Pra3{ 1115 'Rorshe 0ievelan<3t SEPTEMBER 1 N 16. pobink. 2 P Delav. praznik 3 T Sabina 4 S Rozalija, dev. ■ S Č Lavrencij 6 P Magen, opat + 7 S Regina__ * 8 N Mali Šmaren 5 9 P Peter Klaver 10 T Nikolaj Tol. 11 S Protus AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST K AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V . CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 171. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 5. SEPTEMBRA — THURSDAY, SEPTEMBER 5, 1940 LETNIK (VOL.) XLIX, Rušilci izmenjani za morska oporišča Predsednik Roosevelt odločil, da se odda Angliji 50 starih ladij-rušilcev, za kar dobe Zed. države od nje razne točke za obrambna oporišča. — Ostra kritika se pričakuje. Washington D. C. — Predsednik Roosevelt je v posebni poslanci v torek obvestil kongres, da se je odločil, dati Angliji 50 starih bojnih ladij, rušilcev, in, da bo v zameno dobila Amerika od Anglije rr.zne točke na Atlantiku, ki jih bo lahko uporabila za svoja morska oporišča. Pri tem je povdaril, da je ta izmenjava najvažnejši čin v prid A-merike, kar jih je bilo izza časa, ko S3 je kupila Louisiana. Vprašanje oddaje teh 50 rušilcev, za katere je pred nekaj dnevi zaprosila Anglija, je bilo do skrajnosti sporno in je bilo že predmet številnih burnih debat v kongresu in izven njega. Povdarjalo se je namreč, da bi oddaja teh ladij, četudi so že stare, kajti izdelane so bile tekom zadnje vojne, direktno kršila mednarodne zakone ter bi bil to nekak vojni čin. Predsednik pa je šel zdaj preko vseh teh u-govorov ter odločil, da Anglija te ladje dobi. Po zakonu ima pi-avico za to odločitev ter ne potrebuje dovoljenja kongresa. Zato ga tudi ni iskal, marveč je kongres enostavno obvestil o ukrepu. Pri tem je povdarjal, cla je to odločitev in izmepjavo zahtevala naša narodna obramba, ter, da ni v nasprotju z našim mirovnim položajem,še manj pa, da to ogroža katero državo. Pomorska oporišča, ki jih dobe Zed. držav v zameno za ladje, se nahajajo na baham-skem otočju, na Jamaiki, Sv. Luciji, Trinidadu in Antigua ter na britanski Guiani v južni Ameriki. Povrhu tega pa so Zed. države najele za dobo 99 let oporišča tudi na Novi Fundlandiji ter na otoku Ber-mudi. Za ti dve zadnji točki pa se bo morala seveda plačevati Angliji najemnina. Da bo predsednikova odločitev izzvala buren vihar v vrstah tistih, ki zahtevajo, naj Amerika skrbi le za svojo lastno obrambo ter naj neha podpirati Anglijo, je pričakovati. Nasprotno pa povdai-jajo vladni pristaši, da je ta izmenja- 0 "DRAFTU" INDUSTRIJE Poslanska zbornica debatira o nabornem predlogu. Washington, D.C. — Ta torek se je v poslanski zbornici otvorila debata o zakonskem predlogu za prisilni nabor, kakor ga je zadnji teden odobril senat. Bržkone pa se bo glavno prerekanje vrtilo bolj o-krog d ostavka k temu predlogu, po katerem se ima mobilizirati tudi indsutrija in ne samo človeške sile, kakor pa o glavnem predlogu samem. Glede nabora samega razmeroma ni dosti odpora, toda industrijski magnati so napeli vse sile, da njih omenjeni do-stavek ne zadene, in, da ga poslanci črtajo. Ker je debata v poslanski zbornici omejena na dva dni, je pričakovati, da se bo kon: čno glasovanje vršilo enkrat v petek. -o- LEWIS BRANI DELAVSTVO PRED NAPADI Washington, D. C. — Predsednik CIO, John Lewis, je v govoru, ki ga je imel po radio na Delavski dan, ostro žigosal napade na delavstvo, v katerih se trdi, da je to krivo, da se zavlačuje delo pri narodni obrambi. Povdarjal je, da so te "zlobne laži" o delavstvu započeli "možje na visokih mestih," češ, da ti nočejo, da bi delavstvo bilo udeleženo pri izvajanju programa narodne obrambe, ker vedo, da bi to nasprotovalo poizkusom, da se narodna obramba izrabi za privatno lakomnost. PREDLOG ZA EN PREDSEDNIŠKI TERMIN I Washington, D. C. — Sena-1 tor Burke vodi priprave, da se I podvzamejo ponovna javna zasliševanja glede nameravanega predloga za amendment k ustavi, po katerem bi smeli predsedniki služiti samo en NAPOVEDUJE UPOR V MEHIKI New York, N. Y. — Meksi-kanski neodvisni kandidat za predsednika v zadnjih volitvah, gen. Almazan, se je zadnji ponedeljek nahajal tukaj in se je izrazil, da je mehiško ljudstvo tako naveličano se-r'anje "raketirske vlade," da stoji na robu revolucije. Zadnje predsedniške volitve so bile sleparija, je dejal, češ, da je vlada proglasila izvolitev kandidata Camacho, ne da bi bili se glasovi sploh šteli. Almazan /e povdaril,da se bo ob primernem času vrnil v Mehiko ter zahteval za se predsedniški urad, do katerega je upravičen. -o- Generali groze Ogrski s silo Nekater? rumunski generali izjavljajo, da bodo na Sedmo-graškem postavili oboroženo silo nasproti Ogrom. — Med Rusijo in Nemčijo postajajo odnošaji napeti. iz Jugoslavije Po uradni' statistiki ministerstva za trgovino in industrijo, je bila za mesec julij Nemčija na prvem mestu glede uvoza in izvoza. — Radiografska zveza z Jugoslavijo samo preko Rima. — Drugo. STRAŽNIKI POMAGALI KAZNJENCEM PRI BEGU Pine Bluff, Ark. — Z državne kaznilnišlce farme, ki leži 25 milj jugovzhodno od tukaj, si je zadnji ponedeljek priborilo pot v prostost na drzen način 32 jetnikov. Posebno značilno pa je, da so jim pri tem pomagali oboroženi rtražniki sami. Ti stražniki pa niso bili navadni varnostni organi, kakor se drugače zaposlujejo po kaznilnicah, marveč kaznjenci sami. Po določbah te države se namreč "dobri jetniki" lahko uporabljajo za to, da stražijo druge, ter so v to svrho tudi oboroženi. Ko je omenjenega dne skupina 150 jetnikov delala na polju, se je hipoma pojavil nemir med njimi in del njih je pričel teci proti stražnikom. Trije od teh stražnikov, kateri so vsi na konjih, so se pridružili Upornikom ter se obrnili proti drugim, zvestim stražnikom ter jih premagali in enega tudi ubili. Ubežniki so se nato poskrili v okolici, dočim je ena skupina ugrabila neki avto in pobegnila z njim. Vsak teden en dopis, naj bo geslo vsake naselbine. KRIZEMJVETA — Čungking, Kitajska. — Oblastem francoske lndo-Ki-tajske je bil te dni poslan od Japonske nekak ultimatum, da dovolijo japonskim četam prehod skozi to ozemlje v nje operacijah proti Kitajski. To vest so prejela tukajšnja poslaništva v ponedeljek. — London, A n g 1 i j a. — Zračno ministers vo je v ponedeljek podalo .izjavo, da je Nemčija izgubila tekom prvega leta vojne nekaj manj kakor 2,000 aeioplanov. Obenem se priznava v izjavi, da so bile tudi angleške izgube "znatne." I I — Bomba j „ Indija. — V mestu Cawnport je bilo aretiranih 14 Gainriutfevih pristašev, namreč članov nacijonali stične stranke, ker so kršili vladno odredbo, po kateri je prepovedano Indijcem vsako organizirano vežbanje ali korakanje. -o- NAČRTI ZA AMERIŠKO-AVSTRALSKI PAKT Melbourne, Avstralija. — Pred par dnevi je neka visoka osebnost namignila na to, da bi bil obrambni pakt med Avstralijo in Zed. državami koristen za obe stranki. Eden tukajšnjih listov pa je v pone deljek o tem zapisal, da je Washington sprejel to idejo s previdnostjo, češ, da se mora z njo počakati, da se vidi, kak bo bodoči razvoj dogodkov. Avstralija, pravi list, leži tako daleč od Zed. držav, da so Amerikanci komaj sploh začeli misliti o tem kontinentu. Nemčija in Italija pripravljeni za napad termin, ki bi trajal šest let. va popolnoma legalna ter, da Gibanje za ta amendment se bo Zed. državam le v prid. --o- ANGLEŠKA LETALA NAPADLA MONAKOVO London, Anglija. — Med drugimi nemškimi mesti, ki so jih v ponedeljek napadli angleški letalci, je bilo tudi Mo nakovo. Ta napad je bil prvi na to mesto, ki je znano, ker se je v njem započelo nazijsko gibanje, še bolj pa, ker se je v njem sklenil pred dvema letoma takozvani monakovski sporazum, kateri je bil nekak prvi začetek hitre nazijske ekspanzije, ki je pozneje sledila. je započelo pred nekaj leti. -o- BANČNI ROPI PONEHU-JEJO Chicago, 111. — Število bančnih ropov se je zadnje čase tako skrčilo, in sicer sirom cele dežele, da so zavaroval-ninske družbe znižale pristojbino za zavarovalnino proti ropom za 12 do 45 odstotkov, kakor se je pretekli ponedeljek objavilo. -o-- "Amerikanski Sloveneo" in "Novi Svet" sta lista, brez katerih bi ne smela biti nobena slovenska družina! Rim, Italija. — Italijanska vojska v severnoafriški koloniji Libiji stoji pripravljena ob meji za splošno ofenzivo proti Egiptu, da bo lahko u-darec p odvzela na pivo znamenje. Vendar pa jih je malo, da bi mogli odgovoriti na vprašanje, kdaj bo do tega napada prišlo. Odločitev najbrž odvisi od več okoliščin. Med temi okoliščinami, ki pridejo v poštev, je situacija na Balkanu. Dokler se tamkaj položaj, kakoršen vlada na pr. v Rumuniji ravno zdaj, ne pomiri, bo bržkone Italija čakala, ker bi ji ne bilo pripravno, da bi morala imeti pozornost v dveh smereh. Enako se morajo najbrž tudi odnošaji z Grčijo razčistiti in zelo verjetno je, da utegne napraviti Italija s to državo nekaj podobnega, kakor je Nemčija z Norveško, namreč, da jo bo zasedla in s tem preprečila Angliji, da bi jo ta uporabljala za svoja oporišča. Še najbolj pa zna od viseti čas italijanskega napada od tega, kdaj se bo Nemčija odločila za napad na Anglijo. Pričaku je se namreč, da boste obe državi hkrati pričeli z ofenzivo, Nemci na severu, Italijani na Sredozemlju. Bukarešta, Rumunija. — Predno se bo zadeva glede Sedmograške docela poravnala, grozi Rumuniji nevarnost, da bo doživela še krvave čase. Obenem pa se vidi tudi možnost, da utegne ta problem spraviti odnošaje med Nemčijo in Rusijo do ostre napetosti. Nemčija in Italija ste, kakor je bilo že včeraj poročano, odločili zadnji petek, da mora oddati Rumunija severno polovico svoje province Sedmograške Ogrski. Obenem je bilo odločeno, da Ogri zasedejo to zemljo ta četrtek. Proti tej odločitvi pa se je dvignila cela Rumunija in po številnih mestih so izbruhnile burne demonstracije, naperjene deloma proti domačim diplomatom, ki so pristali in podpisali na Dunaju ta "sporazum," še bolj pa proti Nemčiji in Italiji. V tem pa še ne tiči glavna nevarnost kajti civilno prebivalstvo je lahkota "pomiriti." Bolj resen položaj utegne nastati iz tega, ker so se nekateri rumunski generali izrazi-l," da ne bodo upoštevali ukaza Nemčije in Italije ter se bodo z oboroženo silo postavili po robu Ogrom, ko bodo ti prišli, da zasedejo ozemlje, ki jim je bilo priznano. Na drugi strani pa tudi Rusija izraža nezadovoljstvo. Prvič na konferenco,kjer se je barantalo za rumunsko ozemlje, sploh ni bila povabljena, drugič pa je Nemčija dala Rumuniji tudi sumljivo zagotovilo, da bo ona sama poslala svoje čete na njeno mejo proti Rusiji, da jo bo od tiste strani branila. Tako govore poročila, da je Rusija s posebno noto zahtevala od Nemčije pojasnilo, kaj naj ta garancija pomeni in, kake cilje imajo na,ziji. Razvidi se torej, da utegne postati Rumunija še predmet sporov, spopadov in viharjev in velik j vprašanje je, kako bo izšla iz njih. ——o- Statistika jugoslovanskega uvoza in izvoza Beograd, 29. avg. — (JK) - Po uradni statistiki jugoslovanskega ministrstva za trgovino in industrijo za minuli mesec julij je na prvem mestu jugoslovanske uvozne in izvozne trgovine Nemčija. V mesecu juliju letos je uvoz iz Nemčije zasegel (52.96 odstotka celotnega jugoslovanskega uvoza. Iz Nemčije se je v tem mesecu uvozilo v Jugoslavijo razne robe v vrednosti od 300 milijonov dinarjev. Na drugo mesto pride Italija, ki je v u vozu preteklega meseca za vzela drugo mesto s 7.79 odstotka ali s 70.37 milijona dinarjev. Tudi z ozirom na jugoslovanski izvoz zavzema Nemčija prvo mesto. V mesecu juliju letos se je izvozilo v Nemčijo razne robe v vredno sti od 250 milijonov dinarjev, ali 43.12 odstotka celotnega jugoslovanskega izvoza v prošlem mesecu. Drugo mesto v jugoslovanskem izvozu zavzema Ceško-moravski pro-tektorat, potem Italija, .Grčija itd. Treba je poudariti to, da je trgovski promet z za-padno-evropskimi deželami znatno oslabel v preteklem mesecu, a z nekaterimi deželami, kakor n. pr. z Belgijo, Holandsko in Francijo, skoro popolnoma izostal. Trgovski promet z Anglijo je bil takisto dokaj zmanjšan skozi pretekli mesec julij. ----o-- Manjšinske šole na Hrvaškem Hrvatski ban dr. Subašič je izdal naredbo, ki določa, da se lahko pri vsaki šoli ustanove posebni oddelki za srbske in slovenske otroke, če je v šoli 25 otrok, katerih starši bi zahtevali pouk v njihovem jeziku. S tem se je hrvatska oblast postavila na edino možno stališče, naj otrok uživa v vzgojo v tistem jeziku, katerega je govoril na svojem domu kot otrok. Tako bodo imele vse narodne manjšine, kakor tudi ostala dva naroda v državi, to je slovenski in srbski, pravico do svojih razredov na tistih šolah, kjer bo dovolj njihovih otrok, najmanj pa 25. Učitelj, ki bo ta razred poučeval, mora bili popolnoma vešč tistega jezika. Naredba dalje pravi, da sme imeti v primeru, če je na šoli več takih oddelkov, šola svojega posebnega upravitelja, ki ga bodo izbrali iž vrst učiteljev drugorodnih oddelkov. -o- Slaba žetev pšenice v Bački Žetev pšenice v Bački je končana, pričela se je mlačev. Pridelek pšenice je pa zelo slab. Povprečno so pridelali na oralu zemlje 4 do G stotov, tako da pridelek komaj pokrije seme in delo. Ječmen in o-ves sta se tudi slabo obnesla. Bolj ugodno pa uspeva koruza, konoplja in sladkorna pesa, dočim vinogradi kaj sla'bo obetajo. In kdaj bo prišlo do nemške ofenzive? Kakor se je izrazil G oebbels,nemški propagandni minister, v svojem govoru zadnjo nedeljo, je "odločilna ura za Anglijo neizprosno blizu." F ii h r e r bo, je dejal, odločil, kdaj bo ta ura prišla, in nato se bodo pomerile med seboj angleške in nemške sile. Uro torej ve najbrž le Hitler. TRI MILIJONE BRITANCEV POD OROŽJEM London, Anglija. — Časopisni urad vojnega ministerstva je koncem tedna objavil, da je točasno v britanskem imperiju okrog tri milijone mož pod orožjem. Povdaril je, da se mora vzeti v poštev še posebno to, da je Anglija lani poslala veliko armado na bliž nji vzhod. ■-o- SERUM PROTI LEGARJU ZA FRANCIJO New York, N. Y. — S potniškim aeroplanom se je v ponedeljek odpeljalo od tukaj v Lisbono 221 funtov seruma proti legarju, kateri je namenjen za Francijo. Kakor tse trdi, se je ta bolezen razpasla širom celega nezasedenega dela Francije. Radiografska zvefca z Jugoslavijo Chicago, 111. — (JK) — Od cianes naprej pojdejo radiografska depeše, pa naj boolo to trgovske, zasebne ali službene, edinole preko radia Mackay Radio Corp. od ko derkoli v Združenih državah ameriških, preko postaje iste družbe v Rimu nadalje za sledeče dežele: Jugoslavijo, Romunijo, Bolgarijo, Turčijo, Grško in Albanijo. Vsaka a-meriška brzojavna ali radiografska družba bo prejemala depeše kakor doslej, ali oddajala pa jih bo za nadaljnjo odpravo v dežele, navedene odzgoraj, kakor je opisano cdzgoraj. — Pripomba "Jug. Kurirja:" Vest, ki jo je poda! "Jugoslovanski kurir" dne 20. avgusta in povedal v njej, kako se obdržujejo komerci-jalne zveze z Jugoslavijo, je bila točna. Vsled zahtev od prizadetih evropskih držav, s katerimi morajo ameriške prometne drijžbe poslovati, in radi vojnih razmer, ki obstajajo sedaj, je Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, J925 at the post office »t Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Svet v prihodnjosti Na podlagi dejstev, ki postoje, je možno, da bodo ostali vsi trije bloki pri moči in življenju. Mogoče so pa tudi nagle spremembe, kakoršnih se je toliko dogodilo baš te zadnje dve leti. Za enkrat mora zanimati zlasti Američane le to: ali bodo fašisti zadovoljni samo z zmago v Evropi? Težko. Kaj potem? To je vprašanje. Tisti, ki poznajo Hitlerja in Nemce bolj od blizu so trdno prepričani, da velika in močna Nemčija ne bo trpela ne močne Amerike na zapadu, ne močne Rusije na vzhodu. O Rusiji sodijo Nemci, da jim ni nevarna in da jo kadarkoli hočejo porinejo nazaj proti Sibiriji. Kako računajo glede Amerike ni znano, a brez nekih računov tudi tu niso. Če tako, kaj je potrebno, da Amerika napravi in stori? Odgovor je lahek: pripraviti se mora in to dokler je čas. Če bi zamudila priliko, kakor sta jo zamudili Francija in Anglija, bi znala svojo neprevidnost bridko obžalovati. zlasti kakor pravijo v okolici Mississippi Valey, so do'ore, dobra zemlja in ravno polje, precej šume, hrasti, bukve, Odkar je Španija zgubila svojo moč na morjih, posebno pa še po Napoleonovem padcu, je upliv Velike Britanije rastel in bila je dolgo vrsto desetletij vodilna in odločujoča sila v vsej svetovni politiki. Kadarkoli je šlo, na kateremkoli kontinetu že za kake večje zadeve, ki so se tikale svetovne splošnosti, vsikdar je imela Velika Britanija svoje prste zraven in njena beseda je odločevala, včasih direktno, včasih indirektno iz ozadja izza kulis. Njen upliv je odločeval v Aziji, v Afriki, v Evropi in tudi v obeh Amerikah se je poznal njen mogočni upliv. Po zadnji svetovni vojni sta imele Anglija in Francija zopet kot glavni zmagovalki odločujočo besedo. Svetovno gospodarstvo in vsa svetovna politika se je gibala v znamenju anglo-francoske politike in po volji gospodov v Londonu in Parizu, ki so menda mislili, da njihova moč in upliv sta tako močna in tako utrjena, da se ni bati najmanj za celo stoletje kake večje spremembe v tem oziru. Da so se v teh računih silno motili, kažejo dogodki zadnjih dveh let. Ti dogodki kažejo, da razni državniki lahko kontrolirajo javno mnenje_nekaj časa, lahko diktirajo gospodarstvu nekaj časa, lahko ukazujejo to in ono, toda ne morejo pa zajeziti pot raznim idejam, če tudi to poskušajo, V svetovnem gospodarstvu je bilo in je še nekaj narobe. Gospodarski liberalizem, ki je skupinam in posameznikom dajal tisto liberalno miselnost, da je vsak človek svoboden in da počenja kar hoče, ne oziraje se na to, kako se godi njegovemu bližnjemu, je posameznika in skupine vodil na pota ogabnega egoizma, na katerih je vsak mislil, da lahko brezbrižno hodi, skrbi le za svoj trebuh in za svojo mošnjo, bližnjega pa naj vzame magari sam vrag, kaj njega to brip;a. Te ogabne miselnosti je bil oče liberalizem, ki ga je propovedovalo svetovno mednarodno framason-stvo s svojimi glavnimi sedeži v Londonu in Parizu. Liberalizem je dokončal in leži na smrtni postelji, kot kak skopuharski starec, ki se sicer brani dati ključ iz rok, pa ga smrt v to sili. Kaj ga bo nadomestilo? V Evropi so se pojavile tekom zadnjih dvajset let dve nove miselnosti. Prva je zajela Rusijo in izvaja komunistično ideologijo kolektivizma. Država je vse in vse mora biti podržavljeno. Posameznik ni nič in nima drugih pravic v gospodarstvu, kakor le sodelovati in do-prinašati k skupnosti. Druga je fašistično-nazijska miselnost, ki izvaja fašistično ideologijo totalitarizma. Tu di ta pravi, da je država vse in da morata imeti država in narod totalno oblast nad vsem, nad gospodarstvom, politiko, itd. Obe se prav malo razlikujete, le da imate vsaka svoje ime. Kake osebne svobode, kakor jo poznamo v demokratičnih deželah, kjer je dovoljena svoboda tiska, govora, zborovanja, itd. komunistični kolektivizem ne pozna prav nič, fašistični-nazijski totalitarizem tudi ne, le dovoljuje še nekako omejeno in kontrolirano osebno lastnino. Podoba pa je, da sta se komunistični kolektivizem in fašistični totalitarizem začasno zvezala in bijeta boj, da uničita gospodarski liberalizem in istega nadomestita s svojimi ideologijami v gospodarstvu. Na evropskem kontinentu sta že uspela. Evropo na celi črti razun Anglije dominira nova gospodarska miselnost, ki jo je izlegla zveza Berlin—Rim—Moskva. Kako socialno srečo in zadovoljstvo bo prinesla evropskim narodom nova gospodarska uredba v Evropi, je v naprej težko napovedovati; ker boja še ni konec. Gotovo pa je, sprememba, ki se v Evropi že ugnezduje bo prinesla Evropi čisto novo socialno in gospodarsko življenje. Če bo boljše ali slabše od dosedanjega^ to skrivnost pokaže prihodnjost. Vodstva teh ideologij, o katerih govorimo, so v rokah posameznikov in raznih skupin. Fašistični totalitarizem vodita Hitler in Mussolini. Komunistični kolektivizem vodi Stalin in na braniku svobode in demokracije pa stoji sedaj v prvi vrsti anglosaški svet. Odprto in javno bije boj za dosedanje liberalne ideologije Anglija, moralno in materielno jo podpira tudi zapadna hemisfera. Kdo bo zmagal? Danes še ni odločeno. CALUMETČANI NAZNANJAJO PETDESETLETNICO USTANOVITVE SVOJE SLOVENSKE ŽUPNIJE Calumet, Mich. Slovenci na Calumet, Mich, so na svojo farni seji dne 25. avgusta sklenili, da bodo svečano proslavili petdesetletnico ustanovitve svoje slovenske župnije sv. Jožefa. Narejeni so že vsi načrti, kako bodo proslavili svojo važno obletnico, zlati jubilej svoje fare. Mr. Albert Gazvoda je bil izbran za glavnega predsednika vseh priprav za prireditev. Posebni škofijski zastopniki bodo navzoči pri pontifikalni maši, ki se bo služila v ta namen dne 27. oktobra 1940, ko se bo vršila proslava. Ob tej priliki bo tudi velik shod in druge prireditve. Podrobne načrte, kako se bo vršila vsa slavnost bo odbor pravočasno objavil pozneje. Toliko za enkrat kot predna-znanilo o tej proslavi, ki se bo vršila letos na Calumetu. Odbor OBISK IZ DALJNE DEŽELE Cleveland, O. Bilo, je nekega dne v " letošnjem poletju, ko sem imela opravka na vrtu pri cveticah. Kar opazim, da se pred našo hišo ustavil lep avto. Ko dobro pogledam, vidim, da je ofoisk iz daljne Colorade. Iz avtomobila so pa že stopili naši ljubi sorodniki, vsi veselih obrazov in sicer Mr. Pritekel, ki je nečak mojega moža, z njim pa so še bili soproga Mary, njihov sin ,poročena hči in zet Mr. in Mrs. Jenko. Prav prisrčno smo se pozdravili in bili zares do srca ginjeni, saj se nismo videli že celih 30 let. Koliko smo si imeli povedati, kako tudi ne, saj se je, odkar se nismo videli, že toliko novega dogodilo na svetu in toliko tudi izpremenilo. Veseli smo bili, ko so nam povedali, da imajo lepo in obširno farmo blizu mesta Pueblo in da jim gre dobro, kakor tudi njih otrokom. Tukaj v Clevelandu se jim je dopadlo, le žal jim je bilo, ker jim čas ni dopuščal da bi se bili tukaj za delj časa ustavili. Bili so samo tri dni. V tem času so obiskali šo druge svoje številne sorodnike in pri vseh so bili z veseljem sprejeti. — Na farmah pri družini Tich smo tudi poskusili ali znamo še tako ple-sat, kot nekdaj. N,o, pa nam je prav dobro šlo in bili smo veseli ter židane volje. — Pa je odločeni čas njihovega obiska vse prehitro potekel in naši dragi sorodniki so se morali posloviti. Kakor je bilo veselo snidenje, je bila potem ločitev žalostna. Upamo pa, da se bomo še videli, če ne drugače, pa mi pojdemo nje pogledat tje v gorato Colorado, kjer smo že nekdaj živeli jaz in naša družina*, saj se dandanes z avtom prevozi lahko križehi svet. Omenjeni naši sorodniki so srečno prevozili, brez kakih neprilik, 5300 milj. Seveda, so to velike daljave in gotovo so videli mnogo zanimivosti in lepot Amerike. Nam bodo pa za vedno ostali prijetni spomini njih obiska. — Pozdravljeni! Mary Pritakel GLAS IZ JUŽNEGA ILLINOISA East St. Louis, 111. Ko sem zadnjič bral poročilo našega rojaka Slanica iz Neylesville, Mo., sem si mislil: Kaj bo, ko bo star. Otroci ga bodo zapustili, kako bo obde loval farmo, ko bo obnemogel. Nič na boljšem seveda niso listi, ki niso imeli otrok. V mestu je fant navezan na tovarno. Ce tovarna obratuje, ima zaslužek, če pa ne, bo gledal za delom pri WPA., ha farmi ni tega. — Pred 25 leti je Steve Kovačič prišel v Washington Park k tovarnam, gledat za delom. Tedaj je še imel voljo za delo na farmi, danes na farmo ne gre. Edino kar še ima je to, da ima oče še enega sina, da mu pomaga. Oče in mati sta namreč že priletna in opešana. Tako se lahko zgodi Slancu, če ga še sin zapusti. Rojak Slane pa ima dobro farmo in dobro izučene ter pridne otroke, pa tudi kmetskih fantov se ne manjka in če bi bil' rojak bolan, bi imel hčerko v bližini in bi bila hitra pomoč. Bolj težko pa je onim, ki -so v državi Kansas in drugod. Farme v južnem Missouri, kar je jako dobro za prašiče, ki radi žro želod in žir. Tukaj lahko rede do sto prašičev, keir koruza tukaj dobro obrodi. Zjutraj vržejo prašičem koruze, pa se razidejo po šumi, odkoder se zvečer vračajo skoro do sitositi napasene in če jim vrže par storžev koruze na dvorišče, pa je mir do drugega jutra. Pri prašičih je veliko denarja in ravno tako tudi pri kokoših. — Ce bi rojaki po Missouri imeli take vrste more hoditi krave, kot jih imajo po Wis-consinu, ail Michigan ter New York, po farmah, bi bilo za njih veliko bolje. Te pa, ki jih imajo, so črne in črne nimajo cene in tudi niso kaj posebno dobre mlekarice. Ce bi ti gledali da bi imeli boljše mlekarice, bi imeli od njih več koristi, kakoir jo imajo. Cena mleka je pa le najvišja v Wiscon-sinu, dasi je New York na glasu da ima največ živinoreje, pa ima mleko najnižjo ceno. Lani po štrajku so plačevali mleko v New Yorku po $2.15, v Wisconsin pa za isto težo $2.30. Ima pa država Wisconsin boljšo zemljo kot New York. Ko enkrat spravijo iz zemlje ono veliko kamenje, ga potem ni več, medtem ko je v New York vse drugače. Ce kamenje danes poberejo, ga jutri zopet orjejo. V južnem Missouri je pa zemlja brez kamenja, dobra, v kateri l aste vse; bombaž, koleraba, ječmen, vsake vrste fižol, sladek krompir, kakor tudi navaden, vsake vrste buče,grozdje, koruza, itd., da ni vredno naštevati, ker ne pridem do konca.' — Pred dobrini mesecem sem bil na severni strani blizu Carlensville, pri Tone Gričnik in pri Janezu Novaku. Menim, da ima tudi Tone lepo blago, toda pri Janezu sem gledal repo in rečem, da ob takem času, tolikšne repe še nisem videl. Kupil sem jo in sem jo naribal pet gafon. Veliko jih je bilo, ki so tehtale tudi po pet funtov. Res, da je bila po sredi že počena, ker je prehitro rastla, pa je bila dobra. Poleg sem še dobil zelenega fižola in rdeče pese, katere ima John velikg. Kakor sem slišal, se John namerava izseliti v mesto, pa sem skoro prepričan, da se bo še pokesal za to. Tukaj na farmi si lahko privošči prašičjega mesa, saj vsako leto zakolje prašiča; pa si lahko privošči kokošje be-dro, ker ima veliko koruze, da lahko kokoši redi. V mestu ne bo tega in dela v mestu tudi ni, kupček, če se vsaki dan z njega jemlje, pa tudi kaj hitro kopni. Pa poglejmo še delavske razmere malo po naselbinah, ki niso bile še v listu omenjene. Premogorov na Glasphi so pred par meseci zaprli, "tako da sedaj vse od Virden pa do Bennel ni nobenega dela kot le WPA, Ko sem nekaj tednov šel na ogled na jug, sem mislil, da je na Cristhopher ali Bochner kaj dela, pa nič. Na potu sem se oglasil v Mescu-tah, 111., kjer je še nekaj naših rojakov in sem prišel do rojaka, ki je po rodu iz Štajerskega. On in ona, oba sta dobra. Ima pa silno veliko sliv in drugih vrtnih sadežev, ki so bili tedaj že zreli. Dneve in dneve se revež muči in obira te sadeže, da ni nič čudnega, ko mi je potožil, da ga boli križ. Rov tam ne dela nobeden. Drugi Slovenec tam je Kolar, tudi Stajerc, kot tudi njegova žena. Imata dobre otroke. Eden njih fant je policaj, drugi pek. Pa tudi hčerke so zgovorne in najraje govore nemško. Tretji rojak je Zveglič, ki pa ima revež že nad pet let bolno ženo. Je zelo dobra in skrbna, pa jo je mrtvoud zadel v noge in ne Tudi ta dva sta Štajerca. — Od tam sem jo mahnil skoiz veliko mest, pa bi vzelo preveč časa, če bi hotel vse popisati. — V Dixon, 111., je bilo včasih veliko Slovencev, sedaj so tam samo še dve diružini. V mestu sta dva rova, ki pa nobeden ne obratuje, tucli parna lopata ne. — Dalje sem šel na Royalton. Tukaj deld en rov dva tedna, dva tedna pa drugi. Kompani-ja ima namreč dva rova in da ljudem v vsakem dva tedna na mesec delo in zaslužek. To je tudi ves zaslužek, ki ga imajo delavci na Royalton. Tam so še dve slovenski družini in en pečlar. — N,a Freeman ni Slovencev, le kakih šest družin Poljakov in dva pečlarja ter nekaj Italijanov, drugo je vse angleško. Našel bina je blizu Herrin, kake tri milje od Wesit Frankfort, Royalton je pa blizu Bush in blizu Zigler. Na West Frankfort tudi rovi ne obratujejo, le Parne lopate po dva do tri dni na teden. Tukaj je še kakih deset slovenskih družin in kakih osem pečlarjev. — Na Orient je tudi rov zaprt že več mesecev. Naših rojakov je tam še kakih šest družin in toliko pečlarjev, ki po večini delajo na WPA .— Tudi na Johnston City že leta ne delajo in naši rojaki so se že močno razšli. Tako mesto propada. Vendar je še v mestu kakih l(i družin Slovencev in par pečlarjev ter nekaj Hrvatov. — Virginia, Pittsburg, Spillertown, Marion, 111., nikjer dela in ni vredno opisovati. Na Christopher ni dela že preko dvajset let, pa so tam še dve slovenski družini, Hrvatov pa še dosti. — Na Boxner je tudi veliko Hrvatov, pa samo ena družina Slovencev in dve vdovi, veliko pa Slovakov in Rusinov. Maj-na je začela obratovati 3. avgusta, dočim je poprej dve leti stala. Sedaj pravijo, da bo delala na pol časa. — Na Va-lier delajo samo po dva dni v tednu. — V Sesser ni dela že preko deset let. Tudi tukaj je ena slovenska družina in kakih osem hrvaških, delajo pa večina le na WPA. — Naj to za danes zadostuje. — Pozdrav vsem čitateljem tega lista in jim želim veliko zdravja. Steve Fabjan Prireditve, ki so oglašane v "Am. Slovencu" »o vedno uspešne. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Rn-dio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji. 1360 kilocycle*. Državljanska šola Cleveland, O. — Novi razred za državljanstvo se začne zopet v ponedeljek 9. septembra v Slovenskem Narodnem Domu v sobi št. 2. Kdor se želi vpisat, naj se oglasi pri učitelju Wm. J. Kennicku, v uradu na 982 E. 63rd Street vsaki dan od 4. do 7. ure. — Več kot 50 učencev, ki so obiskovali šolo advokata Kennicka v S. N. Domu je že dobilo svoje državljanske pravice. Poroka Pueblo, Colo. — V soboto dne 31. avgusta sta se poročila Mr. Frank Ohlin, sin Mr. in Mrs. Frank Ohlin, ki stanujejo na Hill Place, z nevesto Miss Kristino Kočevar. Poroka se je vršila v naši slovenski cerkvi Marije Pomagaj. — Novoporočencema želijo prijatelji obilo sreče in božjega blagoslova v novem stanu! — Starši obeh novoporočencev so naročniki naših listov. Popravek V poročilu o smrtni kosi iz Jolieta v petkovi številki 30. avgusta, je bilo pomotoma po-ročano, da je bil navzoč Rev. Math Štukel iz St. Paul, Minn, pravilno bi moralo biti, da je bil Rev. Jos. Štukel iz Chicage navzoč. Ustavljeni listi v Kanadi Toronto, Ont., Canada. — Tukajšnje oblasti so ustavile izhajanje hrvaškega komunističnega lista "Slobodna Mi-sao" in srbskega lista "Pravda." Lista sta bila ustavljena zaradi sovražnega pisanja napram Angliji. Himen So. Chicago, 111. — Zadnjo soboto 31. avgusta sta bila tukaj poročena Mr. John Popo-vich, sin poznanega M. Popo-vicha, ki ima svojo gostilno na 9510 Fjwing Ave. in Miss M. Banjamin. — Oba sta člana ZSZ. — Prijatelji jima žele vso srečo in zadovoljnc.st! Nesreča Cleveland, O. — Jack Lu-žar z E. 60th Street je bil pred kratkim zadet od motornega kolesa ter je bil zaradi poškodb, odpeljan v Mt. Sinai bolnišnico. Pevski koncert So. Chicago, Ilk — Tukajšnje cerkveno pevsko društvo, "Zarja" sporoča, da bo imelo prvo nedeljo v oktobru zanimiv pevski koncert v cerkveni dvorani sv. Jurija. Koncert se bo pričel popoldne in vstopnice so pri članih in članicah že na prodaj. Rojaki se opozarjajo, da si nabavijo vstopnice čim preje. — Na koncert so povabljena tudi druga pevska društva in zbori, med temi tudi cerkveni zbor Lira iz Waukegana in cerkveni zbor iz Jolieta. -o--j 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' ZAPUŠČEN (30) (Metropolitan Newipaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs FROM THE PIRATE BANKS CAME A BOOMING DEMAND : SURRENDER; Iz skupine razbojnikov se (tedaj nenadno zasliši bobneča zahteva: "Podajte se!" instantly the answer came back -."tarzan never surrenders/' Takoj za tem pride tudi odgovor nazaj: "Tarzan se nikoli ne podat" the ape-man gave orders to marikas bangoum^ who were the only hope of successful defense. Tarzan je nato dal povelje Mariki-nim Bangdkem, ki so bili edino upanje uspešne brambe. mar1ka stopped him.vriey will j not fi6ht/* she said cqiply. Toda Marika ga je ustavila. "Oni se ne bodo borili!" je rekla hladno. Četrtek, 6. septembra 194 V AMERlkANSkl ŠLdVEftfeČ fctmn 8 ' Vi Zapadna Slovanska BENVER. COLORADO i Naslov in imenik glavnih uradnikov UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111. Podpredsednik in mladinski nadzornik: G90. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. 2. podpredsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PI., Chicago, III. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P, Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Cold. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 2. nadzornik: Mike Popovich, 9510 Swing Ave., So. Chicago, 111. 3. nadzornik: Jo« Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Frank Glach, 1036 E. 77th St., Cleveland, Ohio. 2. porotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, O. 3. porotnik: Peter B. Golesh, R. D. No. 2, Box 143, Sandy, Utah. 4. porotnik: Joseph Skrabec, 412 W. New York Ave., Canon City, Colo. 5. porotnik: Frank M. Tomsic, 903 W. 6th St., Walsenburg, Colo. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, I1L Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj »e pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega idravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine. j SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! »»«IMMMMM«M««MM«»»»*"M< VAŽNO POJASNILO ČLANSTVU ZSZ V COLORADI Članstvu ZSZ, kakor tudi članstvu ostalih bratskih organizacij v državi Colorado, se naznanja, da v torek 5. novembra 1940, bo med drugimi amendmenti na volilni listi tudi takozvani Amendment No. 1. (The Tax on Intengibles). Ta amendment pomeni, če bo sprejet, da bomo morali plačati nove davke na vsakovrstno imetje, ki je vredno $1000.00 in sicer od $5.00 do $10.00 na vsaki $1000.00 zavarovalnine. Do sedaj so bile bratske organizacije proste od davkov, toda, če bo Amendmend No. 1 sprejet, bomo morali plačati davke na vse imetje, kakor tudi na zavarovalnino, kar bo absolutno nemogoče zmagovati in bo v veliko škodo državi, ker se bo ves kapital izselil iz države in potem ne bo zaslužka in vsled tega bodo tudi naši domovi postali brez veljave. Zato se apelira na članstvo vseh bratskih organizacij, da govorite s svojimi prijatelji ter jim pojasnite kako v veliko škodo bo za državo Colorado, če bo omenjeni amendment sprejet. Pazite tudi, da ste registrirani ter da boste 5. novembra volih v vašo korist No X on Amendment No. 1. Bratski pozdrav, ANTHONY JERŠIN, gl. tajnik. -o- WESTERN ARMY DIGS IN OFFICIAL COMMUNIQUE It has been brought to our attention that the combat units of the Eastern Army in the great WSA "war" of new members are in great confusion as a result of the beating being given them to date. General Jurjovec is frantically trying to rally them to the colors before they are completely annihilated. Our spy squads report that in soirie camps his soldiers are buckling down to business, while others are being "conscripted" anil organized into fighting units which will soon get busy. (That's nothing, we are doing the same.) The Western Army is digging in, and will fight all the harder if its lead is threatened. My brave soldiers cannot be scared by the fact that our opponents have a more fertile field for battle progress, and the fact that the Easterners with a couple of lodges 011 the West coast have us in Colorado, Wyoming, Nevada and Utah surrounded. We are compact and crowded in our field, but we have a will and a determination to emerge victorious when the war is over on December 31st. The majority of prizes MUST come to our lodges, and it will be one of our lodges that will take possession of the Trophy. No! you say? Well, I'll be tempted to eat this typewriter ribbon if we don't. We are modest; we doii't like to brag, but since the censors kept away some startling news, we shall hereby reveal it. Very few people know that General Jurjovec was my "prisoner" in Denver last June and that he was compelled to push yours truly in a wheelbarrow up 17th Street from the depot. As lie huffed and puffed, and grew pale, I felt sorry for him and as I did not wish the Association to pay out a sick benefit, I released him from his penalty. Now my soldiers of the Western Army, if you fail me in the remainder of this To Our Youth Campaign, I shall have to push Leo in the same conveyance—I know it! And he's not apt to show any mercy. If we win . . . p-o-ooorrr Leo!! Ill this communique I congratulate the lodges of my Western Division— I am proud of you. May 1 express my sincere confidence in your ability by stating that your good will and cooperation in the past is indicative of certain victory and success in the future. Fight 011, my lads and lassies, and enlist the aid of every soldier in our Division. For your information, the following report of the progress of each lodge in the Western Army is published. If any member reading this belongs to us, please volunteer to get into,the battle for our side. Refusal to join our ranks means £hat you are helping the other side. That's sabotage, or sum-pin'. Any way, you arc not helping our cause. Lodge No. 1 received 16 new members; Lodge No. 3 has 10; Lodge No. 4 has 5; Lodge No. 5 has 13; Lodge No. 6 has 16; Lodge No. 7 has 4; Lodge No. 9 has 0; Lodge No. 11 has 0; Lodge No. 14 has 23; Lodge No. 15 has 3; Lodge No. 16 has 4; Lodge No. 17 has 8; Lodge No. 20 has 9; Lodge No. 22 has 1; Lodge No. 24 has 3; Lodge No. 30 has 2; Lodge No. 38 has 3; Lodge No. 40 has 2; Lodge No. 41 has 59; Lodge No. 44 lias 1; Lodge No.-45 has 3; Lodge No, 46 has 3; Lodge No. 51 lias 2; Lodge No. 52 has 21; Lodge No. 53 has 2; Lodge No. 54 has 2; Lodge No. 55 has 2. The above score includes the month of July arid brings the total to 202 members for our side as against 160 for our opponents. Our lodges having a big 0 leave a large gap for our enemies to break through; those having one, two, or only a few make a very weak point in our bulwaifc of defense. Let us strengthen these weak spots by someone there taking the lead and bombard the other side with an avalanche of applications of new members. The leaders doing so splendidly. 1 am sure, will keep up their effective bombing. Remember, this is a "War of New Members." We are in a fight! Shoot BEFORE you see the whites of their eyes. Good luck. Dopisi lokalnih društev Fraterjially yours, GEO. J. MIROSLAVICH. Dr. Frank T. Grill ZDRAVNIK IN KIRURG, ordinira na 1858 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois od 2. do 4 pop. in od 7. do 9. zrečer. — Ob sredah in ob nedeljah po dogovoru. Stanuje na 1818 W. Cermak Rd. TeL v uradu CANAL 4955 — na stanovanju CANAL 6027 IZ URADA DRUŠTVA SLOVAN ŠT. 3, ZSZ. Pueblo, Colo. Cenjeno članstvo. — Žalost je zajela člane in članice našega društva, ko se je dne 12. avgusta razširila pretresljiva vest, da se je smrtno ponesrečil v železolivarni naš sobrat blagajnik Joseph Dejak. — Pokojni sobrait je bil rojen 7. februarja leta 1914 in je pristopil v društvo 11. januarja leta 1930. Kot 25. letni mladenič je bil zvest društveni član in uradnik, zato ga bo društvo, posebno pa jaz, kot društveni tajnik, zelo pogrešalo. — Ti pa pokojni sobrat Jože, ki si omenjeno jutro ves vesel odhajal na delo in voščil svoji dobri mamici in očetu zadnji Zbogom, — gotovo nista vedela, da jim zadnjikrat voščiš, toda te je žalibog zadela nesreča, da si moral zapustiti ta svet, kot ga bomo morali enkrat zapustiti tudi vsi ostali, prej ali pozneje. Upajmo, da se bomo preselili v bolje življenje, kjer ne bo križev in težav, ampak nam bo sijalo sonce večne pomladi, v kateri je sedaj tvoj novi dom, tam na rajskih livadah. — Zdrav in vesel, poln življenja si šel na delo, pa so po par urah že pripeljali nazaj tvoje mlado mrtvo truplo, h kateremu smo prihajali itiste dni, da smo ob njem molili za tvojo dušo. Žalosten je bil pogled na tvoje ugaslo mlado življenje, pa četudi je bilo tvoje truplo vse v cvetju. Toda naš sobrat Jože ni umrl, samo spi. Zaprl je svoje mlade oči. Na svidenje sobrat Jože, nasvidenje nad zvezdami! Pokojni je zapustil očeta in mater ter tri brate, katerim v imenu društva Slovan izrekam naše globoko sožalje, pokojnemu pa naj sije večno sonce na rajskih livadah. — Hvala tudi St. Mary Cadet's, ki so spremile pokojnega sobrata na pokopališče. — Obenem prosim vse članstvo našega društva, da se za gotovo udeleže prihodnje društvene seje v nedeljo 8. septembra, da si izvolimo drugega blagajnika za tekoče leto. — Vaš tajnik. John Spiller -o- DRUŠTVO "ZAPADNA ZVEZDA" ŠTEV. 16, ZSZ. Pueblo, Colo. Članstvo omenjenega Društvi se vljudno vabi, da se udeleži prihodnje seje, ki se bo vršila 11. septembra, točno ob osmi uri zvečer v svetega Josipa dvorani. Po omenjeni seji bomo ime-Kino party zabavo za vse mlade in stare, in tudi člani mladinskega oddelka, spadajoči k omenjenemu društvu, se lahko udeležijo omenjene seje in se lahko veselijo omenjene Party. Zatorej cenjeno članstvo, dajmo se malo bolj redno udeleževati naših sej saj so vendar samo enkrat na ftiesec in mislim, da bi se lahko vsi udeležili omenjenih sej. Ce je nas več na seji, bolje zabave lahke imamo med seboj. Zatorej vas vse skupaj še enkrat vabim, da se udeležite omenjene seje. Joe Blatnik, preds. ZSZ ENGLISH SECTION WESTERN STAR LODGE NO. 16 W. S. A. Pueblo, Colo. All members of Western Star Lodge No. 16 are urged to attend our next regular meeting, which will be held on the 11th day of Sept. at St. Joseph's Hall. A Keno party will be held after the meeting, luvenilc members arc also invited to attend the meeting. A good time will lie had by all. Yours sincerely, Joe Blatnik, President. CHICAGO YOUNGSTER'S BRANCH NO. 2, WSA. Chicago, 111. The last annual picnic was well attended by all. Wc wish to thank the Donators, the people that helped transport, the people that were there, and the owner of the grove, Mr. & Mrs. A. Kegel. The donators were: Mr. & Mrs. Jurjovec, Sr., Mr. & Mrs. F. Primozich, Mr. & Mrs. Tomazin, Mr. & Mrs. George Lah, Mr. & Mrs. J. Kukman, Mr. & Mrs. L. Zefran, Mr. & Mrs. L. Nuefeld, Mr. & Mrs. Wencel, Dr. F. Grill, Dr. J. Ursich, Mr. & Mrs. Petrovič, Mr. & Mrs. Darovic, Mr. & Mrs. J. I'erko, Jr., Mr. & Mrs. J. Ko-renchan, Mr. & Mrs. M. Kremcsec, Mr. & Mrs. J. Kochevar, Mr. & Mrs. M. Grill, Mr. Erwin /.elenger, Mgr. of Ulingtort Theatre, Mr. & Mrs. Schon-ta, Mr. & Mrs. A. Duller, Mrs. Krem-pusch, Mr. Jelenik, D. D. Schultz, Mr. Fabian, Tailor, Mr. Telser. The transportators were: Mr. Želez-nikar, Mr. Demšar, Rev. Father Leonard, Mr. L. Zefran, Mr. Anton Tonia-ziti, Mr. Darovic, Mr. Neufeld, Mr. Katich, Mr. Joseph Kukman, Ignatz Hozian, Mr. Leo Gurtowski. Those present were: Mr. & Mrs. Geo. Lall, Mr. & Mrs. A. Tomazin, Mr. Joseph Kukman, Mr. & Mrs. Darovic, Mr. & Mrs. Petrovič, Mr. & Mrs. Neufeld, Mr. & Mrs. Katich, Mr. & Mrs. Gurto_wski, Mr. L. Jurjovec, Jr., Donald Poldon, Ignatz Hozian, Mrs. Zibert, Mike Popovich and some of the members. We wish to thank all those mentioned who participated to make this picnic a success. We also wish to thank those whose names may not have been mentioned. For a better and bigger Juvenile Lodge. Fraternally yours, F. Primozich, Supervisor. -0-- BACK TO SCHOOL What subjects are you going to take? 1 wonder who the English teacher will be? Gee, I hope we don't have Mr. Smith for the History teacher, as I have heard he sure is a crab! Mother got me a new skirt and several blouses for school. What did you get? I think I will take gym this year. Dad thinks it would do me a lot of good, and just think how proud he would be if we whipped North this years in basketball . . . Words wafted by the breeze all around us this time of the year. All the boys and girls are thinking about school: They have had a good time during the last three months, but now they must turn their thoughts into other channels. Some of them are looking forward eagerly, others are dreading the moments when they must return to the routine of the classroom and when they must buckle down to at least "get by." We, too, must buckle down to more serious thoughts. We have gone 011 a lot of picnics; we have spent hours in the sunshine and days in the gardens; wc have been carefree and happy; but with autumn in the air and winter around the comer we should think of more serious things. For instance, how many of our readers arc putting forth effort to get new members into the organization? How many of your pals are still out of the "fold?" You have had good times with them this summer, why not get them into your lodge and have good times with them this winter? At least tfy ... try ... try!! By Betty. UNITED COMRADES ARE LUCKY The juyenile members of the United Comrades Branch in Denver are indeed very fortunate iu having such fine supervisors and several interested adult members who take time out to arrange many worthwhile things for the children. On August 25th, the branch held its regular meeting at the beautiful estate of Dr. Harry A. Shier, in Wheatridge, just nortli of Denver. A long parade left Globeville, headed by a courtesy patrolman, which included a large truck of children and many cars carrying adults and children. A large group of children were 011 hand with almost as many, adults present, which included all the supervisors, three supreme officers and several of the Denver lodge officers. The Wcsterkamp Brothers Grocery Co., at 5116 Washington, furnished the truck. A very nice meeting of the Branch preceeded a grand program of music and singing. Several new members were taken in, including the famous 10-year old Barbara Jenkins, who has ma'd_e quite a reputation as a demonstrator of cooking and radio lecturer 011 the subject. The delicious cookies served were made by Barbara. Following the program a swell lawn picnic was enjoyed by all present. The entire proceedings of the afternoon, the program and refreshments were arranged and donated by the host, Dr. Shier. The good Doctor also had a special treat for the adult group present. Several scenes of moving pictures were taken during the afternoon. The branch sponsored a picnic for its members at Lakeside Park 011 Aug. 8th at which all the members were admitted free and were given free rides on the various attractions in this well-known fun resort. Refreshments were also served. A great time was reported. The Barr Lumber Co., at 51st and Washington, furnished the two trucks necessary to transport the children and the overflow was taken care of by a few generous folks in their private cars. The supervisors and others in charge of these two affairs desire to sincerely thank all those who in any way assisted to make them so pleasant and enjoyable. Thcv especially arc grateful to the many adults who were so kind in helping and in furnishing their cars. The children themselves seemed to notice that more adults than usual have taken an interest in them. This IS a great encouragement to all concerned. Thanks again. The next meeting of the United Comrades Juvenile Branch will be held at the Slovenian hall on Sunday, September 22, at 1:30 p. m. sharp. Send the children and come with them if you wish. TO IN 0N0 NAČRTI VOJNEGA DE-PARTMENTA ZA NABOR Washington, D.C. — Iz vojnega departmenta je prišlo zadnji petek pojasnilo o načrtu za klicanje -rekrutov na vojaško službo. Glasom te izjave se bo za armado 400,000 mož, ki se bo postavila do januarja, vpoklical približno vsak deseti mož od tistih, ki bodo sposobni. Kvota na razne države, pa se bo postavila tako, da se bo pri tem vzelo v poštev število prostovoljcev, ki ze zdaj služijo v armadi. Tiste države torej, iz katerih ni zdaj dosti prostovoljcev,bodo morale prispevati večje število mož. UU DENARNE POŠILJATVE v Jugoslavijo so bile doslej redno, dostavljene in se še vedno dostavljajo, dasi so kake zakasnitve v takih zmedah možne. Denarna nakazila nakazujemo potom navadne pošte, za kar veljajo spodaj navedene cene. Nakazujemo pa tudi potom zračne pošte zakar je treba dodati k pošiljatvi 30c. Za brzojavna nakazila pa je treba dodati k pošiljatvi $1. Naše nove cene za pošiljanje denarja v stari kraj so: ZA JUGOSLAVIJO: Za 100 Din..............$ 2.25 Za 200 Din.............. 4.20 Za 300 Din.............. 6.00 Za 400 Din.............. 7.80 Za 500 Din.............. 9.65 Za 1000 Din.............. 19.00 Za 2000 Din.............. 37.00 ZA ITALIJO: Za 50 Lir...............$ 3.15 Za 100 Lir....................5.80 Za 200 Lir............................11.25 Za 300 Lir............................16:65 Za 500 Lir............................27,50 Za 1000 Lir............................54.00 Za 2000 Lir... 1 1 ... 107.00 Radi praktičnosti izplačil prosimo pošiljatelje, da pošiljajo nakazila v ravnih svotah, to je ravno po 100, 200 in 300 dinarjev. Pri višjih svotah damo še poseben popust. Izplačala v dolarjih zdaj ni mogoče nakazovati. Pošiljatve naslavljajte na: JOHN J E RIC H w 1849 W. CERMAK ROAD CHICAGO, ILLINOIS KAJ HOČE ITALIJA Kakor posnemamo po italijanskih listih, je ravnatelj rimskega oficioznega organa "Giornale d'ltalia" znani publicist Virgi-nio Gayda izdal te dni knjigo pod naslovom "Kaj hoče Italija" (Che cosa voule 1'Italia). Italijanski listi označujejo to najnovejše Gaydovo delo takole: Gaydova knjiga ni zgodovinsko delo, pa tudi ne zgolj politična publikacija, četudi je v knjigi polno zgodovinskih poglavij in opredelitev fašistične politične doktrine, temveč racionirana sinteza italijanske zgodovine v zadnjem petdesetletju ter kritičen pregled evropske politike, ki je dovedla do sedanjega oboroženega konflikta. Gayda v tem pregledu zlasti zavrača trditve zapadnih velesil, češ, da sta oni dve pomagali Italiji do njenega nacionalnega zedinjenja: "Italija je nastala, je živela in postala velesila brez volje in celo proti volji Francije in Anglije. V Evropi in v Afriki, na političnem in gospodarskem področju sta nas ti dve velesili samo izkoriščali. To je bilo manj opaziti, dokler sta si bili Anglija in Francija rivalinji, čim pa sta iz strahu pred Nemčijo postali zaveznici in prijateljici, se je njuna solidarnost okrepila na škodo Italije". Navzlic vsem tem težkočam, ki so prihajale za Italijo od an-gleško-francoske strani, pa se je fašistična Italija okrepila, se razširila in izvojevala svoj imperij. Ona z vso jasnostjo poudarja svojo pravico do svobodnega uveljavljenja v Sredozemlju, kjer sta Francija in zlasti Anglija vsiljenki. Kaj torej hoče Italija? Gayda odgovarja: "Ona hoče, da se popravijo stare krivice ter da se zapadrti velesili postavita v položaj, da ne bosta mogli delati novih krivic. Ona hoče ozemlja, ki so ji bila odvzeta s silo ali zvijačo in ki v vsakem primeru tvorijo del njenega etničnega, zgodovinskega in čuvstvenega sveta. Ona hoče končno svobodne izhode na odprte oceane, brez česar velika država ne more živeti. Vse torej, kar zahteva Italija, se da izraziti z eno samo besedo: življenje! .. . Zato je Italija stopila v vojno proti konservativnim državam in zato se bo tudi borila s svojim nemškim zaveznikom do končne in totalne zma- ge.' PRODA SE zidana hiša, jako lep bunga-lov, lepa okolica, v bližini višje šple in cerkve. Vprašajte na naslovu: 2422 So. 59th Court, Cicero, Illinois. Proda se iz proste roke, brez vsakih agentov. VELIKANSKI TOPAZ Pretekle dni je neka ruska geološka odprava, kakor smo na kratko poročali, našla v pogorju pri Zitomirju v okraju Volodarskem neobičajno velik kristal poldragega kamna to-paza. Kristal je tehtal 11 kg in GOO gramov. Najdbo so takoj poslali Akademiji znanosti v Moskvo, ki jo je spravila v svoj geološki muzej. Ravnatelj muzeja Križanovskij je izjavil nekemu novinarju, da kamna podobne velikosti nima noben sovjetski muzej. Po poročilih rudarskega zavoda v Dnjepropetrovsku so tudi na več krajih v.Ukrajini odkrili nahajališča poldragih kame-nov. Središče teh nahajališč je v rudniku Nago 1 j ni j Ostrog ofo reki N,agoljni, ki je pritok Donča. Tam so našli kristale sfalerita, ankerita in demsoni-ta, ki vsebuje svinec in ailti-mon, ter več drugih vrst. Omembe vredna je zlasti okoliščina, da se je demsonit, ki se nahaja navadno v kratkih nitkah, pojavil tu v vlaknih, dolgih do 40 cm. Tudi apnenec tega kraja je izredno zanimiv, ker je poln votlin, med katerimi so nekatere tako velike, da lahko vanje gre človek. Ravnateljstvo muzeja je v Nagoljnij Ostrog poslalo posebno odpravo, ki bo proučila lamošnje posebnosti in dosedanje najdbe odpremila v Mo- skvo- _ „.*■ * Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-ročel POL MILIJONA ITALIJANOV V AFRIKI Po najnovejši italijanski statistiki živi v Afriki okrog pol milijona Italijanov, in sicer 200.000 v italijanski Vzhodni Afriki, 150.000 v Libiji, 125.-000 v Tunisu, 50.000 v Egiptu, 30.000 v Alžiru, 10.000 v Maroku, 2000 v Južni Afriki in 1200 v Belgijskem Kongu -o- DINAMIT PROTI KOMARJEM i V južnoameriški državi Venezueli so v boju proti malariji iznašli učinkovito sredstvo, ki uničuje raznašalce bacilov malarije. V močvirjih, kjer so legla komarjev, se postavi več dinamitnih patron v razdalji po 50 metrov. Po eksploziji nastanejo globoke stož-časste jame, v katere se odteče voda. Močvirje se na ta način nekoliko osuši, ličinke na ču-hem poginejo, pa tudi v ostalih lužah so uničene. Eden tisočerih chicaških s plinom kur jenih malih domov V stalno naraščajočem številu se chicaški mali domovi kurijo s plinom. Zdaj bolj kakor prej uvidijo chicaške družine, da je neprekosljivo udobje in pripravnost plinske kurjave lahko dosegljiva zmernemu družinskemu proračunu. Na primer: Tukaj je dom JOSEPH PETTED, 5358 S. Hono-re street, petsobna lesena hiša s kurilnim sistemom na vročo vodo, ki se kuri s plinom. Plinska kurjava za 8 kurilnih mesecev v 1939-1940 je v tem domu stala povprečno samo $ 11 00 NA MESEC SKUPNO ZA SEZONO SAMO $88. Telefonirajte WABash 6000 za potrjeno MiiteV stroškov za docela avtomatično plinsko kurjavo v vašem domu. mODČIIN COOKERY . CONSTANT MOT WATER . . SlttNf DfcrttlOtHATICiN OAS HfAWMB THE PEOPLES GAS LIGHT AND COKE COMPANY A AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 5. septembra 19JO SRCE V OKOVIH ROMAN — NAPISAL MIRKO BRODNIK 600<>004K>0<>00<>CK^ Oglasi v Atnenkanskem Slovencu imajo vedno uspeh. Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje, "Kmalu bomo tam, kamor si želite." Grenko se je nasmehnila. Pogledala je Branka in v njenih očeh je čital očitek. Tedaj se je šele zavedel, kako krivico ji dela, in sram ga je postalo pred samim seboj. Zavedel se je, da je ta ženska žrtvovala vse, da ga reši, in tako ji vrača vse to . . . Toda kaj naj ji reče? Pol ure je morda preteklo, ko je rekel Janez, da bi bilo dobro nadaljevati pot. In spet se je začel peklenski dir. Nadja je vzela vajeti v roke in Branko se je moral čuditi, ko je gledal, kako spretno je vodila konje. Kakor ne bi bila nikdar imela drugih opravkov. V desnici je vihtela bič, ki je neprestano krožil nad konjskimi hrbti, toda udarila ni nikdar. Ni bilo treba. Konji so morali slutiti, da morajo napeti vse sile, da ta dir ni navaden dir, ampak nekaj več. Občudovanja vredna je bila njih vztrajnost. Solnce, ki je bilo že visoko na nebu, ni kazalo, da bi imelo kaj moči — in baš to je bilo dobro. Če bi se bila stopila ledena Skorja, ki je pokrivala zemljo, bi konji ne prišli naprej, kajti sneg je bil visok in vdiralo bi se jim bilo do trebuhov. Proti večeru se je začela ravnina nekoliko dvigati in kmalu so prispeli na sleme, kjer je stalo nekaj kmečkih hiš. Oprezno so se jim približali, toda ta opreznost je bila odveč. Razen neke starke niso nikogar našli. Ljudje so bili pobegli, ko so za-čuli, da straše rdeči v bližini. Tudi za konje so našli dobro streho, kjer jim ni bilo treba prezebati. Ko so jih spravili na toplo, so šli v hišo, kjer so našli starko. Ubožica se jih je sprva prestrašila, ko pa so ji povedali, da tudi oni beže pred rdečimi, je postalti žaupljivejša. Pripravila jim je ležišča in za Nadjo je našla celo pravo posteljo, nekaj česar v taki vasici ne bi bili pričakovali. Preden so legli, jim je povedala, da se ji to noč vrne sin in da misli z njim zbežati. Morda so spali nekaj ur, ko jih je prebudil ropot pri vratih, ki bi bil predramil mrliča. Branko je prvi planil pokoncu. Pri vratih je stal mlajši moški, zavit v debel kožuh, in s pestjo obdeloval kljiiko. Potem se je prikazala starka in odklenila. Neki mladenič je planil v sobo. "Rdeči gredo. Bežimo, dokler je še čas. Pred nekaj urami so zažgali mesto!" Komaj je dogovoril, so bili vsi trije begunci že pokoncu. Trenutek na to je bil Janez v hlevu in odvezal konje. Prignal jih je na dvorišče in zapregel. Potem je pognal proti meji. "Ne tja," se je prestrašeno oglasila Nadja. "Ali ne vidite? Od ondod prihajajo!" In res! Nebo na tisti strani je bilo krva-vordeče, kakor bi bilo v ognju. Rdeči so kazali svojo pot in puščali za sabo svoje sledove. "Kam?" jo je vprašal ne vedoč, kaj naj stori. Zgrabila je spet vajeti in bič. "Nazaj! Druge rešitve ni! Koliko jih' je?" se je obrnila k starkinemu sinu, ki je prinesel strašno novico. "Komaj sem jim ušel. S fronte prihajajo v trumah. Ne boste jim mogli ubežati. Vso zapadno stran so zasedli in prodirajo zdaj v osrčje." Ne da bi ga bila še kaj vprašala, je pognala konje v nasprotno smer. Sedmo poglavje PRVI BOJ Brankova ura je kazala dve. Mesec še hi vstal in noč je bila temna kakor v rogu. Konji so drveli ko da bi jih gnale nevidne sile. Edina luč na vozu, ki je svetila komaj nekaj korakov naprej, je plapolala v vetru kakor bi bila hotela vsak trenutek ugasniti. Branko se je zagledal v to luč in ni mogel odtrgati pogleda od nje. Zdelo se mu je, kakor bi bila ta luč on sam. Kadar je posvetila in razvila ves plamen, mu je zaigralo srce, ko pa se je zvila in hotela u-gasniti, mu je postalo tesno pri srcu. Zdelo se mu je. da je nekje daleč, da sploh ni na vozu in da se ga ta beg ne tiče. Takrat pa se je nenadoma zasekala vanj misel, da ga čedalje večja daljava loči od Zore. Pol treh. Tema kakor v rogu in nikjer vsaj malo dneva. Leto življenja, desetletje bi bil dal Branko tisti trenutek, da se je mahoma zjasnilo in pokazalo solnce.. Tako pa je občutil samo golo praznino v sebi, ki ga je ubijala, enakomerno moreč topot konj in zdaj pa zdaj klic Nadje, ki jih je vzpodbujala. Rdečkasti soj gorečega mesta je izginil za hribom. Tudi Janezu ni bilo nič drugače pri duši. Tako razdvojenega se še ni čutil nikdar. Misel, da ga bo usoda odtrgala od Nadje, če srečno pridejo na mejo in da se spet vrnejo časi bojev, ga je gnala v obup, po drugi strani pa mu je vest očitala, da so te misli izdajstvo nad Brankom, ki mora priti domov. Čutil je njeno bližino. Čutil je skozi debeli kožuh, kako sloni njena noga na njegovi, in vse bi bil dal, če bi zmeraj ostalo tako. Kolikokrat se je utrgal njegov pogled na desno in se kradoma in občudova-je ustavil na njenem obrazu, od koder je zdaj sijala sama odločnost. Tri. Mesec je pravkar prilezel izza obzorja, kakor bi bil zrasel iz tal. Medel mrak je pokril zemljo. V daljavi je bilo videti črno liso, ki se je raztezala do obzorja. Gozd. Tja je hotela priti Nadja in tam počakati, dokler ne mine nevarnost. Obrnila se je k Branku in mu to zaklicala. Prikimal je, čeprav je razumel komaj pol njenih besed. Udarila je po konjih, ki so napeli svoje poslednje moči. Črna lisa je postajala čedalje večja. Že so razločili vrhove dreves. Posamezni hrasti so švignili mimo njih, kakor po-častne, nič dobrega obetajoče sence. In potem je voz mahoma obstal kakor bi ga bilo nekaj pretreslo. Nadja je sunkoma nategnila vajeti, da so se konji vzpeli in zahrzali. Pridušen krik je prev-pil to hrzanje. V daljavi so begunci zagledali dolgo vrsto konjenikov, ki jim je šla nasproti. "Rdeči," je kriknila Nadja. Ta krik je prebudil Branka. Planil je pokoncu, skočil z voza in pomiril konje. "Nazaj!" (Dalje prih.) Svoji k svojimi Slovenci, slovenska društva in slovenska podjetja, naročajte svoje tiskovine vedno le v slovenski tiskarni. — Naša tiskarna izdeluje vse tiskovine za posameznike, društva in druge, LIČNO in POCENI. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West Cermak Road, Tel. Canal 5544 Chicago, Illinois Naznanilo in zahvala Žalostnih src naznanjamo vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je 19. avgusta 1940 za vedno zapustil naš ljubljeni sin, oziroma brat, Joseph I. Dejak Zjutraj je šel še vesel na delo, ob 7:45 pa ga je v Wire Mill že zadela nesreča, ki mu je pretrgala nit življenja. Pokojni je bil rojen v Pueblo, Colo., ter je bil ob smrti star 26 let, 6 mesecev in 12 dni. Tem potom želimo izraziti vsem našim blagim sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo ter enako tudi-vsem drugim, kar je kdo storil bodisi za pokojnika, ali za nas v tej žalostni uri preizkušnje. Hvala tudi tistim, ki ste prišli kropit truplo pokojnika, ko je ležalo na mrtvaškem odru, ter molit za blagor njegove duše. Posebej pa smo dolžni zahvalo tistim, ki ste darovali za vence in za maše. Za vence so darovali sledeči: Friends from Sabo's Place, Mr. Anton Jalnik in družina, Mr. Joe Jeršin in druž., Mr. Joseph Merhar in druž., Mr. Mike Dio-dosio, Mr. John Zobec in druž., Mr. John Arko in druž., Mr. Lud-wig Sporar, Merhar Brothers of California, Adamich Children, Steel Workers Organization Committee, Slovan Lodge No. 3, ZSZ.. Mr. John Merhar in druž., Mr. John Zbačnik in druž., Mr. John Goršich in druž., Mr. John Centa Sr. in druž., Mr. in Mrs. H. F. Shovaller in druž.. United Brick and Clay Workers No. 643, Wire Mill Drawing Room C. F. and I. Corp., Mr. Frannk Starginer of Starr Nursery, Mr. in Mrs. John Kaplan, Avin Pri-vett, Mr. in Mrs. Matt Kočevar, Mr. in Mrs. Walter Thomas. Za sv. maše so darovali: Mr. J. D. Butkovich in druž., Mr. Frank Terlip, Dr. and Mrs. John Sabo, Mr. in Mrs. Frank Bayuk, Mr. in Mrs. Louis Erjavic, Mr. Frank Boitz, iz farme (za dve), Mr. Frank Mehle in druž., Mr. in Mrs. Tony Zobec, High Mass (Requiem), Mr. in Mrs. Pascle Dinero, Friends at Sabo's Place (za dve). Končno najlepša zahvala vsem. Bog plačaj za kar ste storili. Lepa hvala Rev. Antonv Boitz za lepe obrede in lep govor ob krsti. Hvala St. Mary Cadets in pogrebnikom, ki ste ga nosili. Lepa hvala. Tebi, dragi sin in brat, pa želimo večni mir in pokoj. Spavaj v Bogu. Mi te bomo ohranili v vednem spominu, dokler se ne snidemo gori pri Bogu nad zvezdami. Tako nam sv. križ govori. Ti naš draei sin in brat, Prehitro si odšel od nas. Zamrl na veke Tvoj je glas. Nikoli ne mine nam dan, Da ne bili v duhu tam, Kjer dom je tvoj sedaj hladan. Žalujoči ostali: MR. in MRS. ANTON DEJAK. starši; FRANK, TONY in WILLIAM, bratje. Pueblo, Colo., 27. avgusta, 1940. Pisano polje J. M. Trunk Ali nam gre res za dobrobit dežele, Amerike? Tako slovesno zatrjujejo vsi politiki. Da je bil Roosevelt imenovan za tretji termin, to dejstvo vsebuje silno nevarnost za sedanjo svobodo ljudske volje. Ni jih mnogo, ki bi za-mogli to nevarnost spoznati. Jefferson je bil bistra glava, pa je že davno videl to nevarnost in pred njo tudi odločno svaril. Svarjenje vidi lahko vsak, ki se bavi z javnim življenjem. Kaj se je dogodilo? Na zadnjo konvencijo demokratične stranke je prišel senator od bolniške postelje, se vozil nad tisoč milj, da stranko svari pred nevarnostjo tretjega termina v smislu Jeffersona. Svaril je delegate, prav resno svaril. Pomagalo ni nič, kakor znano. Delegatom je bilo zaukazano, koga morajo imenovati, in ko je bilo imenovanje izvršeno, je isti senator izjavil, da bo delal na to, da bo Roosevelt izvoljen. Da le stranka zmaga, Amerika naj pa potem fura, kakor hoče. * Tupatam imamo še nekaj prostora in časa za — antisemitizem. Hitler pogleda hudo na Jude, odredi malo deporta-cije in odmev je po krajih, kjer je zdaj Hitler gospodar ali vsaj na prvem mestu,v Ho-landiji, Belgiji, Franciji, na Mažarskem ali v Rumuniji, ko poslušno izdajajo razne dekrete zoper Jude. Well, sedanji nemški in Hitlerev antisemitizem je nasilstvo prve vr-ate, v obliki nečloveško ravnanje. O tem ni prerekanja in vsak poštenjak mora postopanje zoper Jude v taki obliki POSEBNO NAZNANILO LASTNIKOM PEKARN IN RESTAVRANTOV V SOSEŠČINAH Z DAJ lahko uporabljate elektriko za globoke kotle kuhanja masti, za peči, za peko "waffelnov", za "toasterje" in kotle za kavo, ter se poslužite varčevanja, ki ga vam nudi nizka cena za električno ■ kuhanje. Tudi vi boste uvideli, da nove cene za peko pomagajo, da lahko pečete z elektriko v resnici z varčevanjem. Pričnite torej zdaj kuhati in peči z elektriko .. . in opazujte, kako bo vaš biznes in dobiček rastel. Naj vam eden naših zastopnikov razloži prednosti in varčevanje, ki ga nudijo nove cene za električno kuhanje in peko. Pri tem ni nika-kih stroškov ali obveznosti. COMMONWEALTH EDISON COMPANY Phone RANdolph 1200 obsoditi in odkloniti. Druga umara je pa judovski vpliv, kakršen je bil ali je še.« Zadnjič je bil v New Yor-ku proces zoper neko "krščansko fronto," ki je vzbudil precej prahu. Ko ni bilo obsodbe, so hudo poskakovali celo slovenski socialisti in se zgražali, da v Ameriki ni pravice ali se deli po meri kake stranke ali struje. Ime "krščanska fronta" je golo ime, "in morda ime, da se razločuje od n. pr. kake judovske fronte. Kdor je bil med Judi, kjer so precej pri moči, je lahko videl, da so Judje v takih slučajih hudo objestni in predrzni. V New Yorku so skoroda gospodarji. Odpor od kake "krščanske fronte" je umevan, in to je bistvo pri vsem. Ampak objestnim Judom je bil ta odpor itrn v peti, in tako so šli do mero-dajnih krogov pri vladi in za-tožili te frontarje, da hočejo prekucniti amerikansko vlado. Kakor zopet umevno, je ta vlada takoj ustregla Judom, ker je pač judovski vpliv pri amerikanski vladi izreden. Posledica je bila aretacija in pozneje proces. Vlada bi si bila lahko prihranila to blarrražo, ko bi ne bila tako uslužna judovskim krogom. To je v resnici bistvo vse te zadeve. Nikakor nimam namena, da bi s tem propagiral kak antisemitizem Hitilerevega kova, ker smatram le legalen odpor zoper neprimeren vpliv judovskih krogov za umesten in potreben. Ob priliki zadnjega procesa se je omenjal antisemitizem. Krogi, ki ne razumejo za kaj gre pri potrebnem odporu zo- • per neprimeren vpliv judov-stva, so poudarjali, da niti pri nas v Ameriki ne morejo priti Judje do bolj odločilnega vpliva, ker jih je komaj štiri odstotke. Po statistiki je tako, ampak ti štiri odstotki imajo vpliv že na gospodarskem polju, kakor bi jih bilo do 90 odstotkov. Rasnega antisemitizma ni treba, odpor zoper neprimeren Vpliv na drugih poljih je pa potreben, in prav to je razvidno iz omenjenega procesa, ker proces je bil počet le, ker so se Judje hoteli pokazati. Dobro, da jim ni uspelo. -o- Dvakrat ga pičil modras Redkost je, da se na Golovcu pojavi modras, pa se je le zgodilo, da ko se je dijak Ladislav Škali sprehajal po Golovcu in nabiral borovnice, je stopil na modrasa, ki ga je kar dvakrat usekal v nogo. V bolnici so" mu zdravniki dali primerne injekcije proti mo-drasovemu piku. DRAGINJA Vesti iz starega kraja naznanjajo, da draginja od tedna do tedna hujše pritiska. Z draginjo pa narašča potreba Zato bo vaša pomoč v obliki denarne pošiljke še toliko bolj dobrodošla. Ako hočete, da bo vaša denarna pošiljatev v stari kraj zanesljivo in razmeroma hitro izvršena, jo naslovite na spodaj navedeni naslov. Naše nove znižane cene za dinarje in lire so sledeče: Za Din Din Din Din 100....$ 2.25 200.... 4.20 300.... 6.00 500.... 9.75 19.00 37.00 Din 5000.... 90.00 Din 1000 Din 2000 Za Lir Lir Lir Lir Lir 50....$ 100.... 200.... 300.... 500.... Lir 1000.... Lir 2000.... 3.15 5.80 11.25 16.65 27.50 54.00 107.00 Pri višjih zneskih sorazmeren popust. — Nakazila po brzojavu stanejo $1 več. — V nakazilih se sedaj pošiljke ne morejo izvrševati. DRUGI POSLI Ako potrebujete iz starega kraja rojstni in krstni list, ali, ako imate kak drug važen posel s starim krajem, je v vašo korist, ako se obrnete na spodnji naslov: LEO ZAKRAJSEK General Travel Service, Ine. 302 E. 72nd Street, New York, N. Y. t