozdov iz Irske. Skupino je poleg gozdarjev Zavoda za gozdove Slovenije spremljal dr. Jure Diaci z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti. Ogledali so si koroško gozdnogospodarsko območje in spoznali organiziranost gozdarske službe v Sloveniji. Koroški gozdarji so jim na Pohorju predstavili premeno smrekovih kultur v gozd z naravnejšo drevesno sestavo. Pokazali so jim najvišjo smreko v Evropi, ki raste v vzorno gospodarjenem prebiralnem gozdu Sgermove kmetije nad Radljami. Obiskali so gozdno drevesnico Omorika v Radljah, kjer gojijo gozdne sadike iz semena iz območja, kjer bodo sadike posajene. V Zgornji Savinjski dolini so si pod vodstvom dr. Diacija ogledali mešane gozdove v Žiferjah pri Nazarjah in se seznanili s sonaravnim gospodarjenjem z njimi. Na panoramski cesti nad Solčavo so si ogledali Macesnikov plaz in se ustavili na degustaciji sirov na turistični kmetiji Žibovt. Tu so od solčavskega žup- ana Alojza Lipnika izvedeli, da v Solčavi razvijajo turizem, ki ohranja sedanjo kvaliteto življenja domačinov in kmetijstvo na starodavnih kmetijah. Tak turizem naj bi sprem- Logarski dolini, krajinskem parku, kjer zgledno usmerjajo tok turistov tako, da dolina ostaja lepa kot nekdaj. Sprehod skozi ohranjen gospodarski gozd kmetije Perkje pri irskih Gozdarski strokovnjaki in lastniki gozdov iz Irske so si ogledali mešane gozdove v Žiferjah pri Nazarjah ter se seznanili s sonaravnim gospodarjenjem z njimi (foto: Damjan Jevšnik) injal predvsem obiskovalce. Izvedeli so, da so domačini na področju turizma naredili veliko zlasti s skupnim delom in slišali zanimivo vizijo oživitve ožje vasi Solčava. Dobro delo ob pomoči evropskih razpisov in konkretne rezultate so obiskovalci lahko videli povsod, seveda tudi v gozdarjih zbudil veliko zanimivih vprašanj in občudovanja našega sonaravnega gospodarjenja. Obiskali so tudi turistično kmetijo Govc, kjer je bila pred leti ustanovljena mednarodna organizacija Pro Silva. Po odhodu iz Robanovega Kota se je skupina pred odhodom na Bled ustavila še na Črnivcu. Tu so se lahko na lastne oči prepričali, da je orkanski veter, kije tam divjal julija, uspešno prestalo precej več bukev kot smrek. Gozdarji nazorske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije so jim predstavili obseg vetroloma in potek sanacije. Gozdarji iz Irske so Slovenijo zapustili polni vtisov o našem sonaravnem gospodarjenju, ki ga na Irskem še ne poznajo. Na vsakem koraku so bili presenečeni nad ohranjenimi gozdovi, visokimi lesnimi zalogami in mešanimi sestoji, kakršnih sami nimajo. Občudovali so tudi težavno delo na strmih terenih in uspešnost naravnega pomlajevanja. Gozdarji, ki sojih spremljali, so po tej izkušnji še bolj prepričani, da je slovensko gozdarstvo na pravi poti in da bi morali biti na naše gozdove ponosni vsi Slovenci. Damjan Jevšnik V Drevo se na drevo naslanja, človek na človeka. J li ANDRAGOŠKO DRUŠTVO ■ UNIVERZA ZA III. ŽIVLJENJSKO OBDOBJE VELENJE Naslov: Efenkova cesta 61,3320 Velenje, Telefon: 03/587-20-50 E-pošta : i nfo@un i-tri-velen je-d rustvo. si Spletna stran: www.uni-tri-velenje-drustvo.si Uradne ure: Torek: io00-i200-Sreda: 8i0-i200 Urnik za šolsko Leto 2008/2009 TUJI JEZIKI dan datum ura Krožek mentor Prostor dan datum ura Krožek mentor Prostor SR 15.10.2008 8.00 ANGLEŠKI JEZIKI. Fanika Sagmeisfer UNI PO 20.10.2008 8.00 KLEKUANJE1. Tilka Kompare UNI SR 15.10.2008 10.00 ANGLEŠKI JEZIK 11. Fanika Sagmeister UNI PO 20.10.2008 10.00 KLEKUANJEII. Tilka Kompare UNI SR 15.10.2008 11.30 ANGLEŠKI JEZIK III. Fanika Sagmeister UNI TO 21.10.2008 17.00 KLEKUANJE lil. Tilka Kompare UNI ČE 16.10.2008 8.00 ANGLEŠČINA IV. Faniko Sagmeister UNI TO 21.10.2008 15.00 KLEKUANJE IV. Tilka Kompare UNI ft 23.10.2008 17.00 ANGLEŠČINA - ZAČETNI ŠOŠTANJ Marjana Menih Občina Šoštanj SRE’ 15.10.2008 15.30 KLEKUANJE - ZAČETNI Eriko Pajk Občina Šoštanj PO 20.10.2008 17.00 ANGLEŠČINA - ZAÒ1NI MOZIRJE Mateja Breznik DU Mozirje PO 20.10.2008 17.00 KLEKUANJE V. Erika Pajk OŠMPT PO 20.10.2008 16.00 ANGLEŠKI JEZIK I. Magda Žist 0Š MPT PO 20.10.2008 8.00 KLEKUANJE I. Erika Pajk DU Mozirje TO 21.10.2008 16.00 ANGLEŠKI JEM II. Magda Žist OŠ MPT PO 20.10.2008 10.00 KLEKUANJE 11. Erika Pajk DU Mozirje TO 21.10.2008 18.00 POGOVORNA ANGLEŠČINA* Mogda Žist OŠ MPT SR 15.10.2008 16.00 SLOVENSKE UUDSKE VEZENINE L Jožica Grobelnik UNI P0 21.10.2008 8.00 NEMŠKI JEZIK Marijo Klemenšek Glasbena šola SR 15.10.2008 14.00 SLOVENSKE LJUDSKE VEZENINE II Jožica Grobelnik UNI TO 21.10.2008 16.00 NEMŠČINA ZA VSE PRILOŽNOSTI Manca Potočnik Gimnazijo Velenje TO 21.10.2008 15.30 ROČNA DEU Š0ŠIANJ Marija Kuzman DU Šoštanj SR 15.10.2008 10.00 POGOVORNA NEMŠČINA Vincenc Šmajs LU Velenje PO 20.10.2008 16.00 NEMŠKI JEZIK Erika Cverlin Občino Šoštanj HrtRTIIflll TURA jÉ^B8É^É^MiMÉSÌ!É TO 21.10.2008 10.00 ITALUANSKI JEZIK Neva Trampuš MZPM . am don datum Krožek mentor Prostor um *KR0ŽEK NE SPREJEMA NOVIH ČLANOV ČE 16.10.2008 16.00 SADJARSTVO Andreja Dermol UNI ČE 23.10.2008 16.00 OKRASNE RASTLINE V MAJHNEM VRTU Barbara Pajk UNI RAČUNALNIŠTVO SR 15.10.2008 9.00 ARANŽIRA«- NAREDIMO Sl DOM LEPŠI Brigita Langus Občina Šoštanj dan datum ura Krožek mentor Prostor TO 21.10.2008 17.15 RAČUNALNIŠTVO Bojan Mejovšek OŠAtPT REKREACIJA SR 15.10.2008 16.00 RAČUNALNIŠTVO * Dejan Zupanc OŠMPT dan datum uro Krožek mentor Prostor SR 15.10.2008 17.30 RAČUNALNIŠTVO* Dejan Zupanc 0ŠMPT TO 21.10.2008 16.45 DOBRA ŠPORTNA VA06A Sovina Vybihal OŠ GORICA