XXVII-9______________________________________________ZVOSCEK STRIC PAVLE Izprehodi po Beogradu. (Dalje.) 7. V TOPCIDERU IN KOŠUTNJAKU. r^lj^^T^^ 1 anes bo v Topčideru in Košutnjaku pač ves Beograd pčfBigig^O^Br^ — to smo vedeli že prej; zato smo rekli, da ne ¦ //¦S^^^^O smemo zamuditi prilike, da si ogledamo beograjski ¦ VB^S^iP-1 svet *n nJeS°ve navade. In baš danes se nam to tjjfcjf-ž-^^ J nudi, zakaj danes je Gjurgjev dan in nihče noče P^^LS^?~^sffj zamuditi »gjurgjevskega uranka«. • ' ^™1 ' ¦ Gjurgjev dan — Jurjevo!... Kako že pojemo pri nas doma? Prošel je, prošel pisani vuzem, Donesel je, donesel došel je, došel zeleni Jurij pedenj dolgo travico, na zelenem konju, po zelenem polju. lakct dolgo mladico... I E, pa je tudi našim južnim bratom Gjurgjev dan velik praznik, ki ga njihov pravoslavni koledar prenese na naš šesti maj. Preden napoči zora, so že na nogah mladi in stari ter se hite umivat v vodi, ki so jo pripravili v posodi pod grm prejšnji večer, nadevali vanjo vršiček pelina in zelene, vejico vrbe in drena pa rdečo pisanko in kopriv in še drugih trav, ki jih poznajo stare babice in ki zanje vedo le one, kje rasto. Nato pa beže vsi v svobodno prirodo, na polje, v gozde, da si nabero zelenja in rož ter spleto vence, še mokre od gjurgjevske rose. Tak je star običaj; mladina v mestu le še raalo ve zanj, ipak ji je ostal »gjurgjevski uranak« in ni ga, ki bi se hctel dati osramotiti, da ga je gjurgjevdanska zora našla v postelji, in kdor v Beogradu Ie ¦more, hiti danes v Topčider, v Košutnjak, v tnlado zelenje. Tudi mi se pridružimo množicam in bodi nam prijeten Gjurgjev dan in srečen »gjurgjevski uranak«! Lahko bi sedli na tramvaj ali v avtoomnibus in se peljali v Top* čider, saj vozijo ti nocoj vso noč; zakaj »uranak« je z zoro in z zoro je treba biti zunaj. Ali mi — mladih nog — jo mahnimo kar preko brda. Saj pa je zrak tako svež, tako poln pomladannskega vonja, tako majski, da bi bilo kar škoda, ako nam ga skvari nabasani tramvajski voz! Ob Karadordevem parku se spustimo iz Beograda in čez Mcx krclug se vzpnemo naravnost na Topčidersko brdo. Za pot nam ni treba skrbeti, četudi še nikdar nismo hodili tukaj; ne bomo je izgrešili, zakaj pred nami in za nami se vijejo preko brda procesije zgodnjih izletnikov. Ko za malo časa dospemo na vrh, nam prvi solnčni žarek posije v hrbet ter se razlije na greben griča, ki je onkraj podolžne dolinice pred nami — na Košutnjak. 231 ZVONČEK______________________________"____________XXVII-9 Tedaj šele vidimo, kako smo že zakasnili z »urankom«! V pro» stornem Topčiderskem parku so že množice ljudi, in množice po Košutnjaku pričakujejo solnčnega vzhoda. Svetle poletne obleke udar* jajo iz gozda, se mešajo in zlivajo v enotno sliko po zelenih jasah med mladozelenim drevjem, viki in kriki pa pozdravljajo žarke mla* dega majskega solnca. K zori hite zvoki raznih glasbil, cigani drgnejo po strunah, piskači napenjajo mehove na dudah in mladi svet že pleše kolo, vesela pesem se razlega in z zelenjem opletene zastave vihrajo — mladini pa žare obrazi in se smejejo oči... Saj danes je Gjurgjev dan, danes tudi Beograd ne dela, vsi hite v Topčider, v Košutnjak, da se tu vesele in radujejo od ranega jutra do same noči. Saj nudita Topčider in Košutnjak v bližini edino svobodno prirodo, kamor se Beograjčan lahko zateče. Prišleci nosijo oprtiv nabasane torbe z jedili, jih nosijo v koša= ricah, cekarjih in culicah ter si iščejo prostorov, kjer se utabore za ta dan s svojo družino, s svojo tovarišijo. In ves dan prihajajo tramvaji in kočije in avtomobili, vsi v zelenju in v vencih in zastavicah. Še pred poldnevom je zaseden vsak pro« storček in množice se prerivajo po parku, po cesti, po Košutnjakovih šumah. Tam so se zbrali Macedonci in Albanci, ki druge dni po beograjskih hišah žagajo drva; danes tudi njim ni do dela, na ražnju si pečejo janca, trije, štirje svirajo v lesene »zurle« zategle in enolične svoje pesmi, ostali pa jih — v krogu sede — sveto poslušajo. Od druge strani se glase z gosli poskočnice, pa zopet petje, na mnogih mestih pritiska flavti in klarinetu bas, k vsem tem godbam od vsepovsod pa plešejo kolo, pojejo, se vesele in radujejo. Razigranosti in toploti se pridruži žeja, da imajo številni boza* džiji polne roke dela, da napoje razgreta grla s hladno bozo in limos nado. Prvi praznovalci Gjurgjevega dana se po obedu počasi odprav« Ijajo proti domu, a na njihova mesta prihajajo novi in drugi, da sta Topčider in Košutnjak ves dan živa kakor najbolj mrgoleča mrav« ljišča. Mi sami, mladi z mladimi, smo si zaigrali kolo, smo zapeli pesem, poskočno, veselo, poradovali smo se in popraznovali svoj Gjurgjev dan, vse ogledovanje Topčidera in Košutnjaka pa smo odložili za drugič, ko nas pri tem ne bo oviral vrvež razigranih množic. In tak dan se nam nudi kmalu. Ker bomo imeli pri ogledovanju hoje dovolj, to pot ne gremo preko brda, v katero uprra solnce svoje vroče popoldanske žarke, marveč sedemo na Milanovi v tramvaj, ki zanj vemo, da vozi proti Topčideru. Voz se spusti nizdol po Miloševi ter nas pelje mimo že znanih poslopij v Senjak, kjer se nam na levi vrste razne stavbe polikliničnega zavoda, na desni pa železniška na« selbina z železničarsko šolo in z razniini železničarskimi zgradbami. Naprej se vozimo mimo raznih tvornic, od katerih omenimo le državno markarnico, kjer narejajo državne kolke in podobne izdelke, na desno ' 232 XXVII-9_______________;______________________________ZVONČEK proti Čukarici zavzema prostor petrolejska družba z velikimi petro lejskimi rezervoarji, povsod pa so še razni veliki obrati. Tudi na to stran Beograda je zasegel obrt, največji del nam na desni pa so zavzele mnoge železničarske stavbe in delavnice; saj jemlje železnica za svoje potrebe prostor od beograjskega kolodvora preko Bare Venecije in Cukarice ob Savi naprej in naprej, da pomaljajo novi nasipi že do samega Topčidera. Tako ne bo dolgo, ko postane topčiderska želez* niška postaja, prva ob železnici, ki drži iz Beograda proti jugu, tako zvezana z beograjskim kolodvorom, da bosta z njim eno. Ves ta obrtni razvoj opazujemo lahko iz tramvaja, ki vozi v Top« čider po 7 km dolgi progi, vsekani prav pod zahodni obronek Topči* Park v Topčideru derskega brda. Po brdu samem pa stoji vila ob vili in se tako širi velikomestni Beograd tudi na to stran, kjer se vzdržujejo še razne __ »kafanice« in »mehane« izza dobe, ko je bil Topčider še samoten in odljuden kraj, skozi katerega je držala iz Beograda cesta v Šumadijo. Na tisto dobo spominja pred samim Topčiderom »Careva čuprija«,1 ki ji je danes ostalo le še ime, a na mestu »čuprije« se spenja preko Topčiderske reke le novodoben cementen mostič. Tramvaj nas zapelje že v Topčiderski park, ko zazremo na desni tik pod Carevo čuprijo obsežno beograjsko dirkališče. Izven zime ga vsako nedeljo napolnijo iger željni Beograjčani, da se pozanimajo 1 Cuprija — turški izraz za most. 233 ZVONČEK XXVII—9 ob konjskih dirkah. Gledalci-zastonjkarji — manj imoviti, ki pa tudi hočejo imeti svojo zabavo — posedajo kar po brdu in od tu gledajo na dirkališče; no, ako imajo dobre oči, morejo s svojega mesta prav tako opazovati dirke kakor oni, ki so plačali prostor na dirkališču. Ne naganja pa jih itak nihče. Prav ob robu Topčiderskega parka, kjer gladka cesta po brdnem sedhi deli brdo v severni in južni greben, izstopimo ter se napotimo v park. Tu ni ravnih drevoredov, kakor so v ljubljanskem Tivoliju; raznovrstno drevje, posajeno kakor brez določenega reda, tvori senčnat park, pušča male in večje jase, ki jih časih krase cvetične grede in gredice, okrogle in raznokotne, pestrost pa večajo še široke, peščene poti. Ogronine platane v Topčiderskem vrtu Park se razteza pod severnim brdovim kosom v ravnici med Topčiderskim brdom in Košutnjakom in je prav prostoren. Njegova posebna znamenitost so orjaške platane v jugozahodnem parkovem kotu. Iz debel, ki imajo spodaj premera do dveh metrov, so zrasle tolike veje, da so jih morali daleč proč od debla krog in krog podpreti s povprečnimi železnimi drogi, da se ne ulomijo ter se ohranijo. Pod njihovimi gostimi krošnjami nas vabijo klopi k počitku. (Konec prihodnjič.) 234 . / -