—»II ■ — — Odgovorni Vrc&tlEki Profesor Valentin K o usek. Slovensko norinc pridejo vsaki ccterlck na svetlo : cena za četertinko leta I gold.; po pošti 1 gol. 10 kr. sr Za plačilo so tudi oznanila razglasijo. Tečaj H. V Celi L Snšca 18-19. List 9. Crcdnlli. ,,;,. Pogledi prej ko mine Trav goalo megle moč, Danica prej ko zgine in mrak od luč se loč,' Qvv.cc peljem zdrave Na pašo krepke vse, IManin prav etadke travo Že zdaj se vesele. lic mrak pred soncam švigne Ovčico mi bego, Cel trop ae živo vzdigne Njih zvonci zal pejo. Na travniku ovčice V.u čas že kar paso^ Zbujcne njim že ptice Soglasno zapojo. Veselja polne vidim Tam jagneta skakat Tu z mladim mater milim 2'rijctno skup igral. Nekdaj so vsi častili I*rcn;ožui zlo moj stan Ca vsucimu hvalili, In zdaj — zaničovau! Janez Olallo. Sra&l časopis ino Slovenija. Žf večkrat sc nam jc očitalo, da jc pilita Slovenskih novi:: dvomliva; in če rav-»•o to ni resno, se vouder nič ne čudimo, da f o ?;c take misli zastrau našega časopisa r:i7.trosoIc. Politika našega časopisa jc tista, L'.kor mora vsakega poštcuega slovenskega V '''.'i** hiti; uič drugega ue želimo, kakor • i 1 •• alovcuski narod spoznal, da jc slo--k» narod, — da hi sc Slovenc za Slo-v..■•>. • poznal ino si prizadeval sc 7. svojim j • :.ii umikali, naiure po ovojema jc- v:,.i:. '/.:•!.r.j ic sedaj na::: Členiti vedno v cci v?i!;;:>, da ?«r.to nehvaležni, ker sni® sc jirdvTS" prc-.iii, da bise viole iao vni- saruicc domači jezik vpeljal; oni nič drugega nc mislijo, kakor da vse, kar vemo, njiiu zahvalimo. Ako je tedaj to naša politika bila, kako sc je moglo rcčti, dajo dvomliva? To je tako. V naših soslavkih smo sc, če je le mogoče bilo, ognili vsake bcscdicc, ktera bi znala Nemški narod razžalili, ako so ravno nemški časopisi čisto drugače ravnali. Muo-go poslanih sostavkov v naši pisarni mizi leži, ktere nismo natisnit dali, da bi sc Ic naši sosedi Nemci nc razjezili; nuio^o sostavkov siuo popravili, skoro bi raj rekli — pokvarili, iuo smo besede, ktere bi Tv'cm-catn merzeti znale, zbrisali. Po takim ravnanju sc sccr iskrenim fJlo-vcucam nismo prikupili, pa hotli smo za vsako cciiu ljubi mir vmed soscduima narodauia ohranili. Nemški časopisi so sccr uas narod zmirom kavsali, ]*jer je le koljko priložnosti bilo, iuo če ni druge priložnosti bilo, jim je že nekdo iz slovenskih krajo v ka!r.iv pametne duhovnike, ki ludstvo i/. serca ljubijo, pa li gospodi sc m- vtikajo veri v poliliškc reči. Ilil je (žalostnega spomina) neki čas, ko so si šuularji prizadevali doliovnike ob ves vup pri kmclili pripravili, iuo ujili pogublivo prizadevanje ui zapslojuo bilo, ako so ravno pametni innži •/. glavami odiuajovali, ko so vidili, kako se mladi svet šopiri. Ilil je čas, ko so časopisi z vcscljam okolj trobenlali, ino kmete hvalili, če so si svoji duhovski gosposki zoperstavili. Ti časi so sccr pretekli, ino llog odverui na vc-komej take nesrečne dobe; pa oillislihuial so duhovniki boječi iuo sc ne menijo več za politiko. Ta reč pa politiško omiko kmetov zlo nazaj derži. — Kantonskim gos p tiskam so dosedaj kmeti le malo zavupali; zakaj — vsak vo. Tisto gosposko, ki je za varstvo kmeta postavleua, pa dosedaj kuieti zastopili niso, ker jc le uciiiška bila. Kako slabo se z nami Slovcucami godi nam priča tud volitva za Nemški zbor, ki jo uicsca velki - travna v Sivnici bila. Siv-uiška volivna okolica ima moža v i«Yauko-brodu, ki jo jc lako zagovarjal, da sc llogu smili. Vmed 7"» tavžciit ljudmi, kterc gospod Titu* Marck uamestujc gotovo le cuga ui, kter bi njegove misli potcrdil. Scer je gospod "Narek le 8 glasov dobil; pa vender se jc v KVankobrod poslal, ko so sc Nemško vrade bale, de bi Slovenci ua zadnje nobenga poslati ue hotli. Kako sc je pri ti Sivniškt volitvi ravnalo, Vam hočemo tud enkrat povedati. Dober svet: (Dalje in konec.) Jaz dam svoj — že v letu 1847 v is. ecs. kr. Stajcr. deželskimu poglavarstvu dani svet zalo sedaj ua zuanje; ker so gorjanci sosebno sedaj — skuz precej, preeej napačno ravnanje starokopitucžkih kanloiiskih gosposk silno omamljeni postali. Že sc sliši: de v goraeh (postavim v Topli ua Koroškim i t. d.) uiličcr „lozatiu ne poide.'4 Na lako vižo še bo več beguuov. — Alj čez to zinaiuljcnost gorjaneov — sc skoraj ni čudili; če se kaulouskc gosposke povsod tako slabo — po narvikšimu ccsarskimu patentu do A. grudna 1848 — zastran soldatov nabirc — ravnajo, kakor okoli Sloveugraea: kjer brez vsiga ozira na 0. S. imciivauiga 11. v. patenta — kar sosesk iuiga župana — starokopilnežko — po nemško v kauelijo pokličejo: iuo v pričo dveh — beri poklicanih — Icrdo slovenskih mo-žov, ki, kakor hi iz nebes padli, v kauelijo stojijo, — — po nemško — prav za prav poverimo-— podpisovaiiske spiske delajo; iuo tiste čez uckc dni — brez vsiga ozira na N H. rečeniga ces. patenta — brez vsiga da-lcjiga — polrebuiga poduka — sloveuskimu županu, ki lake nemške spiske gleda, kakor krava rodeče vralc, — skuz kako babo pošlejo. — Čepa kakirodoljubiu dušin pa- stir, v vsi lubcziii iuo prijaznosti take viuam-Ijenc — navdarjenc gosposke — opominja: „do bi vendar enkrat hcujalc, — Slovence dalej slepili iuo lako nagiiu/.uo zatirali,44 — ga lake starokopiiucžkc gosposke silno gerdo grajajo, — očitno v kancliji zmirjejo iuo si ua vso moč prizadevajo, — v kakor-šuokoli sumljivosl pri ljustvu spraviti. Take gosposke si hinličovo — očitnost željio !!--l'a jaz mislim, de ne bojo nič opravile; zato vedno moliui: „*log vendar cukral starokopituežc razsveti, de bi Slo-vcucov dalej ue zatirali iuo tudi saiui sebe nesrečne ne delali." To mciide ludi vsak-leri pravi kristjan — serčno želi; — nej si že bo Slovciic ali Nemec.-- .... 11. Svečana 1849. Patric '/tUi/nrski — L. — »Pravi Slovciic44 obupuje nad omiko] Slovenskega naroda, osi piše: „Nikomur, ki zamore kolikauj okoljno-sti sadaujiga časa zapopasti, ue uiore pretežko bili, spoznali, de narodna omikanost nesredkama iz podučeuja izhaja. Narod, kte-riga dušne lastnosti še niso uikoli iu od nikogar iicspoziiauc in zaničevane bile, kteri iuia tolikanj živih in neživih pričevanj bistroumnosti, mora tudi, ako k spoznanju sa-mosvojuosli pride, terjati, de se mu priložnost ponudi, to spoznanje svoje cene iu sa-mosvojuosti vterdili iu zamoči, vtcrjeuo tudi v djanju pokazati. Slovenski narod je dosihmal žulje dvoj-niga jarma nosil; eue mu jo poliliški jarm delal, kor si je vladarstvo po mogočnosti prizadevalo, Slovence v součuiui mraku obder-žati, v kterim jiui ui mogoče bilo, ne se vsoii-čuih žarkih svobode ogrevali in kale omikanosti poganjati, uc zvezde rešitve 'gledali. Volja božja iu presilovitost ohlastuištva pa je Slovciicaiu kakor vsim drugim ttarodaiu iieuadama oči odperla iu vidili so, v kako strašno brczdiio so bili zapeljani, iu zvezda upa jim jc zasvetila, sc danas ali juter ue le samosvojuosti zavediti, ampak tudi uavod dobili, vse, kar jc sovražua osoda v njiii pogubljenje nak lepo vala, razdreti iu »c na pot spoznanje podati. Skorcj je eno lelo, kar.jim zvezda upa sveti, ta namen doseči: pa kje jc današnji dan slovenski narod ? Ali more kdo reči. le slopujico dalje, kakor je bil pred letam?0) Ali more kdo gotovost izgovoriti, de j«; up le nekoliko sc resnosti približal. Govorilo in pihalo sc je marsikaj v časopisih, pa časopisi so ostali čas.»pi>i, besede °J Urala lloiju! pri nas pa //«* staji /aLi sluh,t s thtrrutkiiH auruduM. '/.<• pred pod,-h'u o vstava je žaret sla.'ruski narod pri uas se ti.'m/i; pn oznanjeni rs/ar.' se/ia /;««/.' od .dne. da d,te ta, lj • a/„-u/ujejo, d,- sa Star,-uri; in p,-m. ki ttu*e,ja naroda, ki na poprej res as rpiti, ta r//A-«1/7/. Veseli uus, ko reili zatuarcm»m ./«• j* Sla-rentki narod r c Uralu letu vtika naprej slapiI, t 'rt J. v njih bC niso oživilo in kar seje poprej počenjalo. počenja še/.daj: šole ho kokeršne so bile, nasprotno si upam reči še, slahejši! bukve — malo jih izjemem iu tc v čast iu hvalo krajnsko kmetijske družbe — so bukve. kakoršne so sc poprej ualiskovale: molilne bukvicc iu druziga nič, iu čc niso ravno molilne bukvicc, klerih jc vsakimu pra-vimu kristjanu treba — so pa podpornice vraž, čcruc bukve v nar obširuišiin pouicuku besede; dela požcljivosli obogateli v neprid in škodo narodue omike!" Novo. I r. K r a j n s k i g a. Kaj Krajnci /.as t ran Nemškega zbora v Fraukobrodu mislijo, sc bere v Novicah v dopisu i/. Gorenskega: „Pervič vam moram povedati, de uas jc prav v dušo spcklo, ko smo slišali, de nej bi sc za nesrečni F r a n k o b ro d vnovič poslanci volili. Nam CSorciicam uc gre v glavo, dc bi i/. I«'rankobroda za nas Au-slrijanc ktcrikral kaj dobička prišlo, torej že pervikrat nismo nič volili iu tudi /.dej še iiisiiu nikjer družili misel slišal. Nemški f.lluud*' ni Auslrijancam še nikdar pomagal, Ausuijausko cesarstvo si jc v potrebi moglo vselej samo pomagali, iu si bo tudi prihodnjič pomagalo z lastno pomočjo svojih ljudstev. Nej Kraukohrodski zbor brez naših poslaueov nar poprej za Nemčijo postave .••kuje — potem se bo žc vidilo: ali bo j 'v-lrajhu kazalo ž njo v kakošno zvezo stopili ali nc. Naši poslauci imajo zdej svoje pravo mesto le v Kroincrižu. To previdi tudi naše minislcrstvo, '/.otorej uc ukaže, dc bi sc moglo voliti, ampak — kakor razglas deželnima poglavarstva pravi, —je volitev vsacimu volivcu popoluama na prosto voljo dana. Pri nas bomo pri stari misli ostali." — Vidilo s«' je nri volitvi, ki jc 10. t. m. v Konjicah bila, da več del naših kmetov ravno tako misli. Lc nekaj erez iretjiuko vsili voliteljov seje v volitev podalo. Nihče sc nc more k volitvi silili. Iz C* c I j a pišejo Novice: Celjski kme-tiški poslanec pri dcr/.aviiiui zboru, gruiilui lastnik S., je pred kratkim domu prišel, svoji-tra sina oženil. Med drugo baliarijo, ki jojc ..i od zbora razlagal, jo tele rcsuičuc besede povedal : »Prepričal sim sc, dc za deržavni zbor kiucljc niso; tam morajo učeni možje biti." Jcli res, dcjc to potrebno? Torej, zapomnite si to, voljivci! kader boste spet ka;;iga poslanca izvoliti imeli. Učen, tojc, * lunogovcrstuih ztianstvih zveden mož le zamore za vas, za ljudsvo iu njegove potrebe govoriti, ne pa — iipav bog." Ako ju to naš g. poslane resnično govoril. ga vprašamo, zakaj dc nc odstopi? <5«! v>ih krajev jc že slišal, da nihče ne za-vupa v njega; bili so že kmeiji v kresi j i ino so prosili, de bi se gospod poslane nazaj poklical, pa kresija nima tc oblasti. - Kako zna vonder lepo govorili naš g. poslauc? — (.'lejlc glejte! Toljko mu pa moramo povedati, da sc žc podpisuje neki prijazen dopis, klerga bodo volitelji njemu poslali, iuo po Slovensko iu Nemško v časopisih razglasili. (;) Kakor se sliši, bomo v kratkim dobili v Celje 8 koiupauij Laškega rcgiiut. Zaiiiui. Po stari navadi si vsak ccsar izvoli v latinskim jeziku kak prigovor, kteri oznani, kako de misli ravnati. Naš Cesar so si uni-dan izvolili: „Viribus u ni t is", tojc: d ru žen i m i moč ui i", s kteriui prigovoram Cesar očituo na znanje dajo, dc združeni s svoj i si i ljudstvi hočejo vseskozi ravnat. Ogcrsko. Puntarski general Ileiu jc marširal z veliko množico proli Mrdclskemu mestu !Icr-maustadt. Cesarski general Kiichucr, ko jc imel pre malo vojšakov, da bi mesto varoval ino sovražniku nasproti šel, jc vz.cl po veliki prošnji Hrdclskcga, Cesarju zvestega ludstva, 0 favžeut llusov na pomoč, ki so ua Erdelski meji pod geucralam Lndcrs stali. Ti llusi so mesto llcrmansiadt varovali, general Uuehiier je pa vzel vse Cesarske vojšake seboj iuo jc šel punlarjaiu, ki so sc iiicsin bližali, nasproti. Huv uro od mesta na punlarjc zadene. Ililo jc puularjov trikrat toljko ko Cesarskih; z vso močjo sc naši na puularjc veržejo, kervav hoj postane: pa uaši so z bajoiielatui premagali. Vcrgli so sovražniki nazaj, veliko so jih pobili, vjeli so jih 800; vzeli so jim celo denarnico iuo 2't topov. Vsapakaža puularskcga generala Ueiua jiiu jc v roke prišla, vmed tem je bila tud lleiuova pečat. Po ti ziuagi so se llusi zopet nazaj podali črez mejo, ker niso meli uič drugega opraviti, kot mesto varovati. Pri mestu Sccuta na Ogcrskim so Scr-bli, ki so Cesarju /.uiirom zvesti, puularjc premagali ino so jih 2.">00 pobili. Srrblov bilo jc le 5 tavžent; pniiiarskih Madžarov pa 10 tavžent. Lausko leto so bili Madžari v velikemu ir.cstu Segcdiiiu v eni noči vse Scrhlc (llacc) pobili, ki so v mestu prebivali; tedni so prišli Scrbli z svojo armado iuo so mesto obdali iuo obsedli. Kako sc bo mc*ijau: cii godilo, če Serldi mesto premagajo? »Jraga jim bo hodila nedolžna kri, ki so jo lansko leto Serbli prelili. Make sovražnih misli so še zmirom eni Madžari proti Cesarski armadi, sc od dno do dne bolj spoznava. Illi/.o Presburga so kmeti tri cesarske soldatc vuiorili. — V mestu »Sikioš jc bil pustil general Nugent '0 ranjenih vojšakov. Kaj so ljudi storili? Tc v boge vojšake so poklali. Ccucra! ^.'uguat to divjo počeujcujc zaslišali, jo pustil mc.sio