DOGODKI VELENJE: ZBOR INTERNIRANCEV Vsako leto povabi osnovna organizacija ZB v Velenju prvo ne- deljo v novem letu na malo zakusko vse še živeče internirance iz velenjske občine, da skupaj pokramJjajo in obudijo spomine na strašna leta internacije. Ob zvokih partizanskih koračnic in pesmi so se tudi letos dobili v Delavskem klubu Velenje iiiterniranci iz občine Velenje. Voščili so si srečno Novo leto pred,'sem pa si zaželeli mnogo zdravja. Lojze Ojsteršek RADEČE: JUBILEJ ŠŠD Šolsko športno društva osnovne šole v Radečah je pred dnevi slavilo poseben jubilej. Na naši šoli že tri leta dela to društvo. Vodijo ga pionirji pod vodstvom mentorjev. Člani društva so priredili samostojno akademijo In razvili svoj prapor. Na odru so se ob spremljavi glasbe vrstile ritmične točke in vaje v parterju. Posebno svečan trenutek pa je bil, ko je predstavnik tovarne »Peta«, ki je bila pokrovitelj razvitja pra- pora, razvil zastavo. Zastavo je po ideji likovnega krožka izdelal ročnodelski krožek na naši šoli. Ob tej priložnosti so dobili pri- uianja najboljši športniki. Karmen Strnad osn. šola Radeče K0NJ8CE: KOŠARKARSKI TURNIR v petek pretekli teden je bil v telovadnici osnovne šole Dušan Jereb v Slovenskih Konjicah občinski mladinski košarkarski turnir. Tekmovalca so se udeležile ekipe osnovnili šol iz Zreč, Loč in obeh osnovnih šol iz Slovenskih Konjic. Ekipe so bile povečini enakovredne, zato so bile tekme zelo zanimive in napete. Zmagala je ekipa osnovne šole Boris Vinter iz Zreč, 11. mesto je zasedla ekipa osnovne šole Dušan Jereb, III. mesto pa je osvo- jila ekipa II. osnovne šole iz Slovenskih Konjic. Tribuna telovad- nice je bila polna navdušenih navijačev, ki so vztrajno vzpodbujali tekmovalce na igrišču. Jožica Kokot ŠMARJE: OBLETNICA POHODA Občiiiska konferenca socialistične zveze in Združenje zveze bor- cev NOV se skupaj z občinsko konferenco Zveze mladine pripravlja na centralno proslavo v počastitev 30-letnice pohoda XIV. udarne divizije, ki je v noči od 6. na 7. februar 1944 prešla Sotlo in začela svoj znani pohod na Štajersko. Natanko na dan prehoda preko Sotle bo v Sedlarjevem večja slovesnost, v kateri bo sode- lovala šolska mladina in drugi. Tam bo sprejem za borce. Po vsej občini bodo šli na pot mladinci. Pot jih bo vodila po sledovih divizije. V dneh, ko se bodo v občini vrstile tudi manjše proslave po šolah in ob obeležjih, bo narodni heroj in nekdanji namestnik komandanta divizije Luka Vidmar spregovoril mlademu rodu po vseh osnovnih šolah T občini. Občinska konferenca socialistične zveze Šmarje pri Jelšah bo v prihodnjih dneh razpisala poseben natečaj za proste spise o po- hodu XIV. udarne divizije. Natečaj bo zaključen do 25. maja, ko bodo najboljšim nalogam podelili nagrade. -mst- CELJE: IZVOLJEN A. ZIMŠEK Na prvi seji novoizvoljenega komiteja občinske konference ZKS Celje, bila je prejšnji teden, so izvolili za namestnika sekietarja komiteja Antona Zimška. Ta je to dolžnost opravljal že v prejšnji mandatni dobi. Nato pa je Bojan Volk seznanil člane komiteja o nekaterih spremambah v osnutku zvezne ustave. Komite je spre- jel osem konkretnih sklepov o tem, kako se morajo komunisti znotraj sindikatov in SZDL angažirati v pripravah na volitve. ZAČETEK ŠOLE v torek dopoldne se bo v železarskem domu na Teharjih začela politična šola za neposredne proizvajalce — člane ZK iz celjske občine. Šola bo strnjena v tri cikluse po štiri dni. Program predavanj obsega štiri tematska področja — ustavno problematiko, gospodarstva vprašanja, teme o socializmu kot svetovnem procesu in o reafirmaciji marksistične misli ter o pripravah na partijske kongrese. Šolo bo obiskovalo okrog 45 slušateljev. Organizator te pomembne oblike političnega usposabljanja za neposredne proizva- jalce je komisija za idejna vprašanja pri komiteju občinske konfe- rence ZKS Celje. O INTEGRACIJAH Danes opoldne se bo na tretji seji sestala komisija za infor- mativno dejavnost in politično propagando pri medobčinskem svetu ZKS Celje. Komisija bo obravnavala gradivo ustrezne komisi.je pri CK ZKS o i)Ovezovanju časopisnih in grafičnih podjetij v Slo- veniji. Prav tako bodo spregovorili o prvi seji medobčinske konfe- rence SZDL. Sejo pripravlja posebna delovna skupina, ki bo izde- lala gradivo o vlogi in nalogah SZDL pri obveščanju delavcev m ol>čanov na celjskem območju. LAŠKO: VLOGA MLADINE POMEMBNA »Uveljavljanje nove ustave, zlasti v tistem delu, kjer obrav- nava delegatska razmerja, daje mladim pomembno možnost aktiv- nega vključevanja v proces dogovarjanja in odločanja. Zato je uspešnost delovanja našega sistema v marsičem odvisna tudi od uspešnosti delovanja organizacije zveze mladine,« je med drugim dejal tovariš Rudi Grosar, pretlsednik skupščine občine Laško mla- dim, zbraidm na drugi seji občinske konference ZM. Konferenca je pomenila pomemben korak ZMS v n,)enem orga- nizacijskem prilagajanju novim razmeram in uresničevanju reso- lucije 3. konference ZKJ. Delegati aktivov mladih delavcev, mladih iz krajevnih skupnosti in iz mladinskih specializiranih organizacij So se na seji dogovorili za nov način organiziranja in sprejeli tudi nova pravila o organiziranosti OK ZMS, program dela speciali- ziranih konferenc ter izvolili svoja vodstva. Tako bodo poslej de- lovali preko dveh specializiranih konferenc, konference mladih delavcev, konference mladih |z krajevnih skupnosti ter preko ko- ordinacijskega odbora mladinskih specializiranih organizacij. B02ENA PAVCNlK VAŠA TEMA TEDNA Delovnemu človeku y naši družbi je že z ustavo zagotov- ljena pravica, da uživa var- stvo pri delu. To je eno iz- med osnovnih načej humani- zacije, socialnosti m produk- tivnosti. Varno opravljati sle- herno delo. ni samo lepo ge- slo vseh, ki se ukvarjajo z varstvom pri delu. To je pra- vica in dolžnost vsakega sa- moupravljaica. Z zakonom so določena razmerja o vsebini varstva pri delu. pred zako- nom smo odgovorni za neiz- polnjevanje določil in predpi- sov iz varstva pri delu. Kljub temu se najpogosteje dogaja, da se začne varstvo pri delu »zares« šele potem, ko je že prišlo do nezgode, ko so po- sledice neizbežne, očitne. Za- kaj? Razburjamo se nad promeit- niki, ki izrekajo denarne kaz- ni že za malenkostne napake in prekrške. Kljub temu veli- ka večina kar disciplinirano vzdržuje vozila in se ravna po prometnih predpisih. Ka- ko Je pa na delovnih mestih, za stroji? O tem se le redko govori ali piše, čeprav je očit- no, da žrtve niso majlme. Cas je, da se že enkrat od- ločno zavzamemo za izboljša- nje varstva pri delu, za ure- ditev delovnih pogojev in za ohranitev zdravega okolja. Stopnja varnosti pri nas je še zelo nizka. To je s števil- kami zaenkrat nemogoče izra- ziti, ker nimamo na razpola- go analize delovnih mest, na osnovi katerih bi bilo mogoče postaviti oceno varnosti. Stop- njo varnosti lahko ocenjuje- mo (seveda pomanjkljivo) po številu nezgod pri delu, po številu delovnih invalidov, po zdravstvenem stanju zaposle- nih ter po materialni škodi. No, takšni podatki so po- navadi na razpolago v vsaki OZD in TOZD. V veliki večini kažejo podatki k negativni stopnji varnosti pri delu. Ker so podatki o zgoraj na- vedenih pokazateljih stanja varnosti pri delu največkrat netočni in pomanjkljivi, lah- ko stopnjo varnosti ocenimo po stalističnih podatkih šte- vila poškodovancev. v industriji (podatki za leto 1972) je bilo na 278.088 za- varovancev kar 26.112 po- škodb ali 93,9 poškodb na 1000 zavarovancev. Največje število poškodb je registrira- nih v gozdarstvu, kjer je bi- lo od 7.433 zavarovancev kar 1-137 poškodb ali 153,0 na 1000. Precej boljše stanje je v trgovini in gostinstvu ter v družbenih službah, kar je spričo značilnosti dela tudi razumljivo. Poprečje vseh pa- nog dejavnosti je kljub temu visoko. Na 667.779 zavarovan- cev je" bilo 48.818 poškodovan- cev ali 73,1 na 1000 zavaro- vancev. Podatki kažejo, da se v letu dni poškoduje skoraj vsak deseti delavec. Ali ni to strašno? Večino nezgod povzročijo dogodki, ki niso povsem ne- predvideni. Le malo (cca 10 o/o) je takih nezgod, ki jih ni možno predvideti ali pre- prečiti. Vse ostale bi se z boljšim organiziranjem var- stva pri delu prav lahko pre- prečile ali bi se njihovo šte- vilo in resnost bistveno zmanj- šalo. ^ Poleg telesnih poškodb de- lavcev nastaja še veliko dru- gih nezgod, ki ne povzročajo direktno osebnih poškodb, tem- več velike materialne stroške. Računamo lahko, da od- pade na vsako re.snejšo ne- zgodo, ki je povzročila teles- no poškodbo, še najmanj de- set delovnih nezgod, ki po- vzročijo zastoje dela in mate- rialno škodo. Po podatkih, ki so na raz- polago za našo republiko, imamo letno še vedno okrog 500 000 delovnih nezgod, med katerimi Je tudi več smrtnih primerov. In vzroki? Po podatkih socialnega za- varovanja se vzroki za nezgo- de delijo v »/b takole: 39, ne- varen in nesmotem način de- la, 26, kršitev varnostnih pred- pisov in pravil za varno delo, 11, neustrezni delovni prosto- ri, 6, slaba organizacija dela, 15, drugi vzroki. Ce bi analizirali dalje nave- dene \'zroke, bi dobili za od- govor ugotovitev, da je var- stvo pri delu premalo resno upoštevano na vseh ključnih področjih dela od šole, do neposredne proizvodnje. Profesor Ludovik Kavs (pred- stojnik VTVŠ v Ljubljani) Je na posvetovanju varnostnikov, ki je bilo pred nedavnim v Portorožu, takole razdelil vzroke za nizko stopnjo var- nosti: 1. varnost pri delu je v TOZD in drugih OZD mišlje- na in obravnavana kot zadeva socialnosti ali kvečjemu hu- manizacije dela, ne pa kot zadeva skrbnega gospodarje- nja z družbenimi sredstvi; 2. varnost še zdaleč ni se- stavni in neločljivi element proizvodnih, tehnoloških In delovnih procesov in vseh de- lovnih postopkov; 3. v organizacijah še ni uve- ljavljeno in spoznano splošno priznano pravilo, da višja stopnja varnosti zvišuje, in nasprotno nižja stopnja var- nosti znižuje ali celo onemo- goča stopnjevanje storilnosti ixi produktivnosti dela; 4. materialne škode zaradi posledic nezgod pri delu ne nosijo TOZD in druge OZD, temveč le družbeni fondi in socialistična skupnost; 5. nepravilno uporabljeno načelo solidarnosti na podro- čju var.stva pri delu: da naj celotna družba nosi vse po- sledice nezgod, telesnih po- škodb in z^avstvenih okvar delavcev; 6. odgovornost in krivdo za delovno nezgodo uspešno za- vračamo največkrat na poško- dovance in na mrtve namesto na organizacijo dela; 7. gole ne vzagjajo niti ne poučujejo mladih ljudi o var- nosti in strokovnih delavcev o varstvu pri delu, delovne organizacije pa same tega ne zmorejo zlasti za vodstvene in vodilne delavce; 8. službe varstva pri delu so največkrat izločene in po- stavljene na stranski tir, ker so v svojih zahtevah za do- seganje varnosti nadležne ta- ko vodstvenim, zlasti pa še vodilnim delavcem OZD; 9. zlasti pa sindikati dajejo premajhno podporo ali pa ce- lo pozaBljajo na prizadevanja Za nenehni dvig stopnje var- nosti in stopnje osebne var- nosti delavcev pri delu. Problematiko varstva pri de- lu ni mogoče obravnavati le kot formalnost, da bi zado- stili zakonskim predpisom. Reševanje varnostnih proble- mov mora biti kompleksno, saj Je področje dela zelo ši- roko, pogoji pa so odvisni od drugih. Varstvo pri delu ob- ravnava tehnično varstvo (za- ščita delovnih priprav in na- prav. zgradbe, komunikacije, zaščitna sredstva in druge ukrepe, ki so povezani s pred- metnimi posegi) varnostno vzgojo (izobraževanje, preizku- šanje znanja iz varstva pri delil, obveščanje, opozarjan.je), higieno, prvo pomoč, sodelo- vanje z zavodi za varstvo pri delu. z zdravstvenimi zavodi, z inšpekcijami dela, požarno varnost, varstvo narave in okolja, idr. Varno in neškodljivo delo lahko organizacija zagotavlja svojim delavcem samo z izva- janjem dejavnosti varstva pri delu, lu upošteva nevamo.sti in ogrožanja življenja ter zdravja delavcev. Vsak delavec mora ria svo- jem delovnem mestu opravlja- ti delo tako, da varuje svoje življenje in zdravje, kakor tu- di življenje in zdravje sode- lavcev. To velja še posebno za vodstvene delavce organi- zacije, ki vodijo, organizirajo in nadzorujejo delo delavcev. Posebne naloge varstva pri delu lahko delimo na tehnič- ne, zdravstvene, psihološke in druge. Te posebne naloge pa lahko opravljajo le strokov- njaki za področje varnosti: zdravniki, specialisti medicine dela, industrijski i)sihologi, ekologi, varnostni inženirji Idr. Zato je nujno, da ima delovna organizacija v svoji kadrovski sestavi tudi stro- kovnjake omenjenih področij, za manjše pa se priporoča oz- ko sodelovanje z zavodi in pristojnimi institucijami! Probleme varstva pri delu lahko rešujejo (in jih morajo reševati) vsi zaposleni, od di- rektorja do delavcev, ki so zaposleni neposredno na de- lovnih mestih, kjer izstopajo nevarnosti. Poleg takega načina ureje- vanja delovnih pogojev imajo danes vsa večja podjetja aH podjetja s povečano stopnjo nevarnosti posebne službe, ki se ukvarjajo specialno samo z varstvom pri delu. Prvi začetki razvijanja po-, sebnih služb segajo slabo de- setletje nazaj; ko je bila v temeljnem in republiškem za- konu iz varstva pri delu po- stavljena zahteva, da oprav- ljajo službo varstva pri delu le kadri, ustrezno usposoblje- ni za opravljanje posebnih nalog varstva pri delu. Osnutek novega zakona pred- videva, da bo morala imeti obvezno vsaka OZD oziroma TOZD svojo službo varstva pri delu, katere vodja bo mo- ral imeti višjo ali visoko ustrezno izobrazbo. S tem bo seveda prisiljena vs-ilta delov- na organizacija poskrbeti pnmeme kadre ter sredstva, s katerimi bo zagotovljeno boljše varstvo pri delu m viš- ja stopnja osebne varnosti slehernega delavca. Pepi Miklavc