Štev. 106., Leto II, spital na dravi Četrtek, 1?»aprila 4?« MOSKOV^A kpNPEI^FC/^ JE 7lKTV/jv MOSKVA. Na včerajšnji seji je Svet zunanjih ministrov razpravljal o političnem poglavju avstrijske mirovne pogodbe. V 12 točkah so se ministri zedinili, reševanje dveh pa so odložili na poznejši čas. Ti dve točki stat 1.) vprašanje jugoslo'vansko~av= strijske meje v zvezi 2 jugoslovansko zahtevo za priključitev slo= venske Koroške in delov Štajerske in 2,) vprašanje jugoslovanskih reparacijskih zahtev do Avstrije. Molotov je na včerajšnji seji izjavil, da se "bodo Rusi s svojo strani potrudili vse storiti, da bi bila mirovna pogodba z Avstrijo v celoti izdelana že sedaj na moskovski konferenci. Pogodbo bodo podpisale le štiri velesile in Avstrija. Prvotna namera, da jo podpišejo vse zavezniške države,ki so bile v vojni z Nemčijo, je bila zavržena« MOSKVA. Po torkovi seji zunanjih ministrov, na kateri je propadel amerikanski načrt pakta štirih velesil proti morebitni nemški agresiji, poroča dopisnik BBC v Moskvi Peter Peterspn* "Breč pomisleka lahko rečem, de. je moskovska konferenca mrtva". 0b= stoja le še zelo malenkostno -i^oanje, da je na sestanku med Stalinom in Marshallom, ki sta ga imela talcoj po omenjeni seji, ruska trma s bila zlomljena. Peterson pravi, da je to možno, ni pa verjetno. V nadaljnem poročilu Peterson natančno opisuje potek te seje, na ka= teri je Molotov predložil dalekossžne dodatne in spreminjevalne predloge k ameriškemu načrtu za pakt štirih velesil. V sovjetskem predlogu so bile v šestih točxah nanizana vsa ona vprašanja, o ka= terih se ministri v 5 tednih niso mogli zediniti. Marshall in Be= vin sta odklonila Molotovijeve predloge« prav tako sta odklonila njegov predlog, da bi naj pododbor namestnikov preštudiral i ameri= kanski načrt in sovjetske spreminj sv alne in dodatne predloge. Edino upanje, da bi konferenca le' šo mogla prinesti kak uspeh bi bilo, če bi Sovjeti umaknili v zadnjem trenutku svoje spreminjevalne in dodatne predloge. Naslednji dve seji bosta pokazali, ali je še kaj upanja ali ne. MOSKVA. Na današnjo sejo zunmjih ministrov ata bili po= zvani jugoslovanska in avstrijska delegacija, da podasta poročili o svojih zahtevah odnosno stališču do avstrijske mirovne pogodbe. -Jugoslovansko delegacijo^vodi Edvard Kardelj, avstrijsko pa zunanji minister dr. Gruber. Poročajo, da bo dr* Gruber v imenu Avstrije podal le kratko izjavo, s katero bo odklonil in zavrnil jugoslovan* ske zahteve, IK.SPLOZIj.SKA KATASTROFA V T-efASU TBXAS. Malo pristaniško rac steče Texas v Meksiskem zalivu je zadela strašna katastrofa. Požar na neki francoski ladji je pov= zročil eksplozijo v bližnji tovarni umetna ga gumija. Od tod so se eksplozije in požar razširili še na rafinerije ol^a. Eksplozije in požar so zajeli tudi v pristanišču vskladiščene večje količine dina= mita. Po prvih poročilih je katastrofa terjala 1.200 človeških žr= tev, ranjenih pa je na tisoče oseb. Šest ur potem, ko je izbruhnil požar na ladji, so v mestu še vedno trajale eksplozije, N<*d 500 hiš ~e porušenih. Mestece šteje 13.000'vprebivalcev. Danes zjutraj poro* ajo, da je to ena najhujših nesreč v zgodovini Združenih držav. Str/n 288.,Štev. 106. T A B 0 H ZAZAJ NI JA AVSTRIJA PAPIRJA ZA 30LSK3 KKJIG.3 ; 5VUR-ff>! irriča Franc von papen. SOUTHAMPTON. Včeraj se je po trdem naporu posiečilo strokovnim pristani šld. m delavcem regiti naj večjo britansko prevozno ladjo MQueen Eli-sabeth”, ki je pred dnevi v pristanišču Southamton nasedla na dno. Okoli 400 potnikov se je že prej' izkrcalo s pomočjo manjših ladij. FRANKFURT. Od prihodnjega ponedeljka naprej v ameriških conah Nemčije in Avstrije ne bodo več sprejeman beguncev v taborišča,ampak bodo vklučeni direktno v nemški oziroma avstrijski delovni proces. LONDON. Britanska policija išče neko žensko, najbrže Judinjo, ki je polomil' peklenski stroj v neko poslopje pri koloni.ialncm mini str* stvu. jv .neravani atentat je gotovo delo judovskih teroristov. PARIZ. 'Vse večje francoske stranke« komunisti, socialisti, radikali, .IRP in še nekatere druge so se združile v posebnem odboru za akcijo proti nc.j-novejšemu De Gaullej evemu pokretu. BUDIMPli3TA. Včeraj je bj la pred posebnim sodiščem v Budimpešti izrečena sodba v procesu proti skupini zarotnikov, ki so pripravljali državni udar, katerega naien je bil, da postavi stari predvc:,;ii režim» Obse j enih je bilo dvanajst zarotnikov, od tega trije na smrt.Na smrt obsojeni so; dr. Donat in generala Geroš in AndraŠ. VARJ;;VA. Pred dnevi na smrt obsojeni poveljnik bivšega nacističnega taoorišča Ausschvtitz SS mož lioess, je bil včeraj obešen v Varšavi. • - o - o -