ODKUP, SORTIRANJE IN PRODAJA ODPADNIH SUROVIN srd an pan to s.p. kokarjb 1- ^31 nazarje tel.: 031 bbs 194 delovni čas. od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 13.00 pogo:' doielfie nagradi«? ak^ ia so ofcjavl.enr rta sedeli.' fwdjelja v Krtkaijflh 1 NAROČILA KURILNEGA OLJA BENCINSKI SERVIS IADNA AKCIJA! Vijaka Ihiifjti? oseba, ki v i^sn nrt 1 ii julija do31 d^usLa 2011 na deponijo v Kokarjuh (tovSi zaoružoi dom) pritelje vet kol 100 ko odpadnih prodorov. prejme ■itjpon, s kalefim sodeluje v nagradnem žrebanju, v katerem se izžrebanim posameznikom podeli 11 nagran: LETUS LCD TV sprejemnik in 10 praktičnih nagrad. OČESNA OPTIKA likeb ternik d.o.o. Na trgu 5. Mozirje Telefon: 03 839-49-53 □3 620-98-64 RELAX SOLA VOŽNJE REU >3 MozinjE, Savinjska c. 29 www.avtosola-relax.si Savinjske novice št. 30, 29. julij 2011 Sprejem naročil: * «j ponedeljka uÜLÍJ3 Leški dvorec Savinja je v spodnjem delu naše doline ustvarila obsežne rečne terase, ježe imenovane. Na eni izmed njih, na desnem bregu, leži razloženo naselje Homec. Nekaj lučajev stran od njega, v naročju mogočnih jelovih gozdov, naletimo na samotno kmetijo Lešje. Že na prvi pogled se Lešje razlikuje od ostalih kmetij. Medtem ko so kmečke hiše ponavadi grajene v tlorisnem razmerju dva priti ena, je leška hiša grajena v razmerju ena proti ena, torej v kvadratu. »Razumljivo, saj je naša hiša star renesančni dvorec. Zgrajen je bil v začetku 14. stoletja in je kot tak ena najstarejših posvetnih zgradb v Zgornji Savinjski dolini,« ponosno pravi Dragica Vršnjak, gospodarica V Lešju, ki je v nekaj težkih letih obnovila več kot 650 let staro zgradbo. »Obnova je bila nujna, saj je zob časa, zlasti vlaga, dodobra načel kamnito zgradbo. Pogoji bivanja so bili vse slabši. To je bil velik podvig v gradbenem, organizacijskem, administrativnem in predvsem finančnem smislu, saj smo obnavljali predvsem sami, le ob koncu obnove smo bili deležni nekaj javnih sredstev.« Danes lahko občudujemo lepo obnovljeno stanovanjsko zgradbo, ki meri v tlorisu 16,5 x 18,5 metrov, torej preko 300 m2 tlorisne površine. Dvorec je bil prvič pisno omenjen leta 1364, ko ga je verjetno njegov prvi lastnik, plemič najnižjega ranga, vitez Vrbovški, prodal Celjskim grofom. Pozneje je dvorec prehajal iz rok v roke. Med turškimi vpadi ali drugimi vojnami nikoli ni bil izropan, saj so ga pred očmi tujcev skrivali obsežni gozdovi. Svet okoli je močvirnat, kraj bi se danes moral imenovati Jelšje. Pravijo, da je bilo včasih pod hišo jezero, ki se je presuši-lo v močvirje. Na pripadajočem marofu (pristavi) sta z isto roko vrezani dve letnici: prva 1788 najverjetneje govori o letnici obnove, druga, 1344 pa o letu postavitve. Podjetna gospodarica, članica skupine Ljudske pevke Pušeljc, ki zna poleg na harmoniko »zaigrati« tudi na motorno žago in na traktor, že razmišlja o obnovi marofa. Upamo, da tokrat z več posluha države oziroma njenih organov. Marijan Denša C41 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2011 Zgodovina in narodopisje Joža Vršnik - Roban je zapisal (1) Piše: Aleksander Videčnik Celjska Mohorjeva družba je leta 2005 izdala zanimivo knjigo z naslovom Joža Vršnik - Robanov Preproste zgodbe s solčavskih planin. Že uvodni verzi marsikaj povedo: Videl boš, česar drugi ne vidijo - Slišal boš, česar drugi ne slišijo - Čutil boš, česar drugi ne čutijo - Iskal boš, kar ni bilo nikoli izgubljeno - Lovil boš, kar ni nikomur ušlo! (Joža Vršnik - Robanov). Pa preberi-mo, kaj je zapisal. (6) Na Govčovem so se pisali Plesnik. Koliko rodov s tem priimkom je živelo tam, mi ni znano. Zadnji so bili: oče Janez Plesnik pa sinovi Kristl, Urban, Rok in Peter. Že njihovi dedi in strici so bili znani kot visoko rasli, širokopleči, zdravi in silno močni ljudje. Prav taki, zraven še zelo gospodarni in delovni so bili Janezovi sinovi. S sosedi so se dolga leta dobro razumeli, potem pa je prišlo, ne vem kako, do mejnega spora z Bevskimi. Govčovi so mejaši tudi s Pečovniki. Meja med Govčovim in Pečovskim posestvom teče na levi do potoka Bele, kakih sto metrov niže kakor meja med Govčovim in Bevskim na desni. Nekoč so se Govčovi, ali sami od sebe ali nahujskani, domislili, da bi morala biti prava meja med Govčovim in Bevskim poseslvom od potoka Bele prav tam, kjer pride do potoka Govčova in Pečovska meja. Na ta način bi precejšnji Bevske Pustote spadal k Govčovemu posestvu in tudi del gozda od Bevske Pustote do Turnice. Nad Bevsko Pu-stoto v bregu je bila nekdaj Bevska frata in sredi te frate je stala debela in košata smreka. Po prepričanju Govčovih bi morala meja potekati od potoka Bele na to smreko in od tu do Turnice. Govčevi so prepričevali Bevske, da je ta meja »stara in prava«, Bevski so trdili svoje. Ko je prišel čas košnje, so Govčovi pokosili tisti del Bevske Pustote, ki so si ga lastili, a ko je bilo seno suho, so pravočasno prišli Bevski in ga znosili na svoj hlev. Takrat še ni bil tako, da bi mogli seno zapeljati nanj. Nastala je tožba, Govčovi so izgubili in morali so plačati. To pa je bilo za takrat revno Govčo-vo posestvo preveč. Njive so bile izčrpane, gozd izsekan že preveč, zaslužka ni bilo, plačati so pa morali. Živeti v soseski z Bevskimi jim tudi ni bilo več prijetno, zato so Govčovo posestvo dali naprodaj. Kupili so ga naš stari oče Jaka Vršnik -Robanov. Vse to mi je pripovedoval pokojni stari Pečovnik, Franc Krivec. Naša stara mati Marija Vršnik, Jakova žena, so povedali ceno za Govčovo posestvo. Spominjam se, da so imenovali devetko, ali je bilo devetsto goldinarjev, ali devet tisoč, ne morem trditi. Stari oče Jaka so umrli še razmeroma mladi. Robanovo poseslvo so zapustili svojemu starejšemu sinu Martinu, našemu očetu. Govčovo posestvo pa svoji ženi Mariji Vršnik in ta pozneje svojemu sinu Andreju Vršniku. Janez Plesnik je po prodaji Govčovega posestva kupil Krofičevo. To je pa eno najvišjih kmečkih posestev v Solčavi. Ljudje, vajeni ravnine in nižine se z višino, strmino in dolgo zimo niso mogli sprijazniti, zato so Krofičevo prodali pokojnemu Roku Klemenšku. Toliko časa so pa le bili na Krofičevem, da se jih je to ime prijelo. Oče Janez Plesnik se je v drugič poročil z Ož-binko in tako spet pristal v nižini, na Gmajni, v »predmestju« Solčave. Sinovi so se razšli. Kristl se je preselil nekam k Slovenj Gradcu, Urban je s poroko postal kmet Robnik, Ignac je kupil Go-lerjevo kmetijo. Če je resnica, kar sem slišal, je imel samo dva dinarja v žepu, ko je šel Golerje-vo kupit in je vseeno kupil, plačal pa pozneje, ko je les posekal in prodal. Rok je postal Martnač v vasi Solčavi, pozneje je to prodal in kupil To-vstovrški Ogradec, si postavil hišico in hlevček in tako postal Ogradnik. Peter je z ženitvijo postal Potočnik. Pomrli so že vsi. Janezovi vnuki so se razmnožili in ker so imeli isti priimek Plesniko-vi, Knezovi, Tovstovrški, je zdaj priimek Plesnik v Solčavi za priimkom Klemenšek najbolj številen. Pa tudi zunaj Solčave so se precej razširili. Delavnost in gospodarnost se tega rodu drži še naprej. (7) Pokojno staro Kolarjevo mater sem še poznal. Ko se je leta 1906 rodil naš Tinče, je stregla naši materi. Zaradi velike srčne dobrote se mi je priljubila, da sem - šestletni otrok - jokal, ko je odšla domov. Pozneje so mi mati pripovedovali njeno zgodbo. Živela je na Kolarjevem. Kolarjeva domačija je zahodno od cerkve sv. Duha v nadmorski višini 1280 m. Njena bližnja soseda je bila Goler-ca, Barbara Novak. Nje nisem poznal, po pripovedovanju naše matere pa je bila tudi ona dobra duša, zato sta se s Kolarico dobro razumeli. Kar pogosto sta se obiskovali. Malo sta poklepetali, malo sta si postregli in razkazali svoje gospodarstvo in je bilo spet dobro. Na nekem takratnem obisku pa jima je prišla čudna misel. Dogovorili sta se, da bo tista, ki bo prva umrla, prišla sosedi povedati, kako je na onem svetu. Nekoč je Golerca zbolela in kljub skrbni postrežbi Kolarice umrla. Neko noč po njeni smrti, ko Kolarja ni bilo doma, je Kolarica sama ležala v sobi in bedela. Bila je precej svetla mesečna noč. Tiho in počasi so se odprla vrata, tiho in počasi je vstopila pokojna Golerca. Neslišno je stopala po sobi, se vsedla na pručko in mirno obsedela. Nekaj časa sta obe molčali, potem se je pa oglasila Kolarica: »No, Barbara, saj veš, kako sva se dogovorili. Zdaj mi pa le povej, kako je na onem svetu, v večnosti!« Tedaj se je Golerca nekoliko vznemirila in rekla samo: »Jehts, jehts, tenka je božja pravica.« Kakor je tiho prišla, tako je spet tiho odšla, Kolarica pa to noč ni več zaspala. Odtlej je nihče ni slišal izgovoriti o drugem žal besede. Ob svojem nekoliko čudaškem možu je imela kaj trpeti in potrpeti, pa tudi sicer njeno življenje ni bilo poslano s samimi rožicami. Tistega ji pa nihče ni mogel dopovedati, da je o Barbari le sanjala ... Pojasnilo V članku o dogajanjih v Strugah smo izrazili dvom, da je bil ubijalec Mozirjan, kot trdijo nekateri viri. Metod Rosc nam je sporočil njegove ugotovitve - Karl Čuvan je bil Mozirjan. Iščemo stare fotografije Solčava leta 1927. Sliko hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. Savinjske novice št. 30, 29. julij 2011 ( 13 iz zamejstva ponovno na Ljubnem ob Savinji Šolstvo, Organizacije poletna šola slovenskega jezika Slovenski otroci V avli ljubenske osnovne šole so se v soboto, 23. julija, zbrali mladi Slovenci iz zamejstva, ki bodo na Ljubnem in širše v Zgornji Savinjski dolini štirinajst dni spoznavali naš jezik. Začela se je namreč poletna šola slovenskega jezika, ki je že drugo leto zapovrstjo zaupana v organizacijo Osnovni šoli Ljubno ob Savinji. Zbralo se je 55 otrok s svojimi starši iz različnih evropskih držav in različnih starosti. Večina od njih se je take šole udeležila tudi lani, tako da so se med seboj pozdravljali kot stari znanci in se veselili ponovnega srečanja tako s sošolci kot tudi z gostitelji. Otroci namreč bivajo pri gostiteljskih družinah, kjer zares doživljajo vsakdan in svoje teoretično znanje jezika nadgrajujejo v praktičnih situacijah. Seveda pa je potrebno tudi poglobljeno strokovno delo, zato je ravnatelj Rajko Pintar po uvodnem pozdravu predstavil ekipo učiteljev, ki bodo mladim približali naš knjižni jezik. Poleg vsakodnevnega pouka so na urniku tudi prostoča-sne aktivnosti, med njimi druženje z gasilci, s smučarskimi skakalci, ogled kurjenja kope, flo-sarske zbirke, Logarske doline in še marsikaj. Zbrane je nagovorila Dragica Motik z zavoda za šolstvo, ki je, kot je dejal Rajko Pintar, duša projekta poletne šole slovenščine. »Slovenski jezik ni le beseda, je tudi pesem, so naši običaji, ki jih boste spoznavali in jih, upam, odnesli s seboj,« je med drugim dejala. Kulturni del progra- J ma so pripravile pevke družinskega kvarteta Šti-glic s šopkom domačih pesmi, nato so se mladi srečali s svojimi gostitelji in odšli na začasne domove, že popoldne pa jih je čakalo resno delo v šoli. Marija Lebar Na poletni šoli se je zbralo 55 otrok s svojimi starši iz različnih evropskih držav. (Foto: Marija Lebar) domžalski skavti zmohtne zabe Preživeli čudovit teden v Lenartu pri Gornjem Gradu Skavti skavtskega stega Žmohtne žabe, čete Adam Ravbar iz Domžal so si za letošnji tabor zbrali vasico Lenart pri Gornjem Gradu. Tam so postavili svoj tabor s šotori, kuhinjami po skupinah, postavili jambor, kjer sta viseli slovenska in skavtska zastava ter si uredili sanitarije. 24 otrok, šest voditeljev in dva kuharja so tako teden preživeli v naravi, brez telefonov, televizorjev in računalnikov, kar so skavti stari od 11 do 15 let pogrešali le malo časa. Že ob prihodu so se udeležili maše ob 250-le-tnici gornjegrajske katedrale, kar je bilo za udeležence poseben dogodek. Preostale dni so namenili druženju, pogovorom, igram, ogledu muzejske zbirke in raziskovanju okolice. Glede na to, da so bili letos kavboji, ni manjkal met podkve, lasa, izdelava kavbojskih oblek in konjev. Na raziskovalnem dnevu so se razdeljeni v šti- ri ekipe odpravili v različne kraje. Na izbrani kmetiji so najprej zaprosili za delo, po opravljenem delu za prenočišče. Dve skupini sta bili nagrajeni s spanjem v hiši, ena na seniku, ena skupina pa se je odločila, da bo toplo noč preživela pod milim nebom. Na ta dan jih bodo spominjale številne zabavne zgodbe, ki so si jih nato pripovedovali na večer ob ognju, kjer se je tudi veliko prepevalo in zabavalo. Domačini so jih vzeli za svoje, obiskovali so jih v taboru, tudi kakšno dobroto so jim prinesli. Že ob prihodu jih je pozdravil župan Stanko Ogradi, ki je z njimi preživel tudi večer ob ognju. Gostoljubnost župana in prebivalcev jim je segla do srca in, kot je povedala voditeljica Jerneja Kastelic, se bodo sem radi vračali. Štefka Sem Po ogledu muzejske zbirke v Gornjem Gradu (Foto: Štefka Sem) (j4 J Savinjske novice št. 30, 29. julij 2011 POPRAVEK V 30. številki Savinjskih novic je bila v članku z naslovom Koliko prihraniš na leto, če nisi kadilec? napačna informacija. Franjo Atelšek ni bil med tistimi, ki so pred trinajstimi leti sklenili dogovor o hranjenju denarja. Franjo se jim je pridružil kasneje. Za napako se opravičujem. Marija Lebar Ljudje in dogodki zlati maturant matevž reberčnik iz ljubije Jeseni na študij mehatronike v Maribor Šolarji, dijaki in študentje so že dodobra zakorakali v brezskrbne počitnice, v času katerih si bodo nabrali moči za novo šolsko leto. Med tistimi, ki so si počitnic najbolj želeli, so gotovo srednješolci, maturanti, ki so končali srednjo šolo. Tisti bolj pridni, ki so šolanje končali brez slabih ocen in z dobrim uspehom na maturi, bodo počitnice maksimalno izkoristili za počitek in morda kakšno priložnostno zaposlitev. Drugi, ki pa so tekom leta tu in tam malce zaspali, bodo morali kakšen dan posvetiti še učenju in pripravam za izboljšanje ocen. Med slednje prav gotovo ne sodi Matevž Re-berčnik iz Ljubije. Okitil se je namreč z naslovom zlatega maturanta, še več, na maturi je osvojil vse možne točke. Matevž se je šolal na Šolskem centru Celje, smer mehatronika. Izbira te smeri je temeljila na prepričanju, da je to poklic prihodnosti, saj se tekom šolanja dijaki izšolajo za tri stroke. V prvih dveh letnikih so obravnavali osnove s posameznega področja, v tretjem in četrtem pa so se poglobili v stroko. V tretjem letniku je bilo veliko strojništva, mehanike in pnevmatike, v četrtem so prevladovale robotika, avtomatizacija in elektrotehnika. Matevžu Reberčniku (levo) je čestital tudi minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič. Matevž pravi, da se na maturo ni pripravljal preveč intenzivno. Zgolj toliko, da je v njem zraslo prepričanje, da jo bo uspešno opravil. Rezultate mature je izvedel na slavnostni podelitvi v Narodnem domu v Celju. Izmed vseh maturantov na šoli je bilo osem zlatih matu- rantov, od tega kar pet iz njegovega razreda. Vse točke sta dosegla samo dva. Zlate maturante je ravnatelj prebral pred začetkom podeljevanja. Ko je Matevž slišal svoje ime, je bil zelo presenečen, pravi, da šokiran. Še bolj takrat, ko je bil imenovan kot eden izmed dveh, ki sta dosegla vse možne točke. »Tu nisem mogel verjeti več, to je nenormalno, sem si mislil, ko upaš na prav dober uspeh in vsaj trojko pri slovenščini, pa dobiš vseh osem točk,« pravi. Zlati maturant Matevž Reberčnik namerava nadaljevati s šolanjem v Mariboru, študij mehatronike. Na fakulteti je vpisanih kar 45 odstotkov več študentov, kot pa je mest. Ob tem upa, da mu bo uspeh na maturi, poleg tega pa opravljen še peti predmet iz splošne mature, omogočil sprejem na želeno fakulteto. Prestop iz dijaških v študentska leta bo tudi zanj prinesel veliko sprememb. Več bo odsotnosti z doma, ki ga bo Matevž najbolj pogrešal. Enako kot tudi delo na njihovi turistični kmetiji Korošec. Benjamin Kanjir zlati maturant jan potočnik iz dol-suhe Recept za uspeh - delati moraš to, kar te zanima Za več kot osem tisoč kandidatov na spomladanskem roku letošnje splošne mature je bilo z objavo rezultatov sredi julija konec negotovosti. Velika večina, dobrih 92 odstotkov uspešnih, si je lahko oddahnila. Prav tako si je lahko oddahnilo tudi 88,9 odstotka dijakov od nekaj več kot 8.600 maturantov poklicne mature. Med vsemi dijaki tako poklicne kot splošne mature pa je bilo kar 47 takih, ki so osvojili vse možne točke. Za zlate maturante z vsemi osvojenimi točkami je na Ljubljanskem gradu pripravil slavnostni sprejem minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič. Med tistimi, ki jim je minister osebno čestital, je bil tudi Jan Potočnik iz Dol-Suhe, dijak lesarske srednje šole v Ljubljani. Sedaj, ko je vse za njim, med smehom izpostavi, da je uspeh prišel nepričakovano, saj se je vedno učil bolj kampanjsko in ne sproti. K dobremu uspehu na maturi so botrovala prav dobra spričevala od prvega do četrtega letnika. Recept za tak uspeh je po njegovem zatrjevanju samo dejstvo, da te mora to, kar delaš, zanimati. »Prav vse, kar je povezano z lesom in njegovo obdelavo, me je že v ranem otroštvu privlačilo. Veliko sem z očetom hodil po sejmih, opazoval vse, kar je povezano s to stroko, in sem v praksi veliko vedel, tako pri tehnologiji kot pri konstrukcijah. Tudi sam sem se pogosto ukvarjal z obdelavo lesa v očetovi delavnici in sestavil ka- Jan Potočnik: »Vse te mora zanimati, ker če boš nekaj delal z odporom, ne boš nikoli dosegal velikih uspehov.« (Foto: Marija Šukalo) kšen kos pohištva. Tako mi strokovni predmeti prav zaradi tega niso delali preglavic, saj sem znanje uspel črpati iz izkušenj,« je v razgovoru povedal mladi lesar, ki je svojo prvo vrtno garnituro naredil pri rosnih trinajstih. Dodal je, da je dobro, da se tudi kaj prebere. Ker je le tako lahko vse skupaj povedal tako, kot so profesorji od njega pričakovali. »Zvedavost je na prvem mestu. Vse te mora zanimati, ker če boš nekaj delal z odporom, ne boš nikoli dosegal velikih uspehov,« je prepričan Potočnik, ki tudi v učenje maturitetnih predmetov ni vlagal veliko napora. Prizna pa, da si je dobro prebral vse zapiske in se udeleževal priprav na maturo. »Ob objavi rezultatov sem bil zelo presenečen. Na naši šoli namreč od leta 1997 ni bilo zlatih maturantov. Letos smo bili kar trije, in to vsi iz istega razreda.« Sedaj Jana čakajo zaslužene počitnice, ki jih bo preživel s prijatelji nekje na morju, delno pa tudi v očetovi delavnici. Jeseni ga čaka ekonomija - visoka poslovna šola. Prepričan je namreč, da ni dovolj produkt samo narediti, temveč ga moraš znati tudi prodati. Marija Šukalo Če ti v srcu ne gori močan ogenj, nima smisla poskušati. Dean Karnazes J Savinjske novice št. 30, 29. julij 2011 V5) Šport, Oglasi kartist borut kolar z otoka V prvi sezoni že odlični rezultati Borut Kolar z Otoka pri Bočni je že v otroštvu sanjal o formuli ena, dirkalnih motorjih in vsem, kar je povezano s hitrostjo in bencinskimi hlapi. Prve skrivnosti delovanja motorja je raziskoval ob stricu v mehanični delavnici, nato pa se je podal v srednjo šolo in nekako tovrstno željo potisnil v ozadje. A sanje so ostale in ob nenehnem varčevanju ter številnih priložnostnih delih so se 28-letnemu Zadrečanu letos uresničile. Doma v garaži ima gokart - odprt štirikolesnik dirkalnik za dirkanje. »Mali dirkalniki so namenjeni celotni populaciji, od mladih do starejših in za vse razrede. V grobem se razlikujejo po moči motorja in vrsti menjalnika. Njihova zmogljivost je zelo različna. Čeprav končna hitrost ni glavni adut gokartov, temveč odlični mehanski oprijem v ovinkih ter preciznost upravljanja, dosegajo hitrosti tudi do 160 kilometrov na uro,« je povedal kartist, katerega vzornik je Michael Schumacher, tekmovalec formule 1. Kolar je letos pričel tekmovati na karting dirkah v pokalnem prvenstvu Sportstil v razredu R5 - Rotax Max. Kaj hitro je dosegal vidne rezultate. Na tretji pokalni tekmi v Krškem, ki je bila zanj prva v letošnji sezoni, je zaradi smole - s proge ga Borut Kolar s pokaloma za prvo in drugo mesto, ki ju je dobil v Čedadu in Krškem. (Foto: Marija Sukalo) je izrinil sotekmovalec, osvojil četrto mesto. Na četrti pokalni tekmi, prav tako v Krškem, je osvojil pokal za drugo, v italijanskem Čedadu na peti pokalni tekmi pa za prvo mesto. Ob tem Kolar ni skrival zadovoljstva. Zase pravi, da je to še ena potrditev več, da je na pravi poti, a za nadaljevanje dela potrebuje še veliko »kilometrine«, vaj in treningov, tako kondicijskih kot tudi vožnje. Medtem ko si kondicijo nabira v fitnesu in na kolesarjenju, je vožnja omejena na treninge na dirkališčih pred samimi tekmami, saj so njegova finančna sredstva zelo omejena. Prepričan je, da bo z rezultati, ki jih bo dosegel v prihodnje, uspel pritegniti tudi kakšnega dona-torja ali sponzorja. Tedaj bo imel možnost za sestavo ekipe, ki je potrebna za boljše delovne pogoje. Trenutno pa za svoje vozilo skrbi sam. Ob tem so mu z nasveti v veliko pomoč nekdanji dirkači, ki jih srečuje na kartingu. Marija Šukalo Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. 16 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2011 Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi deveti flosfest na ljubnem ob savinji Glasbeni gostje za vse generacije Povratniki na sceni Pop design so navdušili tako mlade kot starejše obiskovalce. (Foto: Štefka Sem) Tradicionalni Flosfest je letos obe- njih ur je nadaljeval DJ Spook. ležil deveto obletnico in je vsa ta leta uvod v dogajanje ob Flosarskem balu. Prireditev je predvsem zaradi številnih dobrih glasbenih gostov presegla okvire študentske zabave ter slovi kot dober žur za mlado in ne tako mlado populacijo. Pretekli petek se je to še posebej izkazalo ob gostovanju skupine Pop design, saj se je pod šotorom zbralo veliko ljudi, ki se skupine spominjajo še iz svojih mlajših let. Za njimi so obiskovalce še dolgo v noč zabavali člani zasedbe Poweršok. Sobotni glavni akterji so bili glasbeniki skupine Zaklonišče prepeva, nastopili so še Up n' downs iz Mozirja, kot vsako leto so zažigali Kačji pastirji, žur do jutra- Organizatorji, Klub zgornjesa-vinjskih študentov in njegova gonilna sila, predsednik Radenko Te-šanovic, so se ponovno izkazali z izborom glasbenih gostov in samo organizacijo prireditve. Nekoliko jim je ponagajalo le vreme, saj so športne prireditve, študentske igre in obisk Fundacije z glavo na zabavo morali odpovedati zaradi dežja. Dež pa prav gotovo ni vplival na razpoloženje obiskovalcev, ki so oba večera zapolnili šotor na prireditvenem prostoru v Vrbju na Ljubnem ob Savinji. Več fotografij lahko vidite na www.savinjske.com (geslo: flo9lj). Štefka Sem Zaljubljena zelenca Srečanje z martinčki, ki švigajo pod nogami na sončnih in manj obljudenih legah tudi v Zgornji Savinjski dolini, sploh ni kakšna nevarnost. Sobivanje z zelenimi kuščarji pa je za lep odtenek zanimivejše, saj se ti nenevarni plazilci človeku (radi?) približajo. Človek se jim brez težave lahko približa za fotografiranje na kakšen meter, svežo vodo pa previdno srkajo tudi iz nastavljene nizke posodice. S prelepo »ultra« zeleno barvo, ki se spreminja v mavrične barve, se postavlja samec, samička pa je nekoliko manj vpadljiva, a zato nič manj simpatična. Zeleni kuščar (Lacerta viridis) zraste v dolži- no med 30 in 40 cm ter ima značilen rjavi konec repa, ki ga v primeru napada plenilcev (če ga zgrabi za rep), odvrže in si morda reši življenje. Tale zaljubljeni par iz Kolovrata pri Ljubiji se je ob letošnjem zgo-dnjepoletnem soncu še veselo nastavljal sončnim žarkom. Ker pa pametni nabirajo barvo tudi v senci, sta kuščarja mrknila v hlad, pri-kažeta se le še posamezno in zelo previdno. Še en dokaz, da je ljubezen slepa in zelo lepa, ko pa postane starševstvo osrednja skrb, previdnost ni odveč. Najbrž tudi v tem primeru, le da mladičev še ni bilo na plano. Jože Miklavc Ljubka zaljubljena zelenca krasita vrt v Kolovratu. (Foto: Jože Miklavc) Savinjskn novicš št. 30,29. julij 2011 17 Ljudje in dogodki, Oglasi oratorij v smartnem ob dreti O C TJ :=, o > "5 * I : (0 _ o .<2 "c n o S > TS I g E o) ._ O N > p > ro oh5 c ■O C (D o O d) > r > ü w E 0£t ££ OZ £0 cd i 0) « cd gos® t cd -- o — cd .o : cd JS -o > ~ ro co £= C £ cd cd O) > 13 W Krepitev prijateljskih vezi Počitnice so čas, ko številni otroci uživajo v brezskrbnem pohajkovanju, a se zgodi, da se tudi dolgočasijo, prepuščeni sami sebi in ulici. V Šmartnem od Dreti so drugi julijski teden mnogi osnovnošolci izkoristili drugače. Pridružili so se namreč oratoriju, ki ga je pripravil župnik Peter Marčun ob pomoči animatorjev. Rdeča nit oratorija, ki se letos odvija pod geslom V tvojo smer, je bila svetopisemska zgodba o preroku Jonu, zato so udeleženci na to temo v dopoldanskem času pripravili igrico in se preizkusili kot gledališčniki. Našli so tudi čas za krepitev prijateljskih vezi in ustvarjalne delavnice. Pri tem so nastali uporabni in okrasni izdelki, ki so jih otroci odne- sli domov. Ob popoldnevih so se sproščali v igrah z žogo. Namen oratorija je po besedah župnika Marčuna pomagati mladim, da bi izkusili življenje s pozitivne strani. Njegov namen je tudi obrniti pozornost na to, da mladi resno razmislijo o tem, kako živijo nekatere človeške in duhovne vrednote. Prav tako pa naj bi pomagal odkriti, da so tudi preizkušnje del vsakdanjega življenja in kako je tedaj potrebno ohraniti zaupanje. Ob zaključku druženja so se otroci in animatorji podali na izlet, in sicer na Goro Oljko. Tokrat zadnjič z župnikom Marčunom, saj ta odhaja v novo župnijo. Marija Šukalo lepa njiva Z animatorji je teden dni preživelo petnajst otrok. (Foto: Marija Šukalo) Enajst let oratorija V Lepi Njivi je od 11. do 16. julija potekal že enajsti oratorij pod mentorstvom tamkajšnjih animatork. Prijavilo se je kar 28 otrok, med njimi tudi dva iz Šmihela in Mozirja. Otroci so se zbirali v cerkveni hiši ter na igrišču POŠ Lepa Njiva in tam preživljali nepozabne urice z igro, vodnimi vragolijami, glasbo, petjem, ustvarjalnimi delavnicami, za kar so se animatorke zares potrudile. Kljub zasluženimi počitnicami so animatorke žrtvovale svoj prosti čas in ga posvetile otrokom, ki so preživeli z njimi nepozaben teden. Oratorij so zaključili s pohodom v Šmihel, kjer so prespali in okronali dan še z zaključno mašo ter pričarali z igro in dvoglasnim petjem v cerkvi posebno doživetje vsem staršem. Včasih je majhna pozornost vredna veliko več kot kupi dragih igrač, da razveseli trenutke življenja otrokom, ki ob takih priložnostih, kot je oratorij, neizmerno uživajo in pustijo v njihovih srcih utrinke zadovoljstva ter dobre volje. Tudi po zaslugi animatorjev. Albina Rajter Oratorija se je udeležilo kar 28 otrok in enajst animatork. (Foto: Urša Hrastnik) Savinjske novice št. 30, 29. julij 2011 Šport, Ljudje in dogodki, Informacije namizni tenis Rosc s kolajno z evropskega univerzitetnega prvenstva Ekipa Univerze v Ljubljani je na evropskem univerzitetnem prvenstvu v namiznem tenisu zasedla tretje mesto in osvojila bronasto medaljo. V ekipi je tekmoval tudi Mozirjan Patrik Rosc, sicer letošnji državni univerzitetni prvak. Tekmovanje je potekalo na portugalskem otoku Madeira od 19. do 23. julija, medalja pa je sploh prva slovenska medalja v zgodovini evropskih univerzitetnih namiznoteniških prvenstev. Prvenstva na Madeiri so se udeležili tekmovalci 24 evropskih univerz iz devetih držav, nastopili pa so tako ekipno kot v posamični konkurenci. »Najprej so bila na vrsti ekipna tekmovanja. Našo ekipo smo sestavljali Jaka Golavšek, Janez Tomše in jaz pod vodstvom trenerja dr. Mirana Kondriča,« je povedal Patrik. Slovenci so v skupinskem delu najprej gladko premagali domačine, univerzo iz Coimbre. Zatem so odpravili slovito angleško univerzo Cambridge, nazadnje pa so v svoji skupini premagali še nemški Karlsruhe. V četrtfinalu jih je v boju za medaljo čakala ekipa iz Ženeve. Tudi Švicarje so prepričljivo premagali. V tekmi za finale so morali priznati premoč kasnejšim prvakom, poljski univerzi iz Olsztyna, drugi so bili Rusi iz univerze v Orenburgu, Slovenci pa so, kot rečeno, osvojili bronasto odličje. Tekmovanje v posamični konkurenci je potekalo na izpadanje. Rosc se je prebil v tretji krog, kjer je moral priznati premoč ruskega igralca Gladiševa. Prvak je postal Rus Aleksander Šiba-jev, ki je lani na odprtem prvenstvu v Velenju premagal tudi najboljšega slovenskega igralca Bojana Tokiča. »Z uvrstitvijo med 16 najboljših od skupno 62 tekmovalcev sem zelo zadovoljen. Ker smo si morali tekmovalci precejšen del stroškov nastopa na Madeiri kriti sami, se zahvaljujem vsem sponzorjem, ki so mi omogočili nastop na evropskem univerzitetnem prvenstvu in s tem pripomogli k mojemu največjemu športnemu dosežku do zdaj,« še pravi Patrik, ki je z dosežki več kot opravičil svojo udeležbo na tekmovanju. Marija Lebar Ekipa Univerze v Ljubljani je osvojila bronasta odličja, Patrik drugi z leve. (Foto: ZM) Tone Partljič: Hvala vam, bogovi, za te blodnje Partljičeva najnovejša knjiga je preplet njegovih osebnih izkušenj, osredotočena na ljudi in dogodke, ki so ga oblikovali skozi njegovo življenjsko pot. V knjigi humor ni v prvem planu, čeprav je Partljič znan predvsem po humoristič-nih delih, seveda pa v njej niso opisane le grenke izkušnje, ampak tudi vedri dogodki. Pisatelj je knjigo spisal v treh pomembnejših delih. V prvem opisuje svoje otroštvo in mladost v Pesnici, v drugem se spominja učiteljevanja, študija in kazenskega postopka, tretji del pa je namenjen njegovim letom gledališčnika, pisatelja, poslanca in upokojenca. ^Julija Pred 40 leti ... PRED 60 LETI TENIŠKO IGRIŠČE V MOZIRJU Leta 1910 so uredili v Mozirju teniško igrišče na desnem bregu Savinje na tako imenovani Loški gmajni. Igrišče je imelo predpisane dimenzije in je bilo vedno pravilno oskrbovano. Tenis so igrali v prvi vrsti letoviščarji in pa domači visoko-šolci. Kot je zapisal Fran Vajd, naj bi bilo mozirsko igrišče na vsem slovenskem podeželju prvo in edino. Med prvo svetovno vojno je igrišče polagoma propadalo in ni bilo več obnovljeno. Pred 30 leti ... POTROŠNIKOM V MOZIRJU ODLEGLO Ko so odprli samopostrežno trgovino v Mozirju, je bil takšen naval, da marsikdo ni vztrajal med množico. V prvih dneh je bil promet daleč nad pričakovanji, 100-odstotno večji od povprečnega v stari poslovalnici. To je za živilsko trgovino veliko! Tudi to se dobro odraža, da so vsa živila pod eno streho. Oprema pa omogoča sodobno in zdravstveno neoporečno poslovanje. Pred 20 leti ... DOSEŽEK DESETLETJA Vsem (vojnim) razmeram navkljub so v Mozirju pripravili priložnostno slovesnost ob otvoritvi težko pričakovane obvoznice. Rade Rakun je v uvodnem nagovoru posebej poudaril, da je ta dosežek največja pridobitev zadnjih deset let. Sprostila se je že kar neznosna gneča v središču Mozirja, s tem pa je omogočena prenova lepega trga in razvoj najrazličnejše ponudbe. Naj dodamo, da je obvoznica res lepa (in pomembna), da pa je za varnost pešcev na njej vse premalo (ali nič) poskrbljeno. Pripravila Tatiana Golob Savinjske novice št. 30, 29. julij 2011 19 Ljudje in dogodki zoran janžovnik - zgornjesavinjski šepetalec psov Velik ljubitelj psov, ki zna postaviti mejo ZORAN IN LOK DOSEGLA NAJBOLJŠI REZULTAT TEKMOVANJA Pri iskanju pogrešanih oseb t.i. markerjev na letošnjem svetovnem prvenstvu sta Zoran in Lok dosegla najboljši rezultat tekmovanja. Ker pa se je prvič v zgodovini tega tekmovanja zgodilo, da noben pes ni našel vseh markerjev, svetovnega prvaka organizator tokrat ni razglasil. Zoran je bil kljub temu z opravljenim delom zelo zadovoljen, saj sta z Lokijem po mnenju sodnikov vsa iskanja opravljala povsem brez napak. Zakaj pa nihče izmed vrhunskih reševalnih psov ni našel vseh treh markerjev, za sedaj ostaja uganka, katero IRO - Mednarodna organizacija reševalnih psov še raziskuje. ODLIČNI REZULTATI V ZADNJIH LETIH Rezultati, ki jih Zoran že leta dosega s svojimi psi, so več kot odlični. Poleg zadnjega so med tremi najvidnejšimi uspeh 1. mesto na odprtem državnem prvenstvu reševalnih psov Lokve 2009, 3. mesto na svetovnem prvenstvu ekip reševalnih psov v Nembru Italija 2010 in 1. mesto na preizkušnji za uvrstitev v območne enote in MERP (Mobilna enota reševalnih psov) za leto 2011. Ta preizkušnja je sestavljena iz iskanja na ruševini, iskanja pogrešanih oseb ter premagovanja težjih ovir. OD PRAVE IZBIRE JE ODVISNO USPEŠNO SOBIVANJE Tovrstne izkušnje so odlična potrditev, da Zoran res pozna pasjo dušo in je zato lahko vsakemu psu ter njegovemu lastniku v veliko pomoč pri uvajanju v sobivanje. Zoran lastnikom psov in tistim, ki si to želijo postati, na svoji spletni strani bestfriendlok.webs.com ponuja pomoč pri nakupu in izbiri mladiča, njegovi socializaciji, vzgoji, šolanju ali, če je to potrebno, njegovi prevzgoji. Kot poznavalec pri svojem srečevanju s psi in njihovimi lastniki opaža, da ima veliko ljudi težave z iskanjem primerne pasme, legla in navsezadnje z izbiro pravega psa iz izbranega legla. Pri tem se po mnenju Zorana ljudje preveč zanašajo na svojo »intuicijo«, ki navadno temelji na situacijah, kot je; »ta pes se mi je prvi približal«. Dejansko pa je treba psa izbirati na podlagi zahtev in pričakovanj, ki jih bomo od njega imeli. Če lastnik ni aktiven človek, naj psa sploh ne izbira med aktivnimi pasmami. Od prave izbire je namreč odvisno nadaljnje uspešno sobivanje psa in njegovega lastnika. DELA BREZ PRISILE Ravno zato, ker je vsak pes svojstven po značaju in obnašanju, Janžovnik lastnikom ponuja šolanje v obliki individualnih ur, prilago- dljiv je tudi pri določanju urnika dela. Zelo zaposlenim lastnikom psov ponuja tudi možnost, da njihovega psa vzame k sebi v šolanje za čas po dogovoru, ga nauči osnov obnašanja in nato za nadaljnje delo s psom priuči še lastnika. Sicer se za to varianto v naši dolini še ne odločajo, medtem ko se v Celju in drugih mestih takšna potreba precej izkazuje. Zoran že šest let dela s klikerjem, pripomočkom za označevanje pravilnega vedenja, kateremu vedno sledi nagrada. S to metodo dela je zelo zadovoljen, saj je po njego- vih izkušnjah zelo učinkovita in ne vsebuje prisile. Tudi s svojimi psi vseskozi dela brez vsakršne prisile, povodca, brez ovratnice, le s klikerjem. Tudi kadar pride v skupino drugih psov, se njegov pes povsem osredotoči nanj in ne potrebuje nobenega privezovanja. Zoran ga vodi le z gibi telesa, z besedo, delo tako poteka hitreje, oba pa se pri tem veliko bolje počutita. PRAVILNEGA OBNAŠANJE JE TREBA UČITI ŽE MLADEGA PSA Zadovoljna stranka je ob našem obisku Zorana na uri šolanja psa poimenovala Zgornjesavinjski še-petalec psov. Sam pravi, da je res velik ljubitelj psov, zna pa jim tudi postavit mejo. Pes ni človek in Zoran meni, da je zelo slabo, če lastnik psa poskuša počlovečiti. S tem ubija njegov karakter, njegove nagone. Njegova psa dobro po- v i znata svoje meje, vesta, kaj lahko in kaj ne. Seveda jih rad počohlja, jima pokaže, da ju je vesel, ampak, ko je Zoran z družino pri kosilu, psoma na kraj pameti ne pride, da bi prosjačila za hrano. Dobro vesta, da bosta hrano dobila pravi čas in v pravo posodo. Doslednost je nujno potrebna, saj ni pošteno, da lastnik psu nekaj časa popušča, ko pa ta odraste, od njega pričakuje povsem novo obnašanje. Obnašanja, ki ga lastnik želi od odraslega psa, mora začeti učiti že mladiča. Tatiana Golob Konec junija sta se Zoran Janzovnik in njegov pes Lok, pasme Border Collie, udeležila letošnjega svetovnega prvenstva reševalnih psov, ki je potekalo v Belgiji v mestecu Chastre. Za uspešno dvojico je že veliko priznanj in uspehov, ki jih lahko merimo v svetovnem merilu, a tudi tukaj se Zoran še ni ustavil. Poleg redne službe in dela v Kinološkem društvu reševalnih psov Celje se v preostalem prostem času ukvarja še s socializacijo in vzgojo psov, ki mu jih v šolanje zaupajo njihovi lastniki. Zoran Janžovnik se vzgoji in šolanju psov posveča predvsem z individualnim delom. (Foto: Tatiana Golob) Janžovnik in njegov pes Lok sta se na letošnjem svetovnem prvenstvu reševalnih psov odlično izkazala. (Fotodokumentacija Zorana Janžovnika) 20 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2011 Šport klub malega nogometa nazarje Za začetek gostovanje »graščakov« v Kobaridu Po lanskem velikem uspehu in uvrstitvi na-zarske ekipe Glina v elito slovenskega dvoranskega nogometa je bil te dni na sedežu nogometne zveze opravljen žreb tekmovalnih parov za sezono 2011/2012. »Graščaki« bodo tako v 1. krogu gostovali pri Oplastu v Kobaridu, 9. septembra pa jih čaka po dolgem času spet domači prvoligaški obračun z Dobovcem Trgovino Jager. Kar nekaj pomislekov in dilem je bilo prisotnih ob odločitvi, ali naj članska ekipa iz Naza-rij nadaljuje z igranjem v 2. ligi, ali naj se preizkusi v elitni slovenski futsal ligi, ki so si jo fantje priigrali lansko sezono. Po tehtnem razmisleku se je tehtnica prevesila na željo igralcev, ki so si nenazadnje to igranje na najvišjem nivoju tudi pošteno zaslužili, najbolj pomembna pa je bila seveda odločitev in privolitev glavnega sponzorja v ta finančno dokaj velik zalogaj. Po prvoli-gaških pravilih sodeč mora poleg članske ekipe v ligi nastopiti tudi selekcija fantov U-21, po tur-nirskem sistemu pa mora klub zagotoviti še selekcijo U-18, kar tekmovalne stroške že najmanj podvoji in razmislek za sodelovanje na tem nivoju je bil več kot upravičen. Vodstvo kluba z glavnim sponzorjem Nazarje Glin čaka v prvenstvu obilo dela tako na strokovnem kot finančnem področju, glede slednjega pa bi bila pridobitev dodatnega sponzorja še najboljša rešitev. Sicer do večjih kadrovskih sprememb v sami članski ekipi ni prišlo, se je pa klub okrepil s trinajstimi mladeniči, ki se bodo kalili v mlajših selekcijah in se poskušali kar najhitreje prebiti v člansko vrsto. Ta začne s pripravami konec meseca, že dober mesec pozneje pa jih čaka prva prvenstvena tekma na vedno vročem gostovanju v Posočju. Lahko smo veseli in zadovoljni, da lahko najvišji nivo nekega tekmovanja spremljamo skoraj pred svojim pragom, zato napolnimo tribune nazarskega hrama športa do zadnjega kotička. Nenazadnje Nazarčani in Nazarje potrebujejo dvoranski nogomet, kot slovenski futsal potrebuje urejene klube, kot je Glin Nazarje. Franjo Pukart kolesarsko društvo alpe Ekipa kolesarjev dela tudi na promociji Zgornje Savinjske doline Cestna amaterska ekipa Kolesarskega društva Alpe je bila ustanovljena z namenom združevanja rekreativnih kolesarjev s tekmovalnimi ambicijami na območju Kamnika in Savinjske doline. Vodja šestčlanske ekipe je Luka Pustoslemšek iz Gornjega Grada, poleg njega je v ekipi njegova sokrajanka Nina Mermal, Erik Rosenstein z Ljubnega ob Savinji, Marko Maze in Aljaž Gorčan iz Šmartne-ga ob Paki in Aljoša Gričar iz Nazarij. Ekipa se udeležuje kolesarskih dirk, ki štejejo za točke slovenskega amaterskega pokala, v katerem je 22 dirk, pomembnejših rekreativnih dirk v Sloveniji, med njimi Maraton Alpe Scott, Maraton Franja, Juriš na Vršič, Vzpon na društvo upokojencev gornji grad Odlična uvrstitev strelcev na regijskem tekmovanju Ekipa Društva upokojencev Gornji Grad se je konec junija udeležila regijskega strelskega tekmovanja z zračno puško. Za celjsko regijo je bilo tekmovanje v Rečici pri Laškem. Ekipa v sestavi Ivko Poličnik, Ivko Černevšek, Nani Tiršek in Matija Ros je dosegla odličen rezultat, saj je v konkurenci desetih ekip osvojila pokal za tretje mesto, ki že krasi vitrino v sobi društva upokojencev. Karlina Mermal Uspešen kolesar Luka Pustoslemšek je vodja cestne amaterske ekipe KD Alpe iz Kamnika. (Fotodokumentacija Luka Pustoslemška) Mangart, ter maratonov v Avstriji in Italiji. V ekipi je nekaj mladih obetavnih kolesarjev, ki jim bo to lahko odskočna deska za uspešno tekmovalno kariero v eni izmed slovenskih kontinentalnih kolesarskih ekip. Ekipi se je pridružil Erik Rosenstein, eden najboljših ekstremnih kolesarjev v Sloveniji, kar je v letu 2010 potrdil z odličnim tretjim mestom na Dirki okoli Slovenije (DOS) in v letu 2009 z drugim mestom na Dirki preko Amerike (RAAM) med dvojicami. Tudi vodja ekipe Pustoslemšek je v preteklih letih osvojil več naslovov državnega podprvaka na amaterskih dirkah slovenskega pokala v vseh disciplinah (kronometer, vzpon, cestna krožna dirka), letos se je izkazal kot organizator Maratona Alpe. Ekipa bo promovirala Maraton Alpe v Slovenji in predvsem tujini in tako poskušala doseči ugled, ki si ga maraton, ki je najlepši in najbolj atraktiven kolesarski maraton v tem delu Evrope, zasluži. V ta namen bo med aprilom in julijem enkrat mesečno na trasi maratona organiziran skupni »trening« za vse kolesarje. S tem bodo poskušali na maraton privabiti čim več kolesarjev in ga tudi čim bolj približati ljudem, ki živijo ob njegovi trasi. Štefka Sem strelsko društvo gornji grad Tekma z malokalibrsko puško sede Člani Strelskega društva Gornji Grad so v nedeljo organizirali strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško sede na 50 metrov na strelišču tamkajšnje lovske družine. V soboto je bil trening, kjer so se strelci navajali na strelski položaj, ki sicer ni običajen, v nedeljo pa je bila tekma, 5 nabojev za preizkus in 10 za oceno. V hladnem in deževnem vremenu so se tekmovalci zelo potrudili in dosegli dobre rezultate. Zmagal je Igor Petrin (82 krogov), pred Jožetom Gombocem (78) in Janezom Kolarjem (76). Jože Gomboc Savinjske novice št. 30, 29. julij 2011 21 Črna kronika, Zahvale, Oglasi Č R N A K R O N I K A • POŠTENA NAJDITELJICA VRNILA DENAR Mozirje: 20. julija je neznanec v bankomatu banke pri upravni enoti v Mozirju po dvigu denarja slednjega pozabil v reži avtomata. Poštena najditeljica je denar prinesla na policijo. Lastniku bo denar vrnjen takoj, ko od pristojnih pridobijo njegove podatke. • TATVINA IZ AVTOMOBILA Mozirje: 22. julija je v Mozirju neznanec izkoristil priložnost in iz osebnega avtomobila, ki ga je lastnik po vsej verjetnosti pozabil zakleniti, ukradel prenosni računalnik in slušalke. S tem je lastnika oškodoval za okoli 1.000 evrov. • OBJESTNEŽ OB AVTOMOBIL Varpolje: 22. julija so bili policisti obveščeni o objestni vožnji voznika osebnega avtomobila v Varpoljah in kasneje še na Ljubnem ob Savinji. Patrulja je voznika izsledila na Ljubnem. Pri postopku je bilo ugotovljeno, da je voznik pod vplivom alkohola, saj je alkotest pokazal rezultat 1,63 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Voznik je bil pridržan, ker pa je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja, mu je bil zasežen tudi avtomobil. • PRIDRŽAN ZARADI KALJENJA REDA IN MIRU Ljubno ob Savinji: 24. julija zjutraj so policiste poklicali s prireditvenega prostora, kjer poteka Flosarski bal, da ena oseba krši javni red in mir. Ker se kršitelj ni hotel umiriti niti po prihodu patrulje, je bilo zoper njega odrejeno pridržanje. Zaradi grdega obnašanja si je prislužil denarno kazen. • VEČKRATNIM KRŠITELJEM ZASEŽENA VOZILA V tem tednu so imeli mozirski policisti v postopku pet večkratnih kršiteljev cestno prometnih predpisov z našega območja. Vsi so bili pod vplivom alkohola, nekateri pa so vozili brez vozniškega dovoljenja. Ker so s tem izpolnili pogoje, katere predpisuje zakon, so jim bila vozila, ki so jih upravljali, zasežena. V pristojnosti sodišča je, da odloči, ali se bodo vozila tudi uničila. • VSILJIVI PRODAJALCI V tem tednu so bili policisti večkrat obveščeni o vsiljivi prodaji raznih izdelkov po domovih, katere prodajajo predvsem tuji državljani. V enem primeru so tujce izsledili in zoper njih ukrepali po Zakonu o tujcih, saj v Sloveniji niso imeli urejenega statusa. Občane opozarjajo, da naj bodo v primerih, ko se bodo pri njih doma pojavili tujci, ki prodajajo razne stvari, pozorni in jih ne puščajo same. Prodajo izdelkov večkrat izkoristijo za to, da vstopijo v stanovanje, kjer nato izvršijo priložnostne tatvine denarja ali nakita. MORDA STE ISKALI PRAV TO POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala ... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ALI VAM ZDRAVNIK SVETUJE OBISK MORJA? Ne skrbite, ni vam treba daleč, moč morja je v vaši bližini -031/788-881. Grajska vrata d.o.o., Solni tempelj, Šmiklavž 3a, Gornji Grad. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. Čas hitro beži in ponovno je prinesel tiste dni, kijih ne moremo spremeniti, niti pozabiti. V SPOMIN 25. julija 2011 je minilo eno leto, odkar nas je zapustila nadvse ljuba Minka PAPEŽ Iz srca hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ji prinašate rože in prižigate sveče. Vsi njeni (261 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2011 C Zahvale, Oglasi Tvoje življenje je bilo prekratko, a bogato, zato, hvala ti, da smo lahko s teboj delili ta del poti. A vedi, nekoč se bomo zopet srečali. Do takrat pa bomo te trenutke skrili pod blazino, da bodo vsako noč zdrsnili v naše sanje. Počivaj v miru. .. med angeli. V SPOMIN Simonu KOLARJU 25.7.1981 - 30.7.2010 Hvala vsem, ki se ga spominjate in se ustavite ob njegovem grobu. Vsi tvoji Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal ZAHVALA Ob nenadni smrti dobrega soseda in sovaščana Jožeta ŠKRUBE iz Preseke 12.1.1956 - 20.7.2011 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Hvala zdravstvenemu osebju, gospodu župniku, gasilcem PGD Mozirje, pevcem in gospe za poslovilne besede. Sovaščani Preseke Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi našega dragega moža, atija in dedija Franca PEČNIKA 21.11.1943 - 18.7.2011 iz Mozirja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih nesebično pomagali in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam ustno in pisno izrazili sožalje. Iskrena hvala župniku g. Sandiju Korenu za opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Prav tako hvala govorniku za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Hvala tudi pogrebnemu podjetju Morana za opravljene pogrebne storitve. Žena Lenka in otroci z družinami Pride čas, ko bolečina v blaženost se spremeni, a telo je le lupina, ki jo duša zapusti. V SPOMIN Frančiška POLJANŠEK 1.8.1921 - 30.6.2006 Alojz POLJANŠEK 10.6.1920 - 4.8.2010 Minilo je pet let in eno leto, odkar vaju ni več med nami. Ko zaželi-mo si vajine bližine, gremo tja, na tisti kraj tišine. Tam srce se tiho zjo-če, saj verjeti noče, da od tam vrnitve ni. Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu. Vsi njuni (261 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2011 MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogreb-morana.si Za razvedrilo DELO S PROFESIONALNIMI NATURISCIKI Rudi Uran, režiser, scenarist, montažer in kamerman na snemanju filma Nebeške vasi na Rečici ob Savinji: »Kamera teče ... Zvok teče ... Vživite se v vlogo, kot da ste vsak dan policist. A, pa saj ste. No, potem pa se ne vživite preveč, nimam še vseh kazni plačanih, da bi si lahko privoščil nove.« HRUP MOJSTER Pevec skupine Zaklonišče prepeva Vanja Alič (levo) na Flosfestu: »No, dajmo, fantje, na mojo detonacijo, eno domačo. Tri, štiri, bum!« % ¡Ml istopa iiS 1 SBB3 te . ..; (Foto: SS) ČEZ DRN IN STRN, CVETKE IN KOPRIVE Andrej Purnat, tekmovalec na pastirskih igrah na Menini: »Kaj pravzaprav iščeva?« Marija Napotnik: »Jaz sem razumela, da živino.« Purnat: »To pa ne bo neka posebna reklama za Menino, pašnike in pastirje, da se jim je v nizkem grmičevju zgubilo govedo ...« [24J Savinjske novice št. 30, 29. julij 2011 Križanka, Oglasi Mici, bojim se, da najina ljubezen nima prihodnosti. Moji starši bi ... KAR KAJ ODDAJA, RAZŠIRJA (KNJIŽ.) AMERIŠKI SLIKAR (CHARLES WILLSON) 22. IN 4. ČRKA ITALIJAN (SLABŠ.) EGIPT. VAS, ZNANA PO BITKI L. 1799 INDIJANSKO LJUDSTVO IRENA KOHONT LISTAVEC S TEMNO-RDEČIMI LISTI RUSJANOVO LETALO ANG. IGRAL. (ERIC) SUROVEŽ (EKSPR.) MASAKER DEKLE (EKSPR.) ŠPANSKI SLIKAR (SALVADOR) VEC RASTL. LISTOV MORSKI RAZBOJNIK PREBIVALEC ITAKE GRUZIJSKO MESTO avtor P. L. IGRA NA LEDU PLUG (STAR.) NOCNA PTICA SELIVKA GRAD PRI MORAVČAH DEL SKAKALNICE IZPOVEDNI PESNIK AMERIŠKI IGRALEC (WILLIAM) ZNAN ANGLEŠKI KOLIDŽ ŠPANSKO Ž. IME ZAREBRNICA VRH V POLHOGRAJ. HRIBOVJU PLANINSKA UJEDA NUSA TOME NEKDANJA SOVJ. TAJNA POLICIJA PEVKA DEŽMAN ŽENSKA, KI TKE PODROCJE, KJER IMA OBLAST KAGAN GLIKEMICNI INDEKS PES, KI ZELO LAJA LEV KREFT STROJ, KI SPREMINJA MEH. ENERG. V ELEKTR. KNJIGA STARE ZAVEZE ŠVEDSKA IGRALKA EKBERG ENA (POG.) REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE 3K >p SX o sa ar A D A U C Ü L E Z A W L H Jm_O I S T ŽIVAL Z ROGOVI GLAS PRI SPROŽITVI PRIPRAVE 3K1 I K E K A D Ï _V LAS LH R (O V ENERGIJSKI CENTER V JOGI L I A M E DJ_Jl L J "äst A N T TUNEL S OBRI Savinjske novice št. 30, 29. julij 2011 125) Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 29. julij ob 14.00. Lovski dom Solčava Odprtje lovske razstave ob 15.00. Logarska dolina (oglarska bajta) Prižig oglarske kope ob 16.00. Dvorana v Solčavi Odprtje razstav in voden ogled ob 17.00. Športno igrišče v Solčavi Turnir v malem nogometu (memorial Ipavec-Gregorc) ob 19.00. Galerija Štekl Gornji Grad Otvoritev fotografske razstave Sebastjana Žviplja Kapljice srca ob 20.00. Cerkev Marije Snežne v Solčavi Koncert duhovne ritmične in cerkvene ljudske glasbe ob 20.00. Ljubno ob Savinji Koncertno-plesni večer z narodnozabavnimi ansambli ob 21.00. ŠRC Laze pri Kokarjah Letni kino Sobota, 30. julij ob 10.00. Solčava Mojstrovine iz lesa ob 13.00. Mozirski trg Tekmovanje za Žar mojstra Savinjske 2011 ob 14.00. Solčava Prihod Zgornjesavinjskih starodobnikov ob 16.00. Športna dvorana Mozirje Gasilsko tekmovanje za Memorial Viktorja Lukšeta ob 17.00. Športno igrišče v Solčavi Ženski turnir v malem nogometu ob 18.00. Cerkev Marije Snežne v Solčavi Voden ogled cerkve ob 19.00. Ljubno ob Savinji 125-letnica PGD Ljubno ob Savinji ob 20.00. Gasilski dom Mozirje Velika vrtna veselica z ansamblom Pogum ob 20.30. Solčava Monokomedija Jamski človek Nedelja, 31. julij ob 11.00. Solčava Glasbeni nastopi mladih solčavskih muzikantov ob 11.00. Solčava Med štanti, vaška tržnica ... ob 15.00. Ljubno ob Savinji, Rastke Druženje z ljudskimi godci ob 15.00. Solčava Poletna zGODBA - igrane zabavne predstavitve krajev ob 17.00. Solčava Zabava z narodnozabavnimi ansambli ob 18.00. Ljubno ob Savinji, Rastke Zabava z ansamblom Roka Žlindre Ponedeljek, 1. avgust ob 11.00. Ljubno ob Savinji Otvoritev hotela Planinka ob 19.00. Center Rinka Solčava Večer filmov o Solčavskem ob 19.00. Cerkev sv. Elizabete na Ljubnem Orgelski koncert Kristjana Penhoferja Baročna glasba Torek, 2. avgust ob 15.00. Cerkev sv. Primoža Ljubno Prikaz sečnje in spravila lesa po starem ob 20.00. Ljubno ob Savinji, Vrbje Komedija Podnajemnik (KUD Ivana Cankarja) ob 21.00. Ljubno ob Savinji, Vrbje Prikaz dokumentarca o 50. Flosarskem balu Sreda, 3. avgust ob 10.00. Ljubno ob Savinji Likovna delavnica Slikam na Ljubnem s prijatelji ob 17.00. Solčava, farovški hlev Urice solčavskih pravljic ob 17.00. Kegljišče Ermenc, Ljubno ob Savinji Tekmovanje v kegljanju ob 18.00. Center Rinka Solčava Finski večer ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji Odbojkarska tekma ob 21.00. Trg na Ljubnem ob Savinji Petje podoknic mešanega pevskega zbora Četrtek, 4. avgust ob 15.00. Ljubno ob Savinji, Vrbje Srečanje upokojencev ob 20.00. Solčava, farovški hlev Solčavsko skozi čas - igrana predstavitev ob 20.00. Ljubno ob Savinji, Vrbje Nočni pohod na Rajhovko ŽIVALI - PRODAM 031/477-271. Prodam prašiče zelo mesnate selekcije, za dopitanje, Fišar, Tabor, gsm 041/619-372. Prodam en teden staro teličko - belgijsko plava, gsm 041/324-438. Prodam telico pasme SR, brejo 8 mesecev, gsm 031/855-186. Prodam teličko, staro 10 dni, sivo rjave pasme z dobrim poreklom, gsm 041/716-210. Prodam bikca sivca, starega 10 dni, gsm 041/547-425. Prodam 10 dni starega sr. bikca, gsm 041/535-938. Prodam telico sr., brejo 8,5 mesecev, gsm 031/698-055. Prodam pašno telico sivko, staro 15 mesecev, gsm 051/825-621. Prodam telico simentalko, en teden staro, tel. št. 584-75-87. Ugodno prodam otroško prenosno posteljico, voziček globok in športni, vzmetnico 120x60, tri cikel in skiro, gsm 041/627-205. VOZILA - KUPIM Kupim traktor zetor štore imt ali uni-verzal, dobro plačilo, gsm 051/203387. VOZILA - PRODAM Traktor steyr, 18 km, tip 86, obnovljen, prodam, gsm 031/831-397. Prodam traktor otb 445. l. 80, skoraj nova vitla krpan 5T, traktorska škropilnica 350 l, gsm 041/783-988. NEPREMIČNINE ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg -mesni tip, gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Na Ljubnem prodam hišo, gsm 051/731-265. Na Rečici ob Savinji oddam starejšo hišo v najem, gsm 041/987-355. Prodam stanovanje 35 m2, delno opremljeno, centralna, Lačja vas 15 - Gorica, cena 25.000 EUR, gsm 051/206045. Prodam traktorski mešalec za gnojevko, cena po dogovoru, gsm 031/553403. Prodam suha metrska drva, cena 200 EUR/klaftra, gsm 031/515-112. Prodam zgornjesavinjske želodce, gsm 041/519-507. Prodam samonakladalno prikolico sip šempeter 17 m3, gsm 040/543-561. Prodam komplet računalnik, LCD monitor, miško, tipkovnico, gsm IŠČEM Če ima kdo za podarit ali prodat strešno opeko (Toza Markovič Kikinda, model 272, Vinkovci 333), tel. št. 5841-803. Iščem, če mi kdo podari (starejše) žensko ali moško kolo, gsm 051/357-753. NAJDENO Na cesti blizu Rečice smo našli očala z dioptrijo, tel. št. 839-50-14. (261 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2011 Ljudje in dogodki gremo skupaj Zaključek Vrtca Nazarje Mladi UUD^f) Ko se bliža konec vrtčevskega leta, je pri nas takšna navada, da vse doživeto v minulem letu strnemo v plesu in igri. Letos nam je za glavno vodilo služila misel iz otroške pesmi Gremo skupaj. Zaposleni smo z igrico Pravljične osebe gredo skupaj na zaključek začeli s prireditvijo, ki so jo nadaljevali otroci s plesi, petjem in igrami. Vse skupaj je na koncu popestrila še igra na igrišču, kjer so se otroci lahko ulovili v pajko-vo mrežo, ribarili v mlaki in iskali izhod v »sili« iz labirinta. Najslajše je bilo seveda sladkanje z »domačim« sladoledom. Udeleženim na koncu še sporočamo, da so se vse pravljične osebe srečno vrnile v svoje zgodbe in že komaj čakajo začetka novega vrtčevskega leta. Robert Jarh Utrinek s prireditve pred nazarskim vrtcem (Foto: N. Cajner) smihel Povzetek utrinkov iz Zabavnih uric Že šesto leto so v Šmihelu potekale »Zabavne urice« za otroke, ki ne obiskujejo vrtca. Gostujejo v prostorih podružnične šole Osnovne šole Mozirje, ki jim prijazno odstopi prostore. Zabavne urice so potekale enkrat mesečno in jih je z veseljem obiskovalo enajst otrok. Večina le-teh je bila predšolskih, nekaj deklic pa že šolark, a so se jim z veseljem pridružile. Na zabavnih uricah otroci pokažejo veliko željo po druženju, igri in različnih dejavnostih, ki se izvajajo skozi celo leto. Ob tem krepijo soci-alizacijske vezi ter pridobivajo spoznanja in izkušnje na različnih področjih. Lani decembru so si ogledali igrico »Mišek Matiček«, ki so jo odigrale vzgojiteljice iz Vrtca Mozirje. V igri so se preizkušali tudi otroci. Februarja so pekli pecivo, Otroci so se čudili eksotičnim živalim Jureta Felicijana. Ob zaključku Zabavnih uric so otroci dobili okusno in osvežilno sadno kupo, starši pa kratek zabavni program. v mesecu marcu so se pripravljali na pustovanje. Aprila so se otroci skupaj s starši odzvali povabilu na obisk v mo-zirski vrtec, kjer so si ogledali igralnice, igrišče in igrala, na katerih so neizmerno uživali in urili gibalne spretnosti. Gibalni poligon jim je nudil tudi miselne izzive. S tem so jim vzgojiteljice približale utrip vrtca in morebiti pomagale staršem pri lažjem odločanju za vpis otroka v vrtec. Maja se je Jure Felicijan prijazno odzval na povabilo in pripeljal na obisk eksotične živali. Za zaključek zabavnih uric so si pripravili okusno in osvežilno sadno kupo, staršem pa kratek zabavni program. Poslovili so se z obljubo, da se jeseni spet vidijo. Nevenka Anzelc Gostenčnik Savinjske novice št. 30,29. julij 2011